OKVIRNI SPORAZUM

med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

in

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,

na eni strani ter

REPUBLIKA KOREJA

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici –

OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi ter zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi med njima;

OB UPOŠTEVANJU Okvirnega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 28. oktobra 1996 in je začel veljati 1. aprila 2001;

UPOŠTEVAJOČ pospešeni postopek, s katerim Evropska unija pridobiva lastno identiteto v zunanji politiki ter na področju varnosti in pravosodja;

ZAVEDAJOČ SE vse pomembnejše vloge in odgovornosti, ki jo ima Republika Koreja v mednarodni skupnosti;

OB POUDARKU na celovitosti narave medsebojnih odnosov in pomembnosti stalnih prizadevanj za ohranjanje splošne skladnosti;

OB POTRDITVI skupne želje, da ohranjata in razvijata reden politični dialog, ki temelji na skupnih vrednotah in prizadevanjih;

OB IZRAŽANJU skupne volje, da svoje odnose preoblikujeta v okrepljeno partnerstvo, vključno s političnim, gospodarskim, socialnim in kulturnim področjem;

ODLOČENI, da v tem smislu utrdita, poglobita in razširita odnose na področjih skupnega interesa na dvostranski, regionalni in svetovni ravni ter na podlagi enakosti, spoštovanja suverenosti, nediskriminacije in vzajemne koristi;

OB PONOVNI POTRDITVI močne zavezanosti pogodbenic demokratičnim načelom in človekovim pravicam, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ter načelom pravne države in dobrega javnega upravljanja;

OB PONOVNI POTRDITVI svoje odločenosti, da se borita proti hudim kaznivim dejanjem, ki zadevajo mednarodno skupnost, in prepričanja, da je treba zagotoviti učinkovit pregon najhujših oblik kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, z uporabo ukrepov na nacionalni ravni in izboljševanjem sodelovanja na svetovni ravni;

OB UPOŠTEVANJU, da terorizem ogroža svetovno varnost, in v želji po okrepitvi dialoga in sodelovanja v boju proti terorizmu v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, predvsem Resolucijo 1373 Varnostnega sveta Združenih narodov, ter ob ponovni potrditvi, da sta spoštovanje človekovih pravic in pravne države temelja boja proti terorizmu;

OB STRINJANJU, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev pomeni eno od najresnejših groženj za mednarodno varnost, zavedajoč se zavezanosti mednarodne skupnosti boju proti takemu širjenju, kot se izraža v sprejemanju ustreznih mednarodnih konvencij in resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, predvsem Resolucije 1540, ter v želji po krepitvi dialoga in sodelovanja na tem področju;

OB PRIZNAVANJU potrebe po okrepljenem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti;

OB UPOŠTEVANJU, da so določbe Sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova V dela III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujoče za Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot dela Evropske unije, dokler Evropska unija uradno ne obvesti Republike Koreje, da je – odvisno od primera – katera od držav postala zavezana navedenim določbam kot del Evropske unije v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženim Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in da enako velja za Dansko v skladu z ustreznim protokolom, ki je priložen navedenima pogodbama;

OB PRIZNAVANJU želje po spodbujanju gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja;

OB POUDARJANJU svoje zavezanosti zagotavljanju visoke ravni varstva okolja in svoje odločenosti, da sodelujeta pri preprečevanju podnebnih sprememb;

OB UPOŠTEVANJU podpore pravični globalizaciji ter ciljem polne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse;

OB PRIZNAVANJU uspešnega razvoja trgovinskih in naložbenih tokov med pogodbenicama na podlagi globalnega, na pravilih temelječega trgovinskega sistema pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije (STO);

V ŽELJI PO zagotovitvi pogojev za trajnostno povečevanje ter razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama v obojestransko korist ter za spodbujanje tega povečevanja in razvoja, med drugim z vzpostavitvijo območja proste trgovine;

OB SOGLASJU glede potrebe po uresničevanju skupnih prizadevanj, da bi se odzvali na svetovne izzive, kot so terorizem, huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, podnebne spremembe, nezanesljivost oskrbe z energijo in virov, revščina ter finančna kriza;

ODLOČENI, da okrepita sodelovanje v sektorjih skupnega interesa, predvsem s spodbujanjem demokratičnih načel in spoštovanjem človekovih pravic, bojem proti širjenju orožja za množično uničevanje, bojem proti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, sprejetjem ukrepov proti najhujšim oblikam kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, bojem proti terorizmu, sodelovanjem v regionalnih in mednarodnih organizacijah, trgovino in naložbami, dialogom o gospodarski politiki, poslovnim sodelovanjem, obdavčenjem, carino, politiko konkurence, informacijsko družbo, znanostjo in tehnologijo, energetiko, prometom, pomorsko prometno politiko, potrošniško politiko, zdravjem, zaposlovanjem in socialnimi zadevami, okoljem in naravnimi viri, podnebnimi spremembami, kmetijstvom, razvojem podeželja in gozdarstvom, pomorstvom in ribištvom; razvojno pomočjo, kulturo, informacijami, komunikacijami in avdiovizualnimi sredstvi ter mediji, izobraževanjem, pravno državo, pravnim sodelovanjem, varstvom osebnih podatkov, migracijami, bojem proti prepovedanim drogam, bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji, bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma, bojem proti spletnemu kriminalu, kazenskim pregonom, turizmom, civilno družbo, javno upravo in statistiko;

UPOŠTEVAJOČ, kako pomembno je v sodelovanje vključiti posameznike in subjekte, ki jih to neposredno zadeva, predvsem gospodarske subjekte in organe, ki jih zastopajo;

OB PRIZNAVANJU, da je zaželeno povečanje vloge in prepoznavnosti vsake od pogodbenic v regiji druge pogodbenice ter spodbujanje medosebnih stikov med pogodbenicama –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

NASLOV I

PODLAGA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Podlaga za sodelovanje

1.   Pogodbenici potrjujeta zavezanost demokratičnim načelom, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ter pravni državi. Spoštovanje demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ki izražajo načelo pravne države, je temelj notranje in mednarodne politike obeh pogodbenic in pomeni sestavni del tega sporazuma.

2.   Pogodbenici potrjujeta zavezanost Listini Združenih narodov in podporo skupnim vrednotam, ki so izražene v njej.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo predanost spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih, gospodarski rasti, prispevanju k doseganju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev in sodelovanju pri obravnavi svetovnih okoljskih izzivov, predvsem podnebnih sprememb.

4.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom dobrega javnega upravljanja in boja proti korupciji, predvsem ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti.

5.   Pogodbenici poudarjata skupno zavezanost celovitosti svojih dvostranskih odnosov in ohranjanju splošne skladnosti.

6.   Pogodbenici se strinjata, da svoje odnose preoblikujeta v okrepljeno partnerstvo in razvijeta področja sodelovanja na dvostranski, regionalni in svetovni ravni.

7.   Izvajanje tega sporazuma med pogodbenicama, ki imata enake vrednote in se medsebojno spoštujeta, tako temelji na načelih dialoga, vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva, večstranskosti, soglasja in spoštovanja mednarodnega prava.

Člen 2

Cilji sodelovanja

1.   Z namenom krepitve sodelovanja se pogodbenici zavežeta, da bosta okrepili politični dialog in še naprej spodbujali svoje gospodarske odnose. Prizadevali si bosta zlasti za:

(a)	dogovor o prihodnji viziji za krepitev svojega partnerstva in razvoj skupnih projektov za uresničevanje te vizije;

(b)	redne politične dialoge;

(c)	spodbujanje skupnih prizadevanj pri razreševanju globalnih vprašanj v vseh ustreznih regionalnih in mednarodnih forumih ter organizacijah;

(d)	pospeševanje gospodarskega sodelovanja na področjih skupnega interesa, vključno z znanstvenim in tehnološkim sodelovanjem, z namenom razširitve trgovine v vzajemno korist;

(e)	spodbujanje sodelovanja med podjetji s pospeševanjem naložb na obeh straneh in podpiranjem boljšega medsebojnega razumevanja;

(f)	večjo vključenost v programe sodelovanja, ki se jim lahko pridruži druga pogodbenica;

(g)	povečanje vloge in prepoznavnosti vsake od pogodbenic v regiji druge pogodbenice z različnimi sredstvi, vključno s kulturnimi izmenjavami, uporabo informacijske tehnologije in izobraževanjem;

(h)	spodbujanje medosebnih stikov in razumevanja.

2.   Izhajajoč iz trdnega partnerstva in skupnih vrednot se pogodbenici strinjata, da bosta razvijali sodelovanje in dialog glede vseh vprašanj skupnega interesa. Prizadevali si bosta zlasti za:

(a)	krepitev političnega dialoga in sodelovanja, predvsem glede človekovih pravic; neširjenja orožja za množično uničevanje, osebnega in lahkega orožja, najhujših oblik kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, in boja proti terorizmu;

(b)	krepitev sodelovanja na vseh področjih skupnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, ter zagotovitev pogojev za trajnostno rast trgovine in naložb med pogodbenicama v skupno korist;

(c)	krepitev sodelovanja na področju gospodarskega sodelovanja, predvsem dialoga o gospodarski politiki, poslovnega sodelovanja, obdavčenja, carine, politike konkurence, informacijske družbe, znanosti in tehnologije, energetike, prometa, pomorske prometne politike in potrošniške politike;

(d)	krepitev sodelovanja na področju trajnostnega razvoja, predvsem zdravja, zaposlovanja in socialnih zadev, okolja in naravnih virov, podnebnih sprememb, kmetijstva, razvoja podeželja in gozdarstva, pomorstva in ribištva ter razvojne pomoči;

(e)	krepitev sodelovanja na področju kulture, informacij, komunikacij, avdiovizualnih sredstev in medijev ter izobraževanja;

(f)

krepitev sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti, predvsem pravne države, pravnega sodelovanja, varstva osebnih podatkov, migracij, boja proti prepovedanim drogam, boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, boja proti spletnemu kriminalu in kazenskega pregona;

(g)	krepitev sodelovanja na drugih področjih skupnega interesa, predvsem turizma, civilne družbe, javne uprave in statistike.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG IN SODELOVANJE

Člen 3

Politični dialog

1.   Med Republiko Korejo in Evropsko unijo bo vzpostavljen reden politični dialog, ki bo temeljil na skupnih vrednotah. Ta dialog bo potekal v skladu s postopki, dogovorjenimi med Republiko Korejo in Evropsko unijo.

2.   Cilj političnega dialoga bo:

(a)	poudariti zavezanost pogodbenic demokraciji ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(b)	spodbujati mirno reševanje mednarodnih ali regionalnih sporov ter krepiti Združene narode in druge mednarodne organizacije;

(c)	okrepiti politična posvetovanja o zadevah mednarodne varnosti, kot so nadzor nad oboroževanjem in razoroževanje, neširjenje orožja za množično uničevanje ter mednarodni prenos konvencionalnega orožja;

(d)	razmišljati o glavnih mednarodnih vprašanjih skupnega interesa s povečevanjem izmenjave ustreznih informacij med pogodbenicama in v okviru mednarodnih forumov;

(e)	stopnjevati posvetovanja o vprašanjih, ki so posebnega interesa za države azijsko-pacifiške in evropske regije, zaradi spodbujanja miru, stabilnosti in blaginje v obeh regijah.

3.   Dialog med pogodbenicama bo potekal prek stikov, izmenjav in posvetovanj, predvsem pa bo v naslednjih oblikah:

(a)	srečanja na vrhu na ravni voditeljev bodo organizirana, kadar bosta pogodbenici menili, da je to potrebno;

(b)	letna posvetovanja na ministrski ravni bodo organizirana, kjer se bosta pogodbenici dogovorili;

(c)	informativni sestanki o glavnih dogajanjih v tujini in doma na ravni visokih uradnikov;

(d)	sektorski dialogi o vprašanjih skupnega interesa;

(e)	izmenjave delegacij med Evropskim parlamentom in Narodno skupščino Republike Koreje.

Člen 4

Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje

1.   Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena od najhujših groženj za mednarodno stabilnost in varnost.

2.   Zato se pogodbenici strinjata, da sodelujeta in prispevata v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da v celoti izvajata svoje obstoječe pravne obveznosti, povezane z razoroževanjem in neširjenjem, ter druge pomembne instrumente, o katerih sta se dogovorili. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.

3.   Pogodbenici se še strinjata, da sodelujeta in prispevata k boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako da:

(a)	po potrebi sprejmeta ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop in dosledno uveljavitev vseh drugih pomembnih mednarodnih instrumentov;

(b)	vzpostavita učinkovit sistem nacionalnega nadzora izvoza zaradi preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje ter s tem povezanega blaga in tehnologij, vključno z nadzorom nad končnimi uporabniki ter ustreznimi civilnimi in kazenskimi sankcijami za kršitve predpisov o nadzoru izvoza.

4.   Pogodbenici se strinjata, da bo njun politični dialog spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 5

Osebno in lahko orožje

1.   Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta uresničevali svoje zaveze glede boja proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, v okviru mednarodnih instrumentov, vključno z Akcijskim programom ZN za preprečevanje in izkoreninjenje nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter boj proti tej trgovini v vseh njenih oblikah ter mednarodnim instrumentom, ki državam zagotavlja pravočasno in zanesljivo ugotavljanje in sledenje osebnega in lahkega orožja, ter obveznosti, ki izhajajo iz resolucij Varnostnega sveta ZN.

3.   Pogodbenici se zavezujeta k sodelovanju in zagotavljanju usklajevanja, dopolnjevanja in sinergije svojih prizadevanj, da se spopadeta z nezakonito trgovino z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni.

Člen 6

Najhujše oblike kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujše oblike kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne smejo ostati nekaznovane in da je treba zagotoviti njihov učinkovit pregon z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, in z izboljševanjem sodelovanja na mednarodni ravni, če je to primerno, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Pogodbenici se strinjata, da bosta v celoti podpirali univerzalnost in celovitost Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in z njim povezanih instrumentov.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bi bil dialog med njima o teh zadevah koristen.

Člen 7

Sodelovanje pri boju proti terorizmu

1.   Pogodbenici se ob ponovni potrditvi pomena boja proti terorizmu ter v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, pravom človekovih pravic in begunskim pravom, v skladu s svojo zakonodajo in predpisi, in ob upoštevanju globalne protiteroristične strategije ZN, ki je vključena v Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 60/288 z dne 8. septembra 2006, strinjata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj.

2.   Pogodbenici to storita predvsem:

(a)	v okviru izvajanja resolucij Varnostnega sveta ZN in svojih zadevnih obveznosti v skladu z drugimi pomembnimi mednarodnimi konvencijami in instrumenti;

(b)	z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo;

(c)	z izmenjavo stališč o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, vključno s tehničnimi področji in usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj pri preprečevanju terorizma;

(d)	s sodelovanjem pri poglobitvi mednarodnega soglasja glede boja proti terorizmu, po potrebi vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, in predvsem s prizadevanjem za dogovor o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu;

(e)	z izmenjavo najboljših praks na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu.

NASLOV III

SODELOVANJE V REGIONALNIH IN MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH

Člen 8

Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih organizacijah

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali in si izmenjevali mnenja v regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela (MOD), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), STO, azijsko-evropski vrh (ASEM) in regionalni forum ASEAN (ARF).

NASLOV IV

SODELOVANJE NA PODROČJU GOSPODARSKEGA RAZVOJA

Člen 9

Trgovina in naložbe

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali pri zagotavljanju pogojev za trajnostno rast in razvoj trgovine in naložb med njima v vzajemno korist ter pri pospeševanju te rasti in razvoja. Pogodbenici si prizadevata za dialog in krepita sodelovanje na vseh področjih v vzajemno korist, povezanih s trgovino in naložbami, da bi omogočili trajnostne trgovinske in naložbene tokove, preprečili in odpravili ovire za trgovino in naložbe ter spodbudili večstranski trgovinski sistem.

2.   Pogodbenici v ta namen uveljavljata sodelovanje na področju trgovine in naložb s sporazumom, ki vzpostavlja območje proste trgovine. Zgoraj navedeni sporazum je poseben sporazum, ki uveljavlja trgovinske določbe tega sporazuma v skladu s pogoji iz člena 43.

3.   Pogodbenici se obveščata in si izmenjujeta mnenja glede razvoja dvostranske in mednarodne trgovine, naložb ter s tem povezanih politik in vprašanj.

Člen 10

Dialog o gospodarski politiki

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta krepili dialog med svojimi organi ter spodbujali izmenjavo informacij in izkušenj o makroekonomskih politikah in trendih.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta krepili dialog in sodelovanje za izboljšanje računovodskih, revizijskih, nadzornih in regulativnih sistemov v bančništvu, zavarovalništvu in drugih delih finančnega sektorja.

Člen 11

Poslovno sodelovanje

1.   Pogodbenici se ob upoštevanju svojih gospodarskih politik in ciljev strinjata, da bosta pospeševali sodelovanje na vseh področjih industrijske politike, ki jih štejeta za ustrezne, zlasti zato, da bi izboljšali konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij, med drugim z:

(a)	izmenjavo informacij in izkušenj glede ustvarjanja okvirnih pogojev za mala in srednje velika podjetja za izboljšanje njihove konkurenčnosti ter glede postopkov, povezanih z ustanavljanjem malih in srednje velikih podjetij;

(b)	pospeševanjem stikov med gospodarskimi subjekti, spodbujanjem skupnih naložb ter ustanavljanjem skupnih podjetij in informacijskih mrež, zlasti prek programov, ki so že v uporabi;

(c)	poenostavitvijo dostopa do virov financiranja in trgov, z zagotavljanjem informacij in spodbujanjem inovacij;

(d)	pospeševanjem dejavnosti, ki jih začnejo mala in srednje velika podjetja obeh strani;

(e)	spodbujanjem socialne odgovornosti podjetij in odgovornih poslovnih praks, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo.

2.   Pogodbenici omogočata ustrezne dejavnosti sodelovanja, vzpostavljene v zasebnem sektorju obeh strani.

Člen 12

Obdavčenje

Pogodbenici priznavata načela preglednosti, izmenjave informacij in poštene davčne konkurence in se zavezujeta njihovemu uresničevanju, da bi tako ob upoštevanju potrebe po razvoju ustreznega ureditvenega okvira okrepili in razvijali gospodarske dejavnosti. V ta namen bosta v skladu s svojimi pristojnostmi izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, poenostavili pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

Člen 13

Carina

Pogodbenici sodelujeta na carinskem področju na dvostranski in večstranski podlagi. V ta namen si predvsem izmenjujeta izkušnje in proučujeta možnosti za poenostavitev postopkov, povečanje preglednosti in razvoj sodelovanja. Prizadevata si tudi za zbliževanje mnenj in skupno ukrepanje v ustreznih mednarodnih okvirih.

Člen 14

Politika konkurence

1.   Pogodbenici spodbujata pošteno konkurenco v gospodarskih dejavnostih, tako da dosledno uveljavljata svoje zakone in predpise na področju konkurence.

2.   Pri izpolnjevanju cilja iz odstavka 1 tega člena ter v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Koreje o sodelovanju glede dejavnosti, ki so v nasprotju s pravili konkurence, se pogodbenici zavezujeta k sodelovanju pri:

(a)	priznavanju pomena konkurenčnega prava in organov, pristojnih za konkurenco, ter prizadevanju za proaktivno izvajanje zakonodaje, da bi ustvarili okolje za pošteno konkurenco;

(b)	izmenjavi informacij in okrepitvi sodelovanja med organi, pristojnimi za konkurenco.

Člen 15

Informacijska družba

1.   Pogodbenici ob priznavanju, da so informacijske in komunikacijske tehnologije ključni elementi sodobnega življenja in da so bistvene za gospodarski in družbeni razvoj, soglašata, da si bosta izmenjevali mnenja o svojih politikah na tem področju.

2.   Sodelovanje na tem področju bo predvsem usmerjeno na:

(a)

izmenjavo mnenj o različnih vidikih informacijske družbe, zlasti v zvezi s politikami in predpisi o elektronskih komunikacijah, vključno z univerzalnimi storitvami, izdajanjem licenc in splošnimi odobritvami, varstvom zasebnosti in osebnih podatkov ter neodvisnostjo in učinkovitostjo regulativnega organa;

(b)	medsebojno povezljivost in interoperabilnost raziskovalnih omrežij in storitev, tudi v regionalnem okviru;

(c)	standardizacijo in širjenje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(d)	spodbujanje raziskovalnega sodelovanja med pogodbenicama na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(e)	varnostna vprašanja in vidike informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno s spodbujanjem spletne varnosti, bojem proti spletnemu kriminalu in zlorabi informacijske tehnologije ter vseh oblik elektronskih medijev.

3.   Spodbujati je treba sodelovanje med podjetji.

Člen 16

Znanost in tehnologija

Pogodbenici spodbujata, razvijata in pospešujeta dejavnosti sodelovanja na področjih znanosti in tehnologije v miroljubne namene, v skladu s Sporazumom o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Koreje.

Člen 17

Energetika

1.   Pogodbenici priznavata pomen energetskega sektorja za gospodarski in družbeni razvoj ter si v okviru svojih pristojnosti prizadevata za boljše sodelovanje na tem področju zaradi:

(a)	zagotavljanja raznovrstnosti oskrbe z energijo, s čimer se izboljša energetska varnost, ter razvoja novih, trajnostnih, inovativnih in obnovljivih oblik energije, kar med drugim vključuje biogoriva in biomaso, vetrno in sončno energijo ter hidroenergijo;

(b)	podpiranja razvoja politik, da bi bili obnovljivi viri energije konkurenčnejši;

(c)	doseganja racionalne rabe energije, kar je mogoče doseči pri oskrbi in povpraševanju s spodbujanjem energetske učinkovitosti pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in končni rabi energije;

(d)	pospeševanja prenosa tehnologije, namenjene trajnostni proizvodnji energije in energetski učinkovitosti;

(e)	krepitve razvijanja zmogljivosti in pospeševanja naložb na področju energetike, ob upoštevanju načel preglednosti, nediskriminacije in tržne združljivosti;

(f)	spodbujanja konkurence na energetskem trgu;

(g)	izmenjave mnenj o razvoju dogodkov na svetovnih energetskih trgih, vključno z vplivom na države v razvoju.

2.   Pogodbenici si bosta v ta namen po potrebi predvsem prek obstoječih regionalnih in mednarodnih okvirov prizadevali pospeševati naslednje dejavnosti sodelovanja:

(a)	sodelovanje pri oblikovanju energetske politike in izmenjava informacij, ki so pomembne za energetsko politiko;

(b)	izmenjava informacij o stanju in trendih na energetskem trgu, sektorju in tehnologiji;

(c)	izvajanje skupnih študij in raziskav;

(d)	povečevanje trgovine in naložb v energetskem sektorju.

Člen 18

Promet

1.   Pogodbenici si prizadevata sodelovati na vseh ustreznih področjih prometne politike, vključno s politiko povezanih prevoznih storitev, da bi izboljšali pretok blaga in potnikov, spodbudili pomorsko in letalsko varnost in zaščito, varstvo okolja ter povečali učinkovitost svojih prometnih sistemov.

2.   Sodelovanje med pogodbenicama je med drugim namenjeno pospeševanju:

(a)

izmenjave informacij o prometnih politikah in praksah druga druge, predvsem v zvezi s prevozom v mestih, na podeželju, po celinskih plovnih poteh, zraku in morju, vključno z njuno logistiko ter medsebojno povezljivostjo in interoperabilnostjo večmodalnih prometnih mrež, pa tudi v zvezi z upravljanjem cest, železnic, pristanišč in letališč;

(b)

dialoga in skupnih ukrepov v zračnem prometu na področjih vzajemnega interesa, vključno s sporazumom o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza in proučitvijo možnosti za nadaljnji razvoj odnosov, ter tehničnega in regulativnega sodelovanja na področjih letalske varnosti, zaščite, okolja, upravljanja zračnega prometa, uporabe konkurenčnega prava in gospodarske ureditve sektorja zračnega prometa, da bi podprli regulativno približevanje in odstranili ovire za poslovanje. Pogodbenici bosta na tej podlagi proučili možnosti za celovitejše sodelovanje na področju civilnega letalstva;

(c)	sodelovanja pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v prometnem sektorju;

(d)	sodelovanja v smislu mednarodnih prometnih forumov;

(e)

izvajanja standardov o varstvu, varnosti in preprečevanju onesnaževanja, zlasti pri pomorskem in letalskem prometu, v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, ki veljajo za obe pogodbenici, vključno s sodelovanjem na ustreznih mednarodnih forumih, katerih cilj je zagotoviti boljše izvrševanje mednarodnih predpisov.

3.   Pogodbenici sodelujeta pri civilni globalni satelitski navigaciji v skladu s Sporazumom o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, na področju globalnega satelitskega navigacijskega sistema za civilno uporabo.

Člen 19

Pomorska prometna politika

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta prizadevali za neomejen dostop do mednarodnega pomorskega trga in prometa, ki temelji na pošteni konkurenci na poslovni podlagi, v skladu z določbami tega člena.

2.   Pri izpolnjevanju cilja iz odstavka 1 pogodbenici:

(a)

ne uvajata ureditev o delitvi tovora v prihodnjih dvostranskih sporazumih s tretjimi državami v zvezi s storitvami pomorskega prometa, vključno s suhim in tekočim razsutim tovorom ter linijskim prometom, ter ne izvajata takih ureditev o delitvi tovora, če obstajajo v prejšnjih dvostranskih sporazumih;

(b)	se z začetkom veljavnosti tega sporazuma vzdržita izvajanja upravnih, tehničnih in zakonodajnih ukrepov, ki bi lahko povzročali diskriminacijo med lastnimi državljani ali družbami in državljani ali družbami druge pogodbenice pri zagotavljanju storitev v mednarodnem pomorskem prometu;

(c)

ne obravnavata manj ugodno ladij, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, kot obravnavata lastne ladje glede dostopa do pristanišč, v katerih poteka mednarodna trgovina, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev pristanišč ter s tem povezanih pristojbin in dajatev, carinskih zmogljivosti, dodeljevanjem privezov ter zmogljivosti za natovarjanje in iztovarjanje;

(d)

omogočita ladjarskim družbam druge pogodbenice, da so poslovno navzoče na njunem ozemlju zaradi izvajanja dejavnosti pomorske agencije pod pogoji za ustanovitev in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev za lastne družbe oziroma podružnice ali izpostave družb katere koli države nečlanice, kar je ugodneje.

3.   Za namene tega člena dostop do mednarodnega pomorskega trga med drugim vključuje pravico ponudnikov mednarodnega pomorskega prometa vsake pogodbenice, da uredijo storitve prevoza od vrat do vrat, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, in da v ta namen sklepajo neposredne pogodbe z lokalnimi ponudniki načinov prevoza, ki niso pomorski prevoz, na ozemlju druge pogodbenice brez poseganja v omejitve glede državljanstva za prevoz blaga in potnikov z navedenimi drugimi načini prevoza.

4.   Določbe tega člena se uporabljajo za družbe Evropske unije in korejske družbe. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ladjarske družbe, ki niso ustanovljene v Evropski uniji ali Republiki Koreji in jih nadzirajo državljani ene od držav članic ali Republike Koreje, če so njihova plovila registrirana v zadevni državi članici ali Republiki Koreji v skladu z njunima zakonodajama.

5.   Vprašanje izvajanja dejavnosti pomorskih agencij v Evropski uniji in Republiki Koreji bo po potrebi urejeno s posebnimi sporazumi.

6.   Pogodbenici si prizadevata za dialog na področju pomorske prometne politike.

Člen 20

Potrošniška politika

Pogodbenici si prizadevata sodelovati na področju potrošniške politike, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov. Pogodbenici se strinjata, da lahko sodelovanje na tem področju, kolikor je mogoče, vključuje:

(a)	izboljšanje združljivosti zakonodaje o varstvu potrošnikov, da bi se izognili oviram za trgovino, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov;

(b)	pospeševanje izmenjave informacij o potrošniških sistemih, vključno z zakoni o varstvu potrošnikov, varnostjo potrošniških izdelkov, izvrševanjem zakonodaje o varstvu potrošnikov, izobraževanjem in krepitvijo vloge potrošnikov ter odškodninami za potrošnike;

(c)	spodbujanje razvoja neodvisnih združenj potrošnikov in stikov med predstavniki potrošnikov.

NASLOV V

SODELOVANJE NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Člen 21

Zdravje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij na področju zdravja in učinkovitega obvladovanja čezmejnih zdravstvenih težav.

2.   Pogodbenici si prizadevata spodbujati izmenjavo informacij in medsebojno sodelovanje, med drugim:

(a)	z izmenjavo informacij o nadzoru infekcijskih bolezni, vključno s pandemsko gripo, ter o zgodnjem opozarjanju in protiukrepih;

(b)	z izmenjavo informacij o zdravstvenih strategijah in načrtih javnega zdravja;

(c)	z izmenjavo informacij o politikah krepitve zdravja, kot so kampanje proti kajenju, preprečevanje debelosti in nadzor bolezni;

(d)	s čim obsežnejšo izmenjavo informacij na področju varnosti in odobritve farmacevtskih izdelkov;

(e)	s čim obsežnejšo izmenjavo informacij in skupnimi raziskavami na področju varnosti hrane, kot so zakoni in predpisi na področju hrane, pripravljenosti na nujne primere itd.;

(f)	s sodelovanjem na področju raziskav in razvoja, kot so napredno zdravljenje in inovativna zdravila sirote;

(g)	z izmenjavo informacij in sodelovanjem glede politike e-zdravja.

3.   Pogodbenici si prizadevata za spodbujanje izvajanja mednarodnih zdravstvenih sporazumov, kot sta Mednarodni zdravstveni pravilnik in Okvirna konvencija o nadzoru nad tobakom.

Člen 22

Zaposlovanje in socialne zadeve

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta izboljšali sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih zadev, tudi ob upoštevanju globalizacije in demografskih sprememb. Prizadevali si bosta za spodbujanje sodelovanja in izmenjave informacij in izkušenj glede vprašanj s področja zaposlovanja in dela. Področja sodelovanja lahko vključujejo regionalno in socialno kohezijo, socialno vključevanje, sisteme socialne varnosti, vseživljenjski razvoj znanja in spretnosti, varnost in zdravje pri delu, enakost spolov in dostojno delo.

2.   Pogodbenici ponovno potrjujeta, da je treba podpreti proces globalizacije, ki je koristen za vse, ter spodbujati polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo kot ključni element trajnostnega razvoja in zmanjševanja revščine.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta, da sta zavezani spoštovanju, spodbujanju in uresničevanju mednarodno priznanih standardov dela in socialnih standardov, kot so predvsem določeni v Deklaraciji MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu.

4.   Oblike sodelovanja lahko med drugim vključujejo posebne programe in projekte na podlagi vzajemnega dogovora ter dialog, sodelovanje in pobude o temah skupnega interesa na dvostranski in večstranski ravni.

Člen 23

Okolje in naravni viri

1.   Pogodbenici soglašata o potrebi po trajnostni ohranitvi in upravljanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti kot podlage za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.

2.   Pogodbenici si prizadevata nadaljevati in krepiti sodelovanje na področju varstva okolja, tudi v regionalnem okviru, predvsem glede:

(a)	podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti;

(b)	okoljske ozaveščenosti;

(c)	sodelovanja in izvajanja večstranskih okoljskih sporazumov, vključno z biotsko raznovrstnostjo, biološko varnostjo in Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

(d)	spodbujanja okoljskih tehnologij, proizvodov in storitev, vključno s sistemi okoljskega upravljanja in okoljskega označevanja;

(e)	preprečevanja nezakonitega čezmejnega premeščanja nevarnih snovi, nevarnih odpadkov in drugih vrst odpadkov;

(f)	nadzora ohranjanja, onesnaževanja in degradacije obalnega in pomorskega okolja;

(g)	lokalnega sodelovanja pri varstvu okolja kot ključnega elementa trajnostnega razvoja;

(h)	upravljanja tal in zemljišč;

(i)	izmenjave informacij, izkušenj in praks.

3.   Po potrebi je treba upoštevati izid svetovnega vrha o trajnostnem razvoju in izvajanje ustreznih večstranskih okoljskih sporazumov.

Člen 24

Podnebne spremembe

1.   Pogodbenici se zavedata skupne globalne nevarnosti podnebnih sprememb in potrebe po ukrepanju za zmanjšanje izpustov, da bi stabilizirali koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečevala nevarne antropogene posege v podnebni sistem. Pogodbenici bosta v okviru svojih pristojnosti in brez poseganja v razprave o podnebnih spremembah na drugih forumih, kot je Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah, okrepili sodelovanje na tem področju. Cilj takega sodelovanja je:

(a)	preprečevati podnebne spremembe, s splošnim ciljem hitrega prehoda v družbe z nizkimi emisijami toplogrednih plinov prek ustreznih ukrepov za ublažitev in prilagoditev na nacionalni ravni;

(b)	zagovarjati učinkovito rabo virov, med drugim s široko uporabo najboljših razpoložljivih in gospodarsko izvedljivih nizkoogljičnih tehnologij ter standardov za ublažitev in prilagoditev;

(c)	izmenjavati strokovno znanje in izkušnje ter informacije o prednostih in arhitekturi shem trgovanja;

(d)	krepiti finančne instrumente javnega in zasebnega sektorja, vključno s tržnimi mehanizmi in javno-zasebnimi partnerstvi, ki bi lahko učinkovito podprli prizadevanje za preprečevanje podnebnih sprememb;

(e)	sodelovati v raziskovanju, razvoju, širjenju, uvajanju in prenosu nizkoogljičnih tehnologij, da bi ublažili izpuste toplogrednih plinov, hkrati pa ohranili gospodarsko rast;

(f)	izmenjevati izkušnje in strokovno znanje, kadar je to potrebno, pri spremljanju in analizi učinkov toplogrednih plinov ter razvoju programov za ublažitev in prilagoditev;

(g)	podpirati, kadar je to potrebno, ukrepe držav v razvoju za ublažitev in prilagoditev, tudi prek prožnih mehanizmov Kjotskega protokola.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta v te namene okrepili dialog in sodelovanje na politični, strateški in tehnični ravni.

Člen 25

Kmetijstvo, razvoj podeželja in gozdarstvo

Pogodbenici se strinjata glede spodbujanja sodelovanja v kmetijstvu, razvoju podeželja in gozdarstvu. Pogodbenici bosta izmenjevali informacije in razvili sodelovanje predvsem glede:

(a)	kmetijske in gozdarske politike ter mednarodnih kmetijskih in gozdarskih obetov na splošno;

(b)	registracije in zaščite geografskih oznak;

(c)	ekološke pridelave;

(d)	raziskav na področju kmetijstva in gozdarstva;

(e)	razvojne politike za podeželska območja in predvsem diverzifikacije in prestrukturiranja kmetijskega sektorja;

(f)	trajnostnega kmetijstva, gozdarstva in vključevanja okoljskih zahtev v kmetijsko politiko;

(g)	povezav med kmetijstvom, gozdarstvom in okoljem ter razvojno politiko za podeželska območja;

(h)	promocijskih dejavnosti za kmetijske živilske proizvode;

(i)	trajnostnega gospodarjenja z gozdovi zaradi preprečevanja krčenja gozdov in spodbujanja pogozdovanja novih površin, ob ustreznem upoštevanju interesov držav v razvoju, kjer se les nabavlja.

Člen 26

Pomorstvo in ribištvo

Pogodbenici na dvostranski in večstranski ravni spodbujata sodelovanje na področju pomorstva in ribištva, zlasti za spodbujanje trajnostnega in odgovornega razvoja in upravljanja pomorstva in ribištva. Področja sodelovanja lahko vključujejo:

(a)	izmenjavo informacij;

(b)	podporo trajnostni in odgovorni dolgoročni pomorski in ribiški politiki, vključno z ohranjanjem in upravljanjem obalnih in morskih virov ter

(c)	podporo prizadevanjem za preprečevanje in boj proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim praksam.

Člen 27

Razvojna pomoč

1.   Pogodbenici soglašata, da si bosta izmenjevali informacije o politikah razvojne pomoči z namenom vzpostavitve rednega dialoga o ciljih teh politik in razvoja svojih programov razvojne pomoči v tretjih državah. Proučili bosta možnosti za intenzivnejše sodelovanje v okviru svojih zakonodaj in pogojev, ki se uporabljajo za izvajanje teh programov.

2.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Pariški deklaraciji o učinkovitosti pomoči iz leta 2005 in soglašata, da bosta krepili sodelovanje zaradi nadaljnjega izboljšanja uspešnosti razvoja.

NASLOV VI

SODELOVANJE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN KULTURE

Člen 28

Sodelovanje na področju kulture, informacij, komunikacij, avdiovizualnih sredstev in medijev

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali sodelovanje, da bi povečali vzajemno razumevanje in poznavanje kultur.

2.   Pogodbenici si prizadevata sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na tem področju.

3.   Pogodbenici se strinjata, da bosta tesno sodelovali na ustreznih mednarodnih forumih, kot sta Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (UNESCO) in ASEM, zaradi uresničevanja skupnih ciljev in spodbujanja kulturne raznovrstnosti, ob spoštovanju določb Konvencije UNESCO o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.

4.   Pogodbenici bosta proučili načine za spodbujanje izmenjav, sodelovanja in dialoga med ustreznimi ustanovami na področju avdiovizualnih sredstev in medijev.

Člen 29

Izobraževanje

1.   Pogodbenici priznavata odločilni prispevek izobraževanja in usposabljanja k razvoju človeških virov, ki lahko prispevajo k vzpostavitvi svetovnega gospodarstva, temelječega na znanju, in ugotavljata, da imata skupen interes za sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja.

2.   V skladu s svojimi vzajemnimi interesi in cilji svojih politik na področju izobraževanja se pogodbenici zavezujeta, da bosta skupaj podpirali ustrezne dejavnosti sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, s posebnim poudarkom na visokošolskem izobraževanju. To sodelovanje je predvsem lahko v obliki:

(a)	podpore skupnim projektom sodelovanja med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje v Evropski uniji in Republiki Koreji, z namenom spodbujati razvoj učnih načrtov, skupnih študijskih programov in mobilnosti študentov;

(b)	dialoga, študij ter izmenjave informacij, znanja in izkušenj na področju izobraževalne politike;

(c)	spodbujanja izmenjave študentov, akademskega in upravnega osebja visokošolskih ustanov ter mladih zaposlenih, vključno prek izvajanja programa Erasmus Mundus;

(d)	sodelovanja v sektorjih izobraževanja skupnega interesa.

NASLOV VII

SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA, SVOBODE IN VARNOSTI

Člen 30

Pravna država

Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost spodbujanju pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

Člen 31

Pravno sodelovanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, vključno s konvencijami haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščito otrok.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta pospešili in spodbujali arbitražno reševanje civilnih in zasebnih gospodarskih sporov, kadar koli je to mogoče v skladu z veljavnimi mednarodnimi instrumenti.

3.   Pogodbenici si bosta pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah prizadevali okrepiti ureditve o vzajemni pravni pomoči in izročanju. To bi po potrebi vključevalo pristop k ustreznim mednarodnim instrumentom Združenih narodov, vključno z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča, kot je naveden v členu 6 tega sporazuma, in njihovo izvajanje.

Člen 32

Varstvo osebnih podatkov

1.   Pogodbenici se strinjata, da si bosta skupaj prizadevali izboljšati stopnjo varstva osebnih podatkov ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov, kot so zajeti v smernicah Združenih narodov za urejanje računalniških osebnih datotek (Resolucija Generalne skupščine ZN št. 45/95 z dne 14. decembra 1990).

2.   Sodelovanje pri varstvu osebnih podatkov lahko med drugim vključuje izmenjavo informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.

Člen 33

Migracije

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta krepili in stopnjevali sodelovanje na področjih nezakonitih migracij, tihotapljenja in trgovine z ljudmi ter vključevali migracijska vprašanja v nacionalne strategije za gospodarski in družbeni razvoj na območjih, iz katerih izvirajo migranti.

2.   Pogodbenici v okviru sodelovanja zaradi preprečevanja in nadzora nezakonitega priseljevanja soglašata, da bosta ponovno sprejeli svoje državljane, ki nezakonito prebivajo na ozemlju druge pogodbenice. Zato bosta pogodbenici svojim državljanom v ta namen zagotovili ustrezne osebne dokumente. V primerih, ko je nacionalnost vprašljiva, se pogodbenici strinjata, da bosta ugotovili istovetnost svojih domnevnih državljanov.

3.   Pogodbenici si po potrebi prizadevata skleniti sporazum, ki bo urejal posebne obveznosti glede ponovnega sprejema njunih državljanov. V njem bodo obravnavani tudi pogoji v zvezi z državljani drugih držav ali osebami brez državljanstva.

Člen 34

Boj proti prepovedanim drogam

1.   Pogodbenici si bosta v skladu s svojimi zakoni in predpisi prizadevali, da bi zmanjšali dobavo prepovedanih drog, trgovanje z njimi in povpraševanje po njih ter njihov učinek na uživalce drog in družbo kot celoto ter da bi dosegli učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi. Pogodbenici pri svojem sodelovanju v ta namen zagotovita celosten in usklajen pristop z zakonitimi tržnimi predpisi ter učinkovitim delovanjem in usklajevanjem med pristojnimi organi, vključno z organi na področjih zdravstva, izobraževanja, sociale, kazenskega pregona in pravosodja.

2.   Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, s političnimi deklaracijami in s posebno deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na posebnem dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Člen 35

Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji

Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k boju proti organiziranemu gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji, ponarejanju in nezakonitim transakcijam, in sicer s popolnim spoštovanjem veljavnih vzajemnih mednarodnih obveznosti na tem področju, vključno z učinkovitim sodelovanjem pri izterjavi materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz korupcijskih dejanj. Pogodbenici bosta spodbujali izvajanje Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dopolnilnih protokolov ter Konvencije Združenih narodov proti korupciji.

Člen 36

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

1.   Pogodbenici si bosta prizadevali za sodelovanje pri preprečevanju uporabe svojih finančnih sistemov za pranje dohodkov iz vseh kriminalnih dejavnosti, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami, korupcijo in financiranjem terorizma. To sodelovanje zajema tudi izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2.   Pogodbenici si lahko izmenjujeta ustrezne informacije v okviru zadevnih zakonodaj in uporabljata ustrezne standarde za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, primerljive s tistimi, ki so jih sprejeli ustrezni mednarodni organi, delujoči na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje glede pranja denarja (FATF).

Člen 37

Boj proti spletnemu kriminalu

1.   Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje za preprečevanje visokotehnoloških, spletnih in elektronskih kaznivih dejanj ter širjenja terorističnih vsebin prek medmrežja in boj proti njim, tako da si bosta izmenjevali informacije in praktične izkušnje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v mejah svojih pristojnosti.

2.   Pogodbenici si bosta izmenjevali informacije na področjih izobraževanja in usposabljanja preiskovalcev spletnega kriminala, preiskovanja spletnega kriminala in digitalne sodne medicine.

Člen 38

Sodelovanje v kazenskem pregonu

Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili sodelovanje med organi, agencijami in službami kazenskega pregona, ter prispevali k onemogočanju in odstranjevanju groženj mednarodnega kriminala, ki so skupne obema. Sodelovanje med organi, agencijami in službami kazenskega pregona je lahko v obliki medsebojne pomoči pri preiskavah, izmenjevanja preiskovalnih tehnik, skupnega izobraževanja in usposabljanja osebja za kazenski pregon in drugih vrst skupnih dejavnosti in pomoči, kot se o njih vzajemno dogovorita pogodbenici.

NASLOV VIII

SODELOVANJE NA DRUGIH PODROČJIH

Člen 39

Turizem

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta vzpostavili sodelovanje na področju turizma, z namenom povečati vzajemno razumevanje ter spodbujati uravnotežen in trajnosten razvoj turizma.

To sodelovanje je predvsem lahko v obliki:

(a)	izmenjave informacij o vprašanjih skupnega interesa glede turizma;

(b)	organizacije turističnih dogodkov;

(c)	turističnih izmenjav;

(d)	sodelovanja pri ohranjanju in upravljanju kulturne dediščine;

(e)	sodelovanja pri upravljanju v turizmu.

Člen 40

Civilna družba

Pogodbenici priznavata vlogo in morebiten prispevek organizirane civilne družbe pri dialogu in procesu sodelovanja v okviru tega sporazuma ter se strinjata, da bosta spodbujali učinkovit dialog z organizirano civilno družbo in njeno učinkovito sodelovanje.

Člen 41

Javna uprava

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter se pri tem oprli na sedanja prizadevanja za modernizacijo javne uprave na področjih, kot so:

(a)	izboljšanje organizacijske učinkovitosti;

(b)	povečanje učinkovitosti institucij pri zagotavljanju storitev;

(c)	zagotavljanje preglednega upravljanja javnih virov in odgovornosti;

(d)	izboljšanje pravnega in institucionalnega okvira;

(e)	oblikovanje in izvajanje politike.

Člen 42

Statistika

1.   Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s tem pa prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni statistični sistemi naj bi predvidoma zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in oblikovalce politik pogodbenic, saj jim omogočajo odločitve na podlagi prejetih informacij. Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata sodelovanje ob upoštevanju že zbranih izkušenj.

Cilj sodelovanja je:

(a)	progresivno uskladiti statistična sistema obeh pogodbenic;

(b)	uskladiti izmenjavo podatkov med pogodbenicama ob upoštevanju uporabe ustreznih mednarodnih metodologij;

(c)	izboljšati strokovno usposobljenost statističnega osebja, da bi lahko uporabljalo ustrezne statistične standarde;

(d)	spodbujati izmenjavo izkušenj med pogodbenicama glede razvoja statističnega znanja in izkušenj.

2.   Oblike sodelovanja lahko med drugim vključujejo posebne programe in projekte na podlagi vzajemnega dogovora ter dialog, sodelovanje in pobude o temah skupnega interesa na dvostranski in večstranski ravni.

NASLOV IX

INSTITUCIONALNI OKVIR

Člen 43

Drugi sporazumi

1.   Okvirni sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, ki je bil podpisan 28. oktobra 1996 v Luxembourgu in je začel veljati 1. aprila 2001, se razveljavi.

2.   Ta sporazum posodablja in nadomešča zgoraj navedeni sporazum. Sklicevanje na zgoraj navedeni sporazum v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se šteje kot sklicevanje na ta sporazum.

3.   Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita, tako da skleneta posebne sporazume na katerem koli področju sodelovanja, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki posebni sporazumi so sestavni del celovitih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in del skupnega institucionalnega okvira.

4.   Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na področja sodelovanja, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, podobno veljajo za del celovitih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

Člen 44

Skupni odbor

1.   Pogodbenici v skladu s tem sporazumom ustanovita skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropske unije in članov Evropske komisije na eni strani ter predstavniki Republike Koreje na drugi strani.

2.   V skupnem odboru potekajo posvetovanja za pospešitev izvajanja in spodbuditev splošnih ciljev tega sporazuma ter ohranjanje splošne skladnosti v odnosih in zagotavljanje ustreznega delovanja katerega koli drugega sporazuma med pogodbenicama.

3.   Skupni odbor:

(a)	zagotavlja pravilno izvajanje tega sporazuma;

(b)	spremlja razvoj celovitega odnosa med pogodbenicama;

(c)	po potrebi zahteva informacije od odborov in drugih organov, ustanovljenih v skladu z drugimi sporazumi, ki spadajo pod skupni institucionalni okvir, ter upošteva kakršna koli poročila, ki jih ti predložijo;

(d)	izmenjuje mnenja in daje predloge glede katerega koli vprašanja skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so na voljo za njihovo izvajanje;

(e)	določa prednostne naloge v zvezi s cilji tega sporazuma;

(f)	išče ustrezne metode za preprečevanje težav, ki bi se lahko pojavile na področjih, ki jih zajema ta sporazum;

(g)	v skladu s členom 45(3) s soglasjem rešuje kakršen koli spor, ki nastane pri uporabi ali razlagi tega sporazuma;

(h)	prouči vse informacije, ki jih predloži ena od pogodbenic glede neizvajanja obveznosti, in se posvetuje z drugo pogodbenico, da bi v skladu s členom 45(3) našli rešitev, sprejemljivo za obe pogodbenici.

4.   Skupni odbor se običajno sestane enkrat na leto, izmenično v Bruslju in Seulu. Posebni sestanki odbora se organizirajo na zahtevo ene od pogodbenic. Skupnemu odboru izmenično predseduje ena od pogodbenic. Običajno se sestane na ravni visokih uradnikov.

Člen 45

Načini izvajanja

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma in zagotovita, da so ti ukrepi skladni s cilji, določenimi v tem sporazumu.

2.   Izvajanje poteka na podlagi soglasja in dialoga. Če pa so pri uporabi ali razlagi tega sporazuma razlike v mnenju, se ena od pogodbenic obrne na skupni odbor.

3.   Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila svojih obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, predloži skupnemu odboru vse zahtevane informacije, ki so potrebne za temeljito proučitev položaja. Pogodbenici se posvetujeta s skupnim odborom; to posvetovanje, če se obe pogodbenici strinjata, lahko olajša posrednik, ki ga imenuje skupni odbor.

4.   V posebno nujnih primerih se ukrep nemudoma sporoči drugi pogodbenici. Na zahtevo druge pogodbenice traja posvetovanje do dvajset (20) dni. Po tem obdobju se začne ukrep uporabljati. V tem primeru lahko druga pogodbenica zahteva arbitražo v skladu s členom 46, da bi proučila kakršen koli vidik ukrepa ali podlago zanj.

Člen 46

Arbitražni postopek

1.   Arbitražno razsodišče sestavljajo trije (3) razsodniki. Vsaka pogodbenica po potrebi na zahtevo druge pogodbenice za arbitražo v štirinajstih (14) dneh imenuje po enega razsodnika, tretjega razsodnika pa imenuje skupni odbor. Pogodbenica, ki imenuje razsodnika, o tem nemudoma pisno obvesti drugo pogodbenico po diplomatski poti. Razsodniki sprejmejo odločitev z večino glasov. Razsodniki si prizadevajo doseči odločitev čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje v treh (3) mesecih od datuma njihovega imenovanja. Skupni odbor se dogovori o podrobnih postopkih za hitro izvedbo arbitraže.

2.   Vsaka stranka v sporu mora sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje odločitve razsodnikov. Razsodniki na zahtevo izdajo priporočila o tem, kako izvajati njihovo odločitev, da se ponovno vzpostavi ravnovesje pravic in obveznosti v skladu s tem sporazumom.

NASLOV X

KONČNE DOLOČBE

Člen 47

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Evropsko unijo ali njene države članice oziroma Evropsko unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani.

Člen 48

Nacionalna varnost in razkritje informacij

Ničesar v tem sporazumu se ne razlaga v smislu, da bi morala katera od pogodbenic predložiti kakršne koli informacije, za razkritje katerih meni, da je v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.

Člen 49

Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so končani pravni postopki, potrebni v ta namen.

2.   Ne glede na odstavek 1 se ta sporazum uporablja začasno, s pridržkom njegove veljavnosti. Sporazum se začne začasno uporabljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu, ko pogodbenici uradno obvestita druga drugo, da so končani potrebni postopki.

3.   Ta sporazum velja za nedoločen čas. Katera koli od pogodbenic lahko v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico o svojem namenu, da odpove ta sporazum. Odpoved začne veljati šest mesecev po uradnem obvestilu.

Člen 50

Uradna obvestila

Uradna obvestila v skladu s členom 49 se pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije oziroma Ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino Republike Koreje.

Člen 51

Izjave in priloge

Izjave in priloge k temu sporazumu so sestavni del tega sporazuma.

Člen 52

Območje uporabe

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, za katera se uporablja Pogodba o Evropski uniji, in sicer v skladu s pogoji iz navedene pogodbe, in na drugi strani na ozemlju Republike Koreje.

Člen 53

Verodostojnost besedil

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in korejskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

PRILOGA

PRILOGA

Prilogi II in III k Uredbi (EU) št. 204/2011 se spremeni:

(1)

V Prilogi II: (a) vnosi 1 do 6 in 8 do 12 se nadomestijo z naslednjim: "1. QADHAFI, Aisha Muammar Letnica rojstva: 1978. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Hčerka Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 2. QADHAFI, Hannibal Muammar Številka potnega lista: B/002210. Datum rojstva: 20. 9. 1975. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 3. QADHAFI, Khamis Muammar Letnica rojstva: 1978. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Poveljnik vojaških enot, udeleženih pri nasilju nad protestniki. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 4. QADHAFI, Muammar Mohammed Abu Minyar Letnica rojstva: 1942. Kraj rojstva: Sirte, Libija. Vodja revolucije, vrhovni poveljnik oboroženih sil. Odgovoren za izdajanje povelj za nasilje nad protestniki in za kršenje človekovih pravic. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 5. QADHAFI, Mutassim Letnica rojstva: 1976. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Svetovalec za nacionalno varnost. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 6. QADHAFI, Saif al-Islam Številka potnega lista: B014995. Datum rojstva: 25. 6. 1972. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Direktor fundacije Gadafi. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Javno hujskanje k nasilju nad protestniki. Predviden status/lokacija: v priporu v Libiji. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011." "8. JABIR, major general Abu Bakr Yunis Letnica rojstva: 1952. Kraj rojstva: Jalo, Libija. Minister za obrambo. Odgovoren za delovanje oboroženih sil. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 9. MATUQ, Matuq Mohammed Letnica rojstva: 1956. Kraj rojstva: Khoms, Libija. Sekretar za javno infrastrukturo. Visok član režima. Sodeloval je z revolucionarnimi odbori. V preteklosti je bil udeležen pri zatiranju nasprotnikov režima in nasilju. Predviden status/lokacija: neznana, predvidoma zajet. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 10. QADHAFI, Mohammed Muammar Letnica rojstva: 1970. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 11. QADHAFI, Saadi Številka potnega lista: a) 014797, b) 524521. Datum rojstva: a) 27. 5. 1973, b) 1. 1. 1975. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Poveljnik posebnih sil. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Poveljnik vojaških enot, udeleženih pri nasilju nad protestniki. Predviden status/lokacija: Niger. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011. 12. QADHAFI, Saif al-Arab Letnica rojstva: 1982. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26. 2. 2011."; (b) doda se naslednji vnos: "14. AL-BARASSI, Safia Farkash Letnica rojstva: 1952. Kraj rojstva: Al Baida, Libija. Poročena z Moamerjem GADAFIJEM od leta 1970. Veliko osebno bogastvo, ki bi se lahko uporabilo za namene režima. Njena sestra Fatima FARKASH je poročena z ABDALLAHOM SANUSSIJEM, vodjo libijske vojaške obveščevalne službe. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 24. 6. 2011."

