ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2013.006.slv

Uradni list

Evropske unije

L 6
European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 56
10. januar 2013

Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2012/48/EU z dne 10. decembra 2012 o spremembi prilog k Direktivi 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

1

 

*

Direktiva Komisije 2012/49/EU z dne 10. decembra 2012 o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh ( 1 )

49

 

 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

II Nezakonodajni akti

DIREKTIVE

10.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/1

DIREKTIVA KOMISIJE 2012/48/EU

z dne 10. decembra 2012

o spremembi prilog k Direktivi 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (1), zlasti prvega stavka prvega pododstavka člena 20(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po sprejetju Direktive 2006/87/ES decembra 2006 so bile v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu dogovorjene spremembe Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu. Zato je treba Direktivo 2006/87/ES ustrezno spremeniti.

(2)

Zagotoviti je treba, da se spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh in spričevalo za plovila, izdano v skladu z Uredbo o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti.

(3)

Predlagane spremembe Direktive 2006/87/ES morajo začeti veljati čim prej, da se preprečita izkrivljanje konkurence in obstoj različnih stopenj varnosti.

(4)

Po sprejetju izvedbenih sklepov Komisije 2012/64/EU (2), 2012/65/EU (3) in 2012/66/EU (4) z dne 2. februarja 2012 o odobritvi treh klasifikacijskih zavodov v skladu s členom 10 Direktive 2006/87/ES je treba Prilogo VII k Direktivi 2006/87/ES spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora iz člena 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelje čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (5) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/87/ES se spremeni:

1.

Priloga II k Direktivi 2006/87/ES se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi.

2.

Priloga VII k Direktivi 2006/87/ES se spremeni skladno s Prilogo II k tej direktivi.

3.

Priloga IX k Direktivi 2006/87/ES se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi.

Člen 2

Države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1) Direktive 2006/87/ES, sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. decembra 2013. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti iz člena 1(1) Direktive 2006/87/ES.

V Bruslju, 10. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 389, 30.12.2006, str. 1.

(2)   UL L 33, 4.2.2012, str. 6.

(3)   UL L 33, 4.2.2012, str. 7.

(4)   UL L 33, 4.2.2012, str. 8.

(5)   UL L 373, 31.12.1991, str. 29.

PRILOGA I

Priloga II k Direktivi 2006/87/ES se spremeni:

1.

Člen 1.01 se spremeni:

(a)

Točke 97, 97a in 97b se nadomestijo z naslednjim:

„(97)   ‚Klasifikacijski zavod‘: klasifikacijski zavod, ki je priznan v skladu z merili in postopki iz Priloge VII

(97a)   ‚Navigacijske luči‘: svetloba signalnih svetilk za označitev plovil

(97b)   ‚Svetlobni signali‘: svetloba, ki se uporablja za dopolnitev vidnih ali zvočnih signalov.“

(b)

Dodata se naslednji točki:

„(106)   ‚strokovnjak‘: oseba, ki jo je priznal pristojni organ ali pooblaščena institucija in ima specialistično znanje z ustreznega področja na podlagi strokovnega usposabljanja in izkušenj, je v celoti seznanjena z ustreznimi pravili in predpisi ter splošno sprejetimi tehničnimi predpisi (na primer standardi EN, ustrezno zakonodajo, tehničnimi predpisi drugih držav članic Evropske unije) in je sposobna preučiti ustrezne sisteme in opremo ter predložiti strokovno oceno o njih;

(107)   ‚usposobljena oseba‘: oseba, ki je pridobila zadostno znanje na ustreznem področju na podlagi strokovnega usposabljanja in izkušenj, je dovolj seznanjena z ustreznimi pravili in predpisi ter splošno sprejetimi tehničnimi predpisi (na primer standardi EN, ustrezno zakonodajo, tehničnimi predpisi drugih držav članic Evropske unije), da lahko oceni delovno varnost ustreznih sistemov in opreme.“

2.

V členu 2.01 se točka (c) odstavka 2 nadomesti z naslednjim:

„(c)

navtični strokovnjak z dovoljenjem za voditelja čolna na celinskih plovnih poteh, ki pooblasti imetnika za vožnjo plovila, namenjenega za pregled.“

3.

V odstavku 1 člena 3.02 se prvi odstavek točke (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

Kadar se opravi pregled iz člena 2.09, minimalna debelina plošč na dnu, kaluži in bokih plovil iz jekla ne sme biti manjša od najvišje vrednosti, ki se izračuna z naslednjimi formulami:“.

4.

Naslov člena 6.09 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 6.09

Potrditveni preskus “

5.

V členu 7.05 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

 Navigacijske luči, njihova ohišja in pripomočki so označene z znakom o odobritvi, predpisanim z Direktivo Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (*1).

(*1)   UL L 46, 17.2.1997, str. 25.“ "

6.

V členu 7.06 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

 Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov izpolnjujejo zahteve iz dela I in dela II Priloge IX. Skladnost s temi zahtevami se ugotovi s homologacijo, ki jo izda pristojni organ. Oprema za celinsko elektronsko pomorsko karto s podatki (v nadaljnjem besedilu: ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu, se šteje za radarsko opremo.

Izpolniti je treba zahteve v zvezi z vgradnjo in preskušanjem delovanja sistemov za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov iz dela III Priloge IX za uporabo v plovilih, ki plujejo po celinskih vodnih poteh.

Evropska komisija objavi register opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov, odobrenih v skladu s Prilogo XI ali na podlagi enakovredno priznanih homologacij.“

7.

V členu 8.01 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

 Tlačne posode, ki so namenjene za delovanje plovila, pregleda strokovnjak, ki preveri, ali so varne za delovanje:

(a)

pred prvim obratovanjem;

(b)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki spremembi ali popravilu ter

(c)

redno vsaj vsakih pet let.

Inšpekcijski pregled obsega notranji in zunanji pregled. Pri posodah na stisnjeni zrak, katerih notranjosti ni mogoče ustrezno pregledati ali pa med notranjim pregledom ni mogoče jasno ugotoviti njihovega stanja, je treba opraviti dodaten preskus, ki ne povzroča poškodb, oziroma preskus hidravličnega tlaka.

Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak in na katerem je naveden datum pregleda.

Druge naprave, ki jih je treba redno pregledovati, zlasti parni kotli, druge tlačne posode in pripadajoči pripomočki ter dvigala, izpolnjujejo predpise, ki se uporabljajo v eni od držav članic Unije.“

8.

V členu 10.02 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

 V skladu s predpisi organa za plovbo, ki veljajo v državah članicah, je na plovilu vsaj naslednja oprema:

(a)

radijske in telefonske naprave;

(b)

naprave in pripomočki za dajanje svetlobnih in zvočnih signalov ter označevanje plovila;

(c)

samostojne rezervne luči za predpisane privezne luči.

Na voljo morajo biti tudi naslednje posode:

(a)

označena posoda za gospodinjske odpadke;

(b)

ločene, označene posode s pokrovi, ki se tesno zapirajo, iz jekla ali druge močne negorljive snovi, ki so ustrezne velikosti, vendar držijo vsaj 10 litrov, za zbiranje

(aa)

mastnih čistilnih krp;

(bb)

nevarnih trdnih odpadkov ali onesnaževal;

(cc)

nevarnih tekočih odpadkov ali onesnaževal,

in, če ