5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/1

(1)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) določa splošna pravila o higieni živil za nosilce živilske dejavnosti, pri čemer upošteva načelo v zvezi s splošnim izvajanjem postopkov, ki temeljijo na analizi tveganj in načelih kritične kontrolne točke (HACCP).

(2)

Uredba (ES) št. 853/2004 nosilcem živilske dejavnosti nalaga posebna higienska pravila za živila živalskega izvora. Določa, da nosilci živilske dejavnosti za odstranjevanje površinske kontaminacije z živil živalskega izvora ne smejo uporabljati nobene druge snovi razen pitne vode, razen če je bila uporaba take snovi odobrena v skladu z navedeno uredbo.

(3)

Poleg tega Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (3) določa mikrobiološka merila za nekatere mikroorganizme in izvedbena pravila, ki jih morajo upoštevati nosilci živilske dejavnosti pri izvajanju splošnih in posebnih higienskih ukrepov iz Uredbe (ES) št. 852/2004. Nosilce živilske dejavnosti obvezuje, da zagotavljajo izpolnjevanje navedenih mikrobioloških meril.

(4)

Komisija je 14. decembra 2010 prejela vlogo za odobritev uporabe mlečne kisline za zmanjšanje površinske kontaminacije s trupov in mesa goveda.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 26. julija 2011 sprejela znanstveno mnenje o oceni varnosti in učinkovitosti mlečne kisline za odstranitev mikrobne površinske kontaminacije s trupov, kosov in obrezkov goveda (4).

(6)

EFSA je v mnenju navedla, da obdelava z mlečno kislino za dekontaminacijo ne ogroža varnosti, pod pogojem da je uporabljena snov v skladu s specifikacijami Unije o aditivih za živila. Poleg tega EFSA ugotavlja, da obdelava z mlečno kislino zagotavlja znatno zmanjšanje mikrobiološke kontaminacije v primerjavi z neobdelavo ali obdelavo s pitno vodo ter da je malo verjetno, da bi take obdelave prispevale k razvoju protimikrobne odpornosti.

(7)

EFSA priporoča, da nosilci živilske dejavnosti validirajo protimikrobno učinkovitost takih obdelav pod svojimi posebnimi pogoji predelave in preverjajo koncentracijo mlečne kisline, njeno temperaturo ob uporabi in druge dejavnike, ki vplivajo na njeno učinkovitost kot sredstvo za dekontaminacijo. EFSA je v mnenju navedla tudi, da ni negativnih posledic uporabe mlečne kisline za okolje.

(8)

Po mnenju EFSA preostala količina mlečne kisline, ki se med obdelavo absorbira v goveje meso, ne bo presegala 190 mg/kg. Šteje se, da je taka količina preostanek v primerjavi z aktivno količino, potrebno za zmanjšanje površinske mikrobiološke kontaminacije. Prav tako nima nobenega tehnološkega učinka za končni proizvod. Poleg tega je preostala količina mlečne kisline, ki se je uporabila za zmanjšanje površinske mikrobiološke kontaminacije, zanemarljiva v primerjavi s količino mlečne kisline, ki je naravno prisotna v govedu, in ne ogroža varnosti. Za nekatere pripravke iz mesa je dovoljeno, da se soli mlečne kisline uporabijo kot aditivi za živila za namene konzerviranja. Pri tem se običajno uporablja koncentracija 20 000 mg/kg. Zato se uporaba mlečne kisline za zmanjšanje površinske mikrobiološke kontaminacije izrazito razlikuje od uporabe mlečne kisline kot aditiva za živila.

(9)

Po mnenju EFSA in ob upoštevanju, da mlečna kislina lahko znatno zmanjša morebitno mikrobiološko kontaminacijo, je primerno, da se sprejme uporaba mlečne kisline za zmanjšanje površinske kontaminacije. Kljub temu bi morali za tako uporabo veljati nekateri pogoji. Uporaba mlečne kisline bi morala biti omejena na četrtine, polovice ali cele trupe v klavnicah in bi morala biti vključena v dobre higienske prakse in sisteme na podlagi HACCP.

(10)

Uredba Komisije (EU) št. 231/2012 z dne 9. marca 2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5), določa specifikacije za aditive za živila zlasti v zvezi s poreklom, merili čistosti in katerimi koli drugimi potrebnimi informacijami.

(11)

V skladu z mnenjem EFSA bi morala mlečna kislina, ki se uporablja za zmanjšanje površinske kontaminacije trupel goveda, izpolnjevati specifikacije za mlečno kislino iz zakonodaje Unije. Kadar se mlečna kislina uporablja za zmanjšanje površinske mikrobiološke kontaminacije v skladu s to uredbo, se šteje, da je taka mlečna kislina v skladu s specifikacijam iz Uredbe (EU) št. 231/2012.

(12)

Uporaba mlečne kisline za zmanjšanje površinske mikrobiološke kontaminacije četrtin, polovic in celih trupov goveda ne sme vplivati na obveznost nosilcev živilske dejavnosti, da izpolnjujejo zahteve iz zakonodaje Unije o higieni živil, kakor so določene v uredbah (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 2073/2005, in se nikakor ne bi smela šteti kot nadomestilo za dobre higienske klavniške prakse, operativne postopke ali kot alternativa za izpolnjevanje zahtev iz navedenih uredb.

(13)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik. Zato je Komisija predložila Svetu predlog v zvezi s tem ukrepom in ga hkrati poslala tudi Evropskemu parlamentu.

(14)

Ker Svet ni ukrepal, Evropski parlament pa ukrepu ni nasprotoval v veljavnem roku, bi morala Komisija ukrep sprejeti –

5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/4

(1)

Direktiva 2004/68/ES določa zahteve glede zdravstvenega varstva živali za uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo nekaterih živih kopitarjev. Določa, da se lahko določijo posebne določbe, vključno z vzorci veterinarskih spričeval, za uvoz v Unijo vrst živih kopitarjev, navedenih v Prilogi I k Direktivi, iz odobrenih tretjih držav.

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (2) med drugim določa zahteve za izdajo veterinarskih spričeval za vnos v Unijo nekaterih pošiljk vrst živih parkljarjev, ki so navedene v Prilogi I k Direktivi 2004/68/ES. Priloga I k Uredbi (EU) št. 206/2010 določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se lahko take pošiljke vnašajo v Unijo. Določa tudi vzorce veterinarskih spričeval, ki spremljajo navedene pošiljke.

(3)

Trenutno je uvoz kopitarjev v Unijo dovoljen le iz tretjih držav ali, v primeru regionalizacije, iz delov tretjih držav, ki so prosti vezikularnega stomatitisa vsaj šest mesecev pred odpremo živali.

(4)

Združene države so zaprosile za dovoljenje za uvoz v Unijo živih prašičev za vzrejo in proizvodnjo.

(5)

Združene države so EU obvestile o izbruhih vezikularnega stomatitisa. Vendar pa so navedeni izbruhi občasni in omejeni na nekatera področja. Tveganje za vnos vezikularnega stomatitisa v Unijo z uvozom živih prašičev iz navedene tretje države je zanemarljiv, če se izvajajo ukrepi za biološko varnost, opisani v poglavju 8.15.6 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), vključno z osamitvijo prašičev v obdobju njihovega bivanja v prostorih, prostih bolezni, pred izvozom, zaščito pred vektorji v obdobju karantene pred izvozom ter prevozom do kraja natovarjanja in testiranja vseh živali za izvoz.

(6)

Del 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 206/2010 bi bilo zato treba spremeniti, da se na seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih je dovoljen vnos pošiljk živih kopitarjev v Unijo, dodajo Združene države z ustreznimi jamstvi glede testov za prisotnost vezikularnega stomatitisa. Izvajanje teh jamstev bi bilo treba potrditi v veterinarskem spričevalu za žive prašiče za vzrejo in proizvodnjo, ki spremlja živali ob vstopu v Unijo.

(7)

Vzorec veterinarskega spričevala za uvoz živih domačih prašičev „POR-X“ iz dela 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 206/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, da se uvedejo pogoji glede bivanja in karantene pred izvozom ter zahteve za laboratorijske teste.

(8)

Poleg tega člen 5 Uredbe (EU) št. 206/2010 določa, da se vzorčenje in testiranje, če sta potrebna v skladu z veterinarskimi spričevali iz Priloge I k navedeni uredbi, izvajata v skladu s protokoli za standardizacijo snovi in postopki testiranja iz dela 6 navedene priloge. Zato je treba del 6 Priloge I k Uredbi (EU) št. 206/2010 spremeniti, da se doda zadevni protokol in postopek testiranja za prisotnost vezikularnega stomatitisa. Test bi bilo treba izvesti in rezultate razlagati v skladu s protokoli za serološke teste za vezikularni stomatitis, ki so določeni za mednarodno trgovino v poglavju 2.1.19 Priročnika diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali OIE.

(9)

Uredbo (EU) št. 206/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/12

(1)

Družba ChemGen Corp. je v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vložila vlogo s predlogom za spremembo imena imetnika dovoljenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 786/2007 (2) o izdaji dovoljenja za pripravek endo-1,4-beta-mananaze ES 3.2.1.78 (Hemicell), ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, za deset let.

(2)

Vlagatelj trdi, da je družba Eli Lilly and Company Ltd z 10. februarjem 2012 pripojila družbo ChemGen Corp. in je zdaj lastnik pravic trženja za navedeni dodatek. Vlagatelj je predložil ustrezne podatke, ki podpirajo njegovo zahtevo.

(3)

Predlagana sprememba pogojev dovoljenja je povsem upravnega značaja in ne vključuje nove ocene zadevnega dodatka. Evropska agencija za varnost hrane je bila obveščena o vlogi.

(4)

Da bi se družbi Eli Lilly and Company Ltd omogočilo, da izkorišča svoje pravice trženja, je treba spremeniti pogoje dovoljenja.

(5)

Uredbo (ES) št. 786/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnjo uporabo spremembe Uredbe (ES) št. 786/2007, uvedene s to uredbo, je ustrezno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko porabijo obstoječe zaloge.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/13

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da lahko izvedbeni ukrepi, ki se sprejmejo v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008, pri varnostnem pregledu potnikov in oseb, ki niso potniki, dovoljujejo uporabo naprav za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD) in detektorjev kovin za ročno uporabo (HHMD).

(2)

Po izkušnjah sodeč ročni pregledi potnikov in oseb, ki niso potniki, niso vedno najbolj učinkovit način za pregledovanje nekaterih delov osebe, zlasti če ti deli niso lahko dostopni, kot so nekatera naglavna pokrivala, mavčni povoji ali proteze.

(3)

V preskusih je bilo dokazano, da je kombinirana uporaba ETD in HHMD v takih primerih učinkovita. Poleg tega lahko uporaba ETD in HHMD olajša postopek preverjanja in je po izkušnjah sodeč manj vsiljiv način pregleda kot ročna preiskava, zaradi česar imajo pregledane osebe boljše izkušnje z njimi.

(4)

Zato je koristno in upravičeno, da se navedene metode dovolijo za pregledovanje tistih delov osebe, pri katerih se ročna preiskava šteje za neučinkovito in/ali nezaželeno, kot so nekatera naglavna pokrivala, mavčni povoji ali proteze.

(5)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti človeško dostojanstvo, svobodo veroizpovedi, nediskriminacijo, pravice invalidnih oseb ter pravico do svobode in varnosti. Če navedene pravice in načela omejuje, jih omejuje izključno zaradi doseganja ciljev splošnega interesa ter potrebe po zaščiti pravic in svoboščin drugih, pri čemer spoštuje pogoje iz člena 52 Listine. To uredbo je treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(6)

Uredbo Komisije (EU) št. 185/2010 (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva, ustanovljenega s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 300/2008 –

5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/15

(1)

Družba Taminco N.V. je v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vložila vlogo s predlogom za spremembo imena imetnika dovoljenja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 371/2011 (2) o izdaji dovoljenja za natrijev dimetilglicin, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, za deset let.

(2)

Vlagatelj trdi, da je s 1. oktobrom 2012 spremenil svojo pravno obliko v zasebno družbo z omejeno odgovornostjo. Vlagatelj je predložil ustrezne podatke, ki podpirajo njegovo zahtevo.

(3)

Predlagana sprememba pogojev dovoljenja je povsem upravnega značaja in ne vključuje nove ocene zadevnega dodatka. Evropska agencija za varnost hrane je bila obveščena o vlogi.

(4)

Da bi se vlagatelju omogočilo, da izkorišča svoje pravice trženja pod imenom Taminco BVBA, je treba spremeniti pogoje dovoljenja.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 371/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnjo uporabo spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 371/2011, uvedene s to uredbo, je ustrezno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko porabijo obstoječe zaloge.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/16

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 34/18

(1)

Člen 2 Smernice ECB/2012/18 z dne 2. avgusta 2012 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (1) določa, da lahko Eurosistem odloči, da smejo nasprotne stranke pred zapadlostjo prekiniti določene operacije dolgoročnejšega refinanciranja ali znižati njihov znesek (taka prekinitev ali znižanje zneska sta v nadaljnjem besedilu skupaj imenovana: predčasno odplačilo). Člen 2 nadalje določa, da se pogoji za tako predčasno odplačilo objavijo v najavi zadevne avkcije ali v drugi obliki, ki jo Eurosistem šteje za primerno.

(2)

Postopek, ki se uporablja za predčasno odplačilo s strani nasprotnih strank, bi bilo treba podrobneje opredeliti, da se v zvezi s predčasnim odplačilom zagotovi uporaba enakih pogojev v vseh nacionalnih centralnih bankah držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB). Zlasti bi bilo treba uporabiti sistem denarnih kazni iz Dodatka 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (2), če nasprotne stranke v celoti ali delno ne poravnajo zneska, ki ga je treba zadevni NCB plačati do datuma plačila, kadar so izbrale možnost predčasnega odplačila.

(3)

Zato bi bilo treba Smernico ECB/2012/18 ustrezno spremeniti –