(2)

V Prilogi III: (a) med "osebami" se vnosa 6 in 26 nadomestita z naslednjim:   Ime Podatki za ugotavljanje identitete Obrazložitev Datum uvrstitve na seznam 6. AL-BAGHDADI, dr. Abdulqader Mohammed Vodja urada za zvezo revolucionarnih odborov. Številka potnega lista: B010574. Letnica rojstva: 1. 7. 1950. Predviden status/lokacija: zapor v Tuniziji. Revolucionarni odbori so vpleteni v nasilje nad protestniki. 28. 2. 2011 26. AL KUNI, polkovnik Amid Husain Predviden status/lokacija: južna Libija. Guverner Ghata (južna Libija). Neposredno vpleten v novačenje plačancev. 12. 4. 2011 (b) med "osebami" se črta vnos 10 (AL-BARASSI, Safia Farkash); (c) med "subjekti" se črta vnos 50 (Organisation for Development of Administrative Centres (ODAC) (Organizacija za razvoj upravnih središč).

PRILOGA

---

(1)  http://eurl.craw.eu/

(2)  Seznam teh začetnih oligonukleotidov in sond za vsako živalsko vrsto, na katero se pregleduje, je na voljo na spletni strani EURL-AP.

(3)  Primeri osnovnih zmesi, ki so funkcionalne. so na voljo na spletni strani EURL-AP.

PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1183/2005 se spremeni:

(1)	Pod naslov „A. FIZIČNE OSEBE“ se dodata naslednja vnosa: (a) „Eric Badege. Datum rojstva: 1971. Datum določitve iz člena 5(1)(b): 31.12.2012.“ (b) „Jean-Marie Lugerero Runiga. Datum rojstva: Okoli leta 1960. Datum določitve iz člena 5(1)(b): 31.12.2012.“

(2)

Pod naslov „B. PRAVNE OSEBE, SUBJEKTI IN ORGANI“ se dodata naslednja vnosa: (a) „Forces Democratiques De Liberation Du Rwanda (tudi (a) FDLR, (b) Force Combattante Abacunguzi, (c) FOCA, (d) Combatant Force for the Liberation of Rwanda). E-naslovi: Fdlr@fmx.de; fldrrse@yahoo.fr; fdlr@gmx.net. Lokacija: Severni in Južni Kivu, Demokratična republika Kongo. Datum določitve iz člena 5(1)(b): 31.12.2012.“ (b) „M23 (tudi Mouvement Du 23 Mars). Datum določitve iz člena 5(1)(b): 31.12.2012.“

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	66,0
	TN	88,5
	TR	118,0
	ZZ	90,8
0707 00 05	EG	200,0
	JO	182,1
	MA	158,2
	TR	157,7
	ZZ	174,5
0709 91 00	EG	128,6
	ZZ	128,6
0709 93 10	EG	105,4
	MA	95,6
	TR	140,1
	ZZ	113,7
0805 10 20	EG	55,6
	MA	58,1
	TN	60,2
	TR	62,9
	ZA	46,1
	ZZ	56,6
0805 20 10	MA	88,4
	ZZ	88,4
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	IL	111,4
	KR	138,5
	TR	82,7
	ZZ	110,9
0805 50 10	EG	87,0
	TR	74,7
	ZZ	80,9
0808 10 80	CN	91,3
	MK	35,9
	US	164,1
	ZZ	97,1
0808 30 90	CN	68,8
	US	132,9
	ZZ	100,9

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

PRILOGA

PROJEKTNA DEJAVNOST IZ ČLENA 1(2)

1.   Cilj

Splošni cilj tega sklepa je podpora uspešnemu zaključku pogajanj ZN o pogodbi o trgovini z orožjem in pomoč državam članicam ZN pri pripravi vsestranskega izvajanja pogodbe, ko bo ta začela veljati.

2.   Opis projektne dejavnosti

2.1   Cilji

Projektna dejavnost bo dopolnjevala prizadevanja Unije za podporo dokončanju pogajanj o pogodbi o trgovini z orožjem, katere namen je „doseči najvišje možne skupne mednarodne standarde, ki bodo urejali zakonito trgovino s konvencionalnim orožjem“, kar bo „zagotovilo več odgovornosti in preglednosti, to pa bo pripomoglo h krepitvi miru in varnosti, stabilnosti na posameznih območjih ter trajnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju“. Ta projektna dejavnost bo zlasti:

—	prispevala k oblikovanju učinkovite in trdne pogodbe o trgovini z orožjem, ki bo temeljila na besedilu osnutka pogodbe z dne 26. julija 2012,

—	nadaljevala prizadevanja Unije za spodbujanje tretjih držav, da podpirajo pripravo in izvajanje pravno zavezujoče pogodbe o trgovini z orožjem, s katero bodo vzpostavljeni skupni mednarodni standardi za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem,

—	spodbujala prizadevanja Unije za okrepitev nadzora prenosa orožja v tretjih državah in

—	podprla prizadevanja tretjih držav na nacionalni ravni pri pripravi zagotovitve vsestranskega izvajanja pogodbe, ko bo ta začela veljati.

2.2   Rezultati

Rezultati izvajanja te projektne dejavnosti bodo:

—

forum za skupino ključnih vladnih interesnih skupin, ki bo države članice ZN pripravil na konferenco ZN o pogodbi o trgovini z orožjem, ki bo potekala marca 2013, ter jim bo pomagal, da se pripravijo na hiter začetek veljavnosti in vsestransko izvajanje pogodbe o trgovini z orožjem. Ta forum bo tudi preučil, kako bi lahko usklajevali in okrepili obstoječe dejavnosti na področju mednarodne pomoči za krepitev nadzora nad izvozom orožja,

—

javno dostopno poročilo na 20 straneh. V tem poročilu bodo navedene možnosti za nadgradnjo obstoječih dejavnosti Unije in mednarodne skupnosti za ozaveščanje in pomoč, s čimer bi podprli prizadevanja tretjih držav za vzpostavitev sistemov nadzora prenosa orožja, ki izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe o trgovini z orožjem.

2.3   Opis dejavnosti

Za uresničitev ciljev iz točke 2.1 bo ta projekt vključeval tri dejavnosti: izvedbo dveh seminarjev in pripravo poročila.

2.3.1   Seminarja za vladne predstavnike

V okviru projekta bosta organizirana dvodnevna seminarja za 30 do 40 vladnih strokovnjakov. Kraj in datum obeh delavnic se določi po posvetovanju z visokim predstavnikom in ustrezno delovno skupino Sveta.

(a)   Struktura seminarjev

Na seminarjih bo potekala razprava o vrsti vprašanj, vključno z:

—	možnostmi uspešne izvedbe pogajanj o pogodbi o trgovini z orožjem na konferenci ZN marca 2013, in sicer na podlagi osnutka pogodbe z dne 26. julija 2012,

—	možnostjo zagotovitve čim prejšnjega začetka veljavnosti pogodbe o trgovini z orožjem,

—	najboljšimi praksami nacionalne, regionalne in mednarodne pomoči za pomoč pri zagotovitvi začetka veljavnosti pogodbe in njenega vsestranskega izvajanja,

—	pravnimi, tehničnimi, materialnimi in finančnimi elementi za zagotovitev razvoja nacionalnih sistemov, potrebnih za izpolnitev obveznosti v okviru pogodbe o trgovini z orožjem.

Pred vsakim seminarjem bo pripravljen kratek dokument za razmislek o ključnih vprašanjih za razpravo. Kmalu po zaključku seminarjev bosta sestavljena tudi povzetka razprav, ki bosta predložena visokemu predstavniku in ustreznim delovnim skupinam Sveta.

Podrobni in dokončni dnevni red seminarjev bo določen po posvetovanju z visokim predstavnikom in ustrezno delovno skupino Sveta.

(b)   Udeleženci seminarjev

Na delavnicah bo do 40 vladnih predstavnikov izbranih držav članic ZN, ki sodelujejo pri pogajanjih o pogodbi o trgovini z orožjem. Podrobni in končni seznam udeležencev obeh seminarjev bo določen po posvetovanju z visokim predstavnikom in ustrezno delovno skupino Sveta.

2.3.2   Poročilo o pomoči Unije in mednarodni pomoči tretjim državam pri izvajanju pogodbe o trgovini z orožjem

Po izvedbi obeh seminarjev bo objavljeno poročilo na 20 straneh z opisom možnosti za nadgradnjo in razširitev obstoječih dejavnosti Unije in mednarodne skupnosti za ozaveščanje in pomoč, ki bo državam članicam ZN v pomoč pri izpolnjevanju obveznosti v okviru pogodbe o trgovini z orožjem. Glavni namen tega poročila bo priporočiti ukrepe za podporo čim prejšnjemu začetku veljavnosti pogodbe o trgovini z orožjem.

Poročilo bo v pomoč pri prihodnjih razpravah o ozaveščanju in pomoči pri izvajanju pogodbe o trgovini z orožjem. To poročilo naj bi bil javni rezultat, dosežen na podlagi tega sklepa, in bo zagotovil stalno prepoznavnost prispevka Unije k zagotovitvi učinkovite in trdne pogodbe o trgovini z orožjem.

3.   Trajanje

Projektna dejavnost se bo izvajala 12 mesecev po sklenitvi sporazuma o financiranju iz člena 3(3).

4.   Upravičenci

Upravičenci te projektne dejavnosti bodo države članice ZN, zlasti državni organi, pristojni za oblikovanje nacionalnih politik v zvezi s pogodbo o trgovini z orožjem in njenim izvajanjem v prihodnje. Izbor konkretnih državnih upravičencev bo določen po posvetovanju z visokim predstavnikom in ustrezno delovno skupino Sveta.

5.   Izvajalec

Tehnična izvedba tega sklepa bo zaupana konzorciju. Konzorcij bo to nalogo opravljal v okviru odgovornosti visokega predstavnika. Konzorcij bo zagotovil razpoznavnost prispevka Unije primerno njegovemu obsegu.

PRILOGA

Priloge I, II, III in IV k Sklepu 2011/137/SZVP se spremenijo:

(1)

V Prilogi I: (a) vnosi 1, 4, 5, 7 do 15 in 18 se nadomestijo z naslednjim: "1. AL-BAGHDADI, dr. Abdulqader Mohammed Številka potnega lista: B010574. Datum rojstva: 1.7.1950. Vodja urada za zvezo revolucionarnih odborov. Revolucionarni odbori so vpleteni v nasilje nad protestniki. Predviden status/lokacija: zapor v Tuniziji. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011." "4. JABIR, major general Abu Bakr Yunis Letnica rojstva: 1952. Kraj rojstva: Jalo, Libija. Minister za obrambo. Odgovoren za delovanje oboroženih sil. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 5. MATUQ, Matuq Mohammed Letnica rojstva: 1956. Kraj rojstva: Khoms, Libija. Sekretar za javno infrastrukturo. Visok član režima. Sodeloval je z revolucionarnimi odbori. V preteklosti je bil udeležen pri zatiranju nasprotnikov režima in nasilju. Predviden status/lokacija: neznana, predvidoma zajet. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011." "7. QADHAFI, Aisha Muammar Letnica rojstva: 1978. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Hčerka Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 8. QADHAFI, Hannibal Muammar Številka potnega lista: B/002210. Datum rojstva: 20.9.1975. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 9. QADHAFI, Khamis Muammar Letnica rojstva: 1978. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Poveljnik vojaških enot, udeleženih pri nasilju nad protestniki. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 10. QADHAFI, Mohammed Muammar Letnica rojstva: 1970. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 11. QADHAFI, Muammar Mohammed Abu Minyar Letnica rojstva: 1942. Kraj rojstva: Sirte, Libija. Vodja revolucije, vrhovni poveljnik oboroženih sil. Odgovoren za izdajanje povelj za nasilje nad protestniki in za kršenje človekovih pravic. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 12. QADHAFI, Mutassim Letnica rojstva: 1976. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Svetovalec za nacionalno varnost. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 13. QADHAFI, Saadi Številka potnega lista: a) 014797, b) 524521. Datum rojstva: a) 27.5.1973, b) 1.1.1975. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Poveljnik posebnih sil. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Poveljnik vojaških enot, udeleženih pri nasilju nad protestniki. Predviden status/lokacija: Niger. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 14. QADHAFI, Saif al-Arab Letnica rojstva: 1982. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 15. QADHAFI, Saif al-Islam Številka potnega lista: B014995. Datum rojstva: 25.6.1972. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Direktor fundacije Gadafi. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Javne izjave, ki so še podžigale nasilje nad protestniki. Predviden status/lokacija: v priporu v Libiji. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011." "18. AL KUNI, polkovnik Amid Husain Guverner Ghata (južna Libija). Neposredno vpleten v novačenje plačancev. Predviden status/lokacija: južna Libija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 17.3.2011."; (b) doda se naslednji vnos: "19. AL-BARASSI, Safia Farkash Letnica rojstva: 1952. Kraj rojstva: Al Baida, Libija. Poročena z Moamerjem GADAFIJEM od leta 1970. Veliko osebno bogastvo, ki bi se lahko uporabilo za namene režima. Njena sestra Fatima FARKASH je poročena z ABDALLAHOM SANUSSIJEM, vodjo libijske vojaške obveščevalne službe. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 24.6.2011."

(2)	V Prilogi II se črta vnos 7 (AL-BARASSI, Safia Farkash).

(3)

V Prilogi III: (a) vnosi 1 do 6 in 8 do 12 se nadomestijo z naslednjim: "1. QADHAFI, Aisha Muammar Letnica rojstva: 1978. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Hčerka Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 2. QADHAFI, Hannibal Muammar Številka potnega lista: B/002210. Datum rojstva: 20.9.1975. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 3. QADHAFI, Khamis Muammar Letnica rojstva: 1978. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Poveljnik vojaških enot, udeleženih pri nasilju nad protestniki. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 4. QADHAFI, Muammar Mohammed Abu Minyar Letnica rojstva: 1942. Kraj rojstva: Sirte, Libija. Vodja revolucije, vrhovni poveljnik oboroženih sil. Odgovoren za izdajanje povelj za nasilje nad protestniki in za kršenje človekovih pravic. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 5. QADHAFI, Mutassim Letnica rojstva: 1976. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Svetovalec za nacionalno varnost. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 6. QADHAFI, Saif al-Islam Številka potnega lista: B014995. Datum rojstva: 25.6.1972. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Direktor fundacije Gadafi. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Javne izjave, ki so še podžigale nasilje nad protestniki. Predviden status/lokacija: v priporu v Libiji. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011." "8. JABIR, major general Abu Bakr Yunis Letnica rojstva: 1952. Kraj rojstva: Jalo, Libija. Minister za obrambo. Odgovoren za delovanje oboroženih sil. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 9. MATUQ, Matuq Mohammed Letnica rojstva: 1956. Kraj rojstva: Khoms, Libija. Sekretar za javno infrastrukturo. Visok član režima. Sodeloval je z revolucionarnimi odbori. V preteklosti je bil udeležen pri zatiranju nasprotnikov režima in nasilju. Predviden status/lokacija: neznana, predvidoma zajet. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 10. QADHAFI, Mohammed Muammar Letnica rojstva: 1970. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 11. QADHAFI, Saadi Številka potnega lista: a) 014797, b) 524521. Datum rojstva: a) 27.5.1973, b) 1.1.1975. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Poveljnik posebnih sil. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Poveljnik vojaških enot, udeleženih pri nasilju nad protestniki. Predviden status/lokacija: Niger. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011. 12. QADHAFI, Saif al-Arab Letnica rojstva: 1982. Kraj rojstva: Tripoli, Libija. Sin Moamerja GADAFIJA. Tesna povezanost z režimom. Predviden status/lokacija: pokojni. Datum uvrstitve na seznam ZN: 26.2.2011."; (b) doda se naslednji vnos: "14. AL-BARASSI, Safia Farkash Letnica rojstva: 1952. Kraj rojstva: Al Baida, Libija. Poročena z Moamerjem GADAFIJEM od leta 1970. Veliko osebno bogastvo, ki bi se lahko uporabilo za namene režima. Njena sestra Fatima FARKASH je poročena z ABDALLAHOM SANUSSIJEM, vodjo libijske vojaške obveščevalne službe. Predviden status/lokacija: Alžirija. Datum uvrstitve na seznam ZN: 24.6.2011."

(4)

V Prilogi IV: (a) med "osebami" se vnosa 6 in 26 nadomesti z naslednjim:   Ime Podatki za ugotavljanje identitete Razlogi Datum uvrstitve na seznam 6. AL-BAGHDADI, dr. Abdulqader Mohammed Vodja urada za zvezo revolucionarnih odborov. Številka potnega lista: B010574. Datum rojstva: 1.7.1950. Predviden status/lokacija: zapor v Tuniziji. Revolucionarni odbori so vpleteni v nasilje nad protestniki. 28.2.2011 26. AL KUNI, polkovnik Amid Husain Predviden status/lokacija: južna Libija. Guverner Ghata (južna Libija). Neposredno vpleten v novačenje plačancev. 12.4.2011 (b) med "osebami" se črta vnos 10 (AL-BARASSI, Safia Farkash); (c) med "subjekti" se črta vnos 50 (Organisation for Development of Administrative Centres (ODAC) (Organizacija za razvoj upravnih središč).

PRILOGA

Seznam oseb in subjektov iz člena 1

(a)   Osebe

Ime	Privzeto ime	Datum/kraj rojstva	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
BADEGE, Eric		1971		Po navedbah iz končnega poročila skupine strokovnjakov za Demokratično republiko Kongo (DR Kongo) z dne 15. novembra 2012 je „… podpolkovnik Eric Badege postal kontaktna točka skupine M23 v Masisiju in poveljeval skupnim operacijam …“ s še enim vojaškim vodjo. Poleg tega je „skupini M23 z vrsto usklajenih napadov, ki jih je avgusta [2012] izpeljal podpolkovnik Badege …, uspelo destabilizirati velik del ozemlja Masisi“. „Podpolkovnik Badege je po besedah nekdanjih soborcev … deloval po ukazu polkovnika Makenge, ki je napade organiziral.“	31.12.2012
				Kot vojaški poveljnik skupine M23 je Badege odgovoren za hujše kršitve z dejanji, katerih tarča so otroci ali ženske v oboroženih spopadih. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz novembra 2012 se je zgodilo več večjih incidentov z neselektivnim pobijanjem civilistov, tudi žensk in otrok. Skupina Raia Mutomboki, ki je pod nadzorom skupine M23, je od maja 2012 v vrsti usklajenih napadov pobila na stotine civilistov. Badege je avgusta izpeljal skupne napade, ki so vključevali neselektivno pobijanje civilistov. V poročilu skupine strokovnjakov iz novembra 2012 je navedeno, da sta te napade skupaj organizirala Badege in polkovnik Makoma Semivumbi Jacques. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov so lokalni vodje iz Masisija povedali, da je Badege poveljeval tem napadom skupine Raia Mutomboki na terenu.
				Po navedbah iz prispevka na Radiu Okapi 28. julija 2012 je „upravitelj Masisija danes, v soboto, 28. julija, sporočil, da je poveljnik 2. bataljona 410. polka oboroženih sil DR Kongo (FARDC), ki ima bazo v Nabiondu, približno 30 kilometrov severozahodno od Gome v Severnem Kivuju, prebegnil. Po njegovih trditvah se je podpolkovnik Eric Badege v petek z več kot stotimi vojaki napotil proti Rubayi, 80 kilometrov severno od Nabionda. Te informacije je potrdilo več virov.“ Po navedbah iz prispevka BBC z dne 23. novembra 2012 je bila skupina M23 oblikovana, ko so se nekdanji člani Nacionalnega kongresa za ljudsko obrambo (CNDP), ki so bili priključeni FARDC, začeli upirati zaradi slabih razmer in plač ter nepopolnega izvajanja mirovnega dogovora z dne 23. marca 2009 med CNDP in DR Kongo, na podlagi katerega se je CNDP priključil FARDC.
				Po navedbah iz poročila IPIS iz novembra 2012 je skupina M23 sodelovala v aktivnih vojaških operacijah za prevzem ozemlja na vzhodu DR Kongo. Skupina M23 in oborožene sile DR Kongo so se 24. in 25. julija 2012 bojevale za nadzor več mest in vasi na vzhodu DR Kongo; skupina M23 je 26. julija 2012 napadla oborožene sile v Rumangabu, jih 17. novembra 2012 izrinila iz Kibumbe in 20. novembra 2012 prevzela nadzor nad Gomo. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz novembra 2012 nekateri nekdanji borci iz skupine M23 trdijo, da so vodje skupine nemudoma usmrtili na desetine otrok, ki so skušali pobegniti, potem ko so bili rekrutirani v M23 kot otroci vojaki.
				Po navedbah iz poročila organizacije Human Rights Watch z dne 11. septembra 2012 je neki 18-leten Ruandec, ki je pobegnil, potem ko je bil prisilno rekrutiran v Ruandi, omenjeni organizaciji povedal, da je bil priča usmrtitvi šestnajstletnika iz njegove enote M23, ki je junija skušal pobegniti. Borci M23 sofanta ujeli in ga pred očmi drugih rekrutirancev pretepli do smrti. Poveljnik M23, ki je ukazal usmrtitev, naj bi to dejanje drugim rekrutirancem pojasnil z besedami „želel nas je zapustiti“. V poročilu je še navedeno, da so priče trdile, da je bilo po hitrem postopku usmrčenih najmanj 33 novih rekrutirancev in drugih borcev M23, ki so skušali pobegniti. Nekatere so zvezali in jih ustrelili pred očmi drugih rekrutirancev kot opozorilo na to, kakšna kazen jih čaka v primeru poskusa pobega. Neki mlad rekrutiranec je organizaciji Human Rights Watch povedal: „Ko smo bili v M23, so nam rekli, da [imamo izbiro]: da lahko ostanemo z njimi ali umremo. Mnogi so skušali pobegniti. Nekatere so ujeli, kar je zanje pomenilo takojšnjo smrt.“
RUNIGA, Jean-Marie Lugerero		okrog leta 1960		V dokumentu z dne 9. julija 2012, ki ga je podpisal vodja M23 Sultani Makenga, je za koordinatorja političnega krila skupine M23 imenovan Runiga. Po navedbah iz dokumenta je imenovanju Runige botrovala potreba po zagotovitvi prepoznavnosti cilja skupine. Runiga je v prispevkih, ki jih objavljajo na spletni strani skupine, imenovan „predsednik“ M23. Njegovo vodilno vlogo potrjuje tudi poročilo skupine strokovnjakov iz novembra 2012, v katerem se Runiga omenja kot „vodja M23“.	31.12.2012
				Po navedbah iz prispevka Associated Press z dne 13. decembra 2012 je Runiga tej tiskovni agenciji pokazal seznam zahtev, za katerega je dejal, da bo predložen kongovski vladi. Med temi zahtevami sta tudi odstop Kabile in razpustitev nacionalne skupščine. Runiga je namignil, da bi lahko skupina M23, če dobi priložnost, ponovno zavzela Gomo. „In to pot se ne bomo umaknili,“ je Runiga povedal agenciji. Namignil je tudi, da bi moralo politično krilo M23 kot predpogoj za pogajanja ponovno prevzeti nadzor nad Gomo. „Mislim, da nas zastopajo naši člani, ki so v Kampali. In v doglednem času bom tudi sam tam. Čakam, da se stvari uredijo, in ko bo tam Kabila, grem tja tudi sam,“ je dejal Runiga.
				Po navedbah iz članka v časniku Le Figaro z dne 26. novembra 2012 se je Runiga 24. novembra 2012 sestal s predsednikom DR Kongo Kabilo, da bi začela pogovore. Runiga je v ločenem intervjuju s tem časnikom dejal: „M23 sestavljajo zlasti nekdanji vojaki FARDC, ki so prebegnili iz protesta proti nespoštovanju dogovorov z dne 23. marca 2009.“ In dodal: „Vojaki M23 so prebežniki iz vojske, ki so jo zapustili z orožjem v rokah. Pred nedavnim smo našli veliko opreme iz vojaške baze v Bunagani. Za zdaj nam to omogoča, da vsak dan ponovno pridobimo nekaj ozemlja in da odbijemo vse napade FARDC … Naša revolucija je revolucija Kongovcev za Kongovce.“ Po navedbah iz prispevka tiskovne agencije Reuters z dne 22. novembra 2012 je Runiga izjavil, da je M23, potem ko so jo okrepili uporniški kongovski vojaki, prebegli iz FARDC, sposobna obdržati Gomo: „Imamo disciplinirano vojsko, poleg tega pa imamo vojake FARDC, ki so se nam pridružili. To so naši bratje. Prešolali jih bomo in ‚reciklirali‘, potem pa bomo z njimi delali.“
				Po navedbah iz članka, objavljenega 27. novembra 2012 v časopisu The Guardian, je Runiga napovedal, da skupina M23 ne bo upoštevala poziva regionalnih vodij z mednarodne konference o območju Velikih jezer, naj zapusti Gomo, da bi tako omogočila mirovna pogajanja. Izjavil je, da bi bil umik skupine M23 iz Gome pravzaprav rezultat pogajanj in ne predpogoj zanje. Po navedbah iz končnega poročila strokovne skupine z dne 15. novembra 2012 je Runiga vodil delegacijo, ki je 29. julija 2012 potovala v Kampalo (Uganda), in pred predvidenimi pogajanji na mednarodni konferenci o območju Velikih jezer dokončno oblikoval program gibanja M23, ki vsebuje 21 točk. Po navedbah iz prispevka BBC z dne 23. novembra 2012 je bila skupina M23 oblikovana, ko so se nekdanji člani CNDP, ki so bili priključeni FARDC, začeli upirati zaradi slabih razmer in plač ter nepopolnega izvajanja mirovnega dogovora z dne 23. marca 2009 med CNDP in DR Kongo, na podlagi katerega se je CNDP priključil FARDC.
				Po navedbah iz poročila IPIS iz novembra 2012 je skupina M23 sodelovala v aktivnih vojaških operacijah za prevzem ozemlja na vzhodu DR Kongo. Skupina M23 in oborožene sile DR Kongo so se 24. in 25. julija 2012 bojevale za nadzor več mest in vasi na vzhodu DR Kongo; skupina M23 je 26. julija 2012 napadla oborožene sile v Rumangabu, jih 17. novembra 2012 izrinila iz Kibumbe in 20. novembra 2012 prevzela nadzor nad Gomo. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz novembra 2012 nekateri nekdanji borci iz skupine M23 trdijo, da so vodje M23 nemudoma usmrtili na desetine otrok, ki so skušali pobegniti, potem ko so bili rekrutirani v M23 kot otroci vojaki.
				Po navedbah iz poročila organizacije Human Rights Watch z dne 11. septembra 2012 je neki 18-leten Ruandec, ki je pobegnil, potem ko je bil prisilno rekrutiran v Ruandi, omenjeni organizaciji povedal, da je bil priča usmrtitvi šestnajstletnika iz njegove enote M23, ki je junija skušal pobegniti. Borci M23 so fanta ujeli in ga pred očmi drugih rekrutirancev pretepli do smrti. Poveljnik M23, ki je ukazal usmrtitev, naj bi to dejanje drugim rekrutirancem pojasnil z besedami „želel nas je zapustiti“. V poročilu je še navedeno, da so priče trdile, da je bilo po hitrem postopku usmrčenih najmanj 33 novih rekrutirancev in drugih borcev M23, ki so skušali pobegniti. Nekatere so zvezali in jih ustrelili pred očmi drugih rekrutirancev kot opozorilo na to, kakšna kazen jih čaka v primeru poskusa pobega. Neki mlad rekrutiranec je organizaciji Human Rights Watch povedal: „Ko smo bili v M23, so nam rekli, da [imamo izbiro]: da lahko ostanemo z njimi ali umremo. Mnogi so skušali pobegniti. Nekatere so ujeli, kar je zanje pomenilo takojšnjo smrt.“

(b)   Subjekti

Ime	Privzeto ime	Datum/kraj rojstva	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
Forces Democratiques De Liberation Du Rwanda (FDLR) (Demokratične sile za osvoboditev Ruande)	Forces Democratiques De Liberation Du Rwanda FDLR. Force Combattante Abacunguzi FOCA Oborožene sile za osvoboditev Ruande		Fdlr@fmx.de fldrrse@yahoo.fr fdlr@gmx.net Lokacija: Severni in Južni Kivu, DR Kongo	Demokratične sile za osvoboditev Ruande (FDLR) so ena največjih tujih oboroženih skupin, ki delujejo na ozemlju DR Kongo. Skupina je bila ustanovljena leta 2000 in je, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju, huje kršila mednarodno pravo z dejanji, katerih tarča so bile ženske in otroci v oboroženih spopadih v DR Kongo, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim nasiljem in prisilnim izseljevanjem. Po navedbah iz poročila Amnesty International iz leta 2010 o človekovih pravicah v DR Kongo so bile sile FDLR odgovorne za poboj šestindevetdesetih civilistov v Busurguniju na ozemlju Walikali. Nekatere žrtve so bile žive zažgane v svojih domovih.	31.12.2012
				Po navedbah iz poročila Amnesty International iz junija 2010 o človekovih pravicah v DR Kongo je zdravstveni center v okviru nevladne organizacije vsak mesec prijavil približno šestdeset primerov deklic in žensk, ki so jih na južnem ozemlju Lubera (Severni Kivu) posilili vojaki oboroženih sil, tudi sil FDLR. Po navedbah iz poročila organizacije Human Rights Watch z dne 20. decembra 2010 obstajajo dokumentirani dokazi o tem, da sile FDLR aktivno rekrutirajo otroke. Omenjena organizacija je identificirala najmanj 83 kongovskih otrok, mlajših od 18 let, od katerih so bili nekateri stari komaj 14 let, ki so jih sile FDLR prisilno rekrutirale.
				Organizacija Human Rights Watch je januarja 2012 poročala, da so borci FDLR napadli številne vasi na ozemlju Masisi in pri tem ubili šest civilistov, posilili dve ženski in ugrabili najmanj 48 ljudi, ki so še vedno pogrešani. Po navedbah iz poročila omenjene organizacije iz junija 2012 so borci FDLR napadli civiliste v Kamanangi in Lumenju (provinca Južni Kivu), pa tudi v Čambuči (ozemlje Walikale) in vaseh na območju Ufumanduja na ozemlju Masisi (provinca Severni Kivu). Borci FDLR so z mačetami in noži ubili desetine civilistov, med njimi številne otroke.
				Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz junija 2012 so sile FDLR med 31. decembrom 2011 in 4. januarjem 2012 napadle več vasi v Južnem Kivuju. Preiskava Združenih narodov je potrdila, da je bilo ubitih najmanj 33 oseb, med katerimi je bilo 9 otrok in 6 žensk in ki so bili med napadi živi zažgani, obglavljeni ali ustreljeni. Poleg tega sta bili ena ženska in ena deklica posiljeni. V poročilu skupine strokovnjakov iz junija 2012 je še navedeno, da je preiskava Združenih narodov potrdila, da so sile FDLR maja 2012 v Južnem Kivuju pomorile najmanj 14 civilistov, med njimi pet žensk in pet otrok. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz novembra 2012 so Združeni narodi evidentirali najmanj 106 primerov spolnega nasilja s strani sil FDLR med decembrom 2011 in septembrom 2012. V poročilu je še navedeno, da so po ugotovitvah preiskave Združenih narodov sile FDLR v noči 10. marca 2012 v Kalinganji na ozemlju Kabare posilile sedem žensk, tudi eno mladoletnico. Sile FDLR so vas 10. aprila 2012 znova napadle in že drugič posilile tri od sedmih žensk. V omenjenem poročilu je še navedeno, da so sile FDLR 6. aprila 2012 v Bušibwambombu (Kalehe) ubile 11 oseb in bile maja vpletene v dodatnih 19 ubojev na ozemlju Masisi, med drugim petih mladoletnikov in šestih žensk.
M23				Mouvement Du 23 Mars (M23, gibanje 23. marec) je oborožena skupina, ki deluje v DR Kongo, ki je na ozemlju DR Kongo prejela orožje in podobno opremo ter bila deležna svetovanja, usposabljanja in pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi. Več prič je izjavilo, da so videle, kako skupina M23 s strani obrambnih sil Ruande (RDF) poleg materialne podpore za bojne operacije prejema splošne vojaške zaloge v obliki orožja in streliva.	31.12.2012
				M23 je bila soudeležena v hudih kršitvah mednarodnega prava z dejanji, katerih tarča so ženske in otroci v oboroženih spopadih v DR Kongo, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim nasiljem, ugrabitvami ter prisilnim izseljevanjem, in odgovorna zanje. Po navedbah iz številnih poročil, preiskav in pričanj je bila skupina M23 odgovorna za množične poboje civilistov, pa tudi posilstva žensk in otrok v različnih regijah DR Kongo. V več poročilih je navedeno, da so borci M23 posilili 46 žensk in deklic, med katerimi je bila najmlajša stara komaj 8 let. Poleg tega, da obstajajo poročila o spolnem nasilju, je skupina M23 izvajala tudi obsežne prisilne kampanje za rekrutiranje otrok v svoje vrste. Ocenjuje se, da je skupina M23 od julija 2012 samo na ozemlju Rutšuru (vzhodni del DR Kongo) prisilno rekrutirala 146 mladih moških in fantov. Nekateri med njimi so bili stari komaj 15 let.
				Zaradi okrutnosti, ki jih je utrpelo civilno prebivalstvo DR Kongo s strani skupine M23, zaradi njene kampanje za prisilno rekrutiranje in zaradi dejstva, da je ta skupina prejemala orožje in vojaško pomoč, je ta regija postala izjemno nestabilna in konfliktna, v nekaterih primerih pa je bilo kršeno tudi mednarodno pravo.