(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2012 (2) določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 1225/2010 z dne 13. decembra 2010 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za staleže nekaterih vrst globokomorskih rib za leti 2011 in 2012 (2) določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 (2) določa podrobna pravila za dodelitev pomoči Unije za države članice, ki vzpostavljajo sistem razdeljevanja sadja v šolah. Zlasti določa okvirne zneske dodelitve za vsako državo članico, izračunano na podlagi števila otrok, starih od šest do deset let. Ob upoštevanju ravni izvajanja programa, zabeleženih v prvih treh letih, in da se zagotovi primerna uporaba sredstev Unije, je treba določiti mehanizem, vezan na učinkovitost držav članic, ki bi omejil znesek pomoči, ki so jo zahtevale nad zneskom njihove okvirne dodelitve.

(2)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 288/2009 določa, da države članice letno spremljajo izvajanje svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah. Da se razjasni obveznost, ki jo imajo države članice glede ocenjevanja svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah, je treba določiti, da je treba v okviru nacionalnega ocenjevanja oceniti tudi vpliv sistema na prehranjevalne navade otrok.

(3)

Komisija je razvila informacijski sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje dokumentov in postopkov v okviru lastnih notranjih delovnih postopkov in odnosov z organi, ki se ukvarjajo s skupno kmetijsko politiko. Šteje se, da se lahko prek navedenega sistema izpolni več obveznosti do obveščanja iz Uredbe (ES) št. 288/2009 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (3).

(4)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 288/2009 določa zneske okvirne dodelitve pomoči Unije na državo članico. Zaradi pristopa Hrvaške k Evropski uniji je treba navedeno prilogo spremeniti.

(5)

Uredbo (ES) št. 288/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Zaradi pristopa Hrvaške bi bilo treba določiti posebna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 288/2009 v šolskem letu 2013/2014. Zlasti je treba določiti datum, na katerega Hrvaška predloži nacionalno strategijo in zahtevek za pomoč, ter vzpostaviti posebne postopke, da se bo upošteval časovni okvir odločitve Komisije o dokončni dodelitvi pomoči Unije državam članicam in predvideni datum pristopa Hrvaške. Zaradi časovnih omejitev, ki izhajajo iz dejstva, da je treba dokončne dodelitve pomoči Unije za vse države članice določiti veliko pred začetkom šolskega leta, bi morala Komisija izjemoma pri določanju dokončnih dodelitev iz člena 4(4) Uredbe (ES) št. 288/2009 upoštevati vsakršno predhodno prostovoljno obvestilo Hrvaške o njeni strategiji in zahtevku za pomoč, če bo takšne informacije prejela do 31. januarja.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

člen 4 se spremeni:

2.

v členu 10(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

3.

v členu 12(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice ocenjujejo izvajanje svojega sistema razdeljevanja sadja v šolah in njegovo učinkovitost, vključno z vplivom sistema na prehranjevalne navade otrok.“;

4.

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

5.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi;

6.

Priloga IIa se črta.

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Zaradi potrebe, da se ta ukrep začne uporabljati takoj, ko je to mogoče, po objavi posodobljenih podatkov, mora ta uredba začeti veljati na dan objave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Uniji lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu perutninskega mesa je treba določiti izvozna nadomestila v skladu s pravili in merili iz členov 162, 163, 164, 167 in 169 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila je treba dodeliti samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Uniji in imajo identifikacijsko oznako iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3).

(5)

Trenutno veljavna nadomestila so bila določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 962/2012 (4). Ker je treba določiti nova nadomestila, je navedeno uredbo treba razveljaviti.

(6)

Da se prepreči neskladnost s trenutnimi razmerami na trgu in špekulacija na trgu ter da se zagotovi učinkovito upravljanje, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Svet je 23. julija 2012 potrdil, da dramatične spremembe v Maliju zahtevajo pregled ukrepov, ki bi jih morala Unija sprejeti v podporo ponovni vzpostavitvi demokratične vlade in načel pravne države po vsem Maliju. Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP) ter Komisijo je pozval, naj predlagata dejanske ukrepe Unije na številnih področjih, da bi se odzvali na spreminjajoče se razmere.

(2)

Predsednik Republike Mali je v pismu z dne 18. septembra 2012 zaprosil za pomoč Unije pri ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti Malija.

(3)

Varnostni svet Združenih narodov je v svoji resoluciji 2071 (2012) o razmerah v Maliju, sprejeti 12. oktobra 2012, izrazil resno zaskrbljenost nad posledicami nestabilnosti na severu Malija za celotno regijo in drugod ter poudaril, da se je za ohranitev stabilnosti v Sahelu treba hitro odzvati, obenem pa mednarodne partnerje, vključno z Unijo, pozval, naj malijski vojski in varnostnim silam zagotovijo pomoč, strokovno znanje, usposabljanje in podporo v zvezi s krepitvijo zmogljivosti.

(4)

Svet je v sklepih z dne 15. oktobra 2012 zahteval odločno nadaljevanje načrtovanja morebitne vojaške misije v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter njegovo poglobitev – pri čemer je zlasti treba izdelati zasnovo upravljanja krize v zvezi z reorganizacijo in usposabljanjem malijskih obrambnih sil – ob upoštevanju pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za učinkovitost morebitne misije, med katerimi sta popolna podpora malijskih oblasti in določitev strategije umika.

(5)

Svet je v sklepih z dne 19. novembra 2012 pozdravil predstavitev koncepta kriznega upravljanja s strani VP in pozval zadevne skupine, naj ga nemudoma preučijo, da bi ga lahko Svet decembra 2012 potrdil.

(6)

Svet je 10. decembra 2012 potrdil koncept kriznega upravljanja o morebitni vojaški misiji usposabljanja v okviru SVOP v Maliju. Svet je poudaril, da bi misija v Maliju predstavljala bistveni element celovitega pristopa Unije, kot je bil predstavljen v Strategiji za varnost in razvoj območja Sahel.

(7)

Predsednik Republike Mali je v pismu z dne 24. decembra 2012 na VP naslovil vabilo za začetek vojaške misije EU za usposabljanje na Maliju.

(8)

Politični in varnostni odbor (PVO) bi moral v okviru pristojnosti Sveta in VP izvajati politični nadzor nad vojaško misijo Unije, zagotavljati strateško vodenje ter sprejemati ustrezne odločitve v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(9)

Pogajati se je treba o mednarodnih sporazumih o statusu enot in osebja EU o sodelovanju tretjih držav v misijah Unije ter jih skleniti.

(10)

V skladu s členom 41(2) PEU bi morali operativni izdatki, ki nastanejo na podlagi tega sklepa in se nanašajo na vojaške ali obrambne zadeve, bremeniti države članice v skladu z določbami Sklepa Sveta 2011/871/SZVP z dne 19. decembra 2011 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena) (1).

(11)

V skladu s členom 5 Protokola o stališču Danske, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska zato ne sodeluje pri izvajanju tega sklepa in ne sodeluje pri financiranju te misije –

(1)

V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Standardni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno z merili za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (1).

(2)

V skladu z oddelkom 1.6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 lahko Svet ECB kadar koli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema.

(3)

Da bi se olajšalo zagotavljanje likvidnosti nasprotnim strankam v operacijah denarne politike Eurosistema, je Svet ECB 6. septembra 2012 odločil, da se začasno dopolnijo merila za ugotavljanje primernosti finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema, in se tržni dolžniški instrumenti, denominirani v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, sprejmejo kot primerno finančno premoženje za operacije denarne politike. Odločitev Sveta ECB je bila izvedena 10. oktobra 2012 s Smernico ECB/2012/23 (2), ki je spremenila Smernico ECB/2012/18 z dne 2. avgusta 2012 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (3).

(4)

Svet ECB je 26. novembra 2012 sprejel Smernico ECB/2012/25 o spremembah Smernice ECB/2011/14 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (4). En razlog za spremembo je bil, da se naštejejo strukture kuponov tržnih dolžniških instrumentov, ki se sprejmejo po okviru denarne politike Eurosistema.

(5)

Nekateri tržni dolžniški instrumenti, denominirani v tuji valuti, ki so trenutno primerni skladno s členom 5a Smernice ECB/2012/18, imajo variabilne kupone brez vzvoda, vezane na indeks, ki ustreza obrestni meri na denarnem trgu, ki se nanaša na valuto, v kateri so denominirani. Ti instrumenti bi postali neprimerni s 3. januarjem 2013, datumom, ko se bodo začele uporabljati spremembe Smernice ECB/2011/14. Toda Svet ECB meni, da bi tržni dolžniški instrumenti, denominirani v tuji valuti, morali še naprej ostati začasno primerni kot zavarovanje za operacije denarne politike Eurosistema, ne glede na to, ali so njihovi kuponi vezani na neeursko obrestno mero ali indekse inflacije zunaj euroobmočja. Zaradi tega je Svet ECB odločil, da se posebne določbe te smernice ECB/2011/14, zaradi katerih tako finančno premoženje ne bi bilo več primerno, ne uporabljajo.

(6)

Dodatne ukrepe iz tega sklepa je treba uporabljati začasno, dokler ne bo Svet ECB presodil, da niso več potrebni za zagotavljanje ustreznega transmisijskega mehanizma denarne politike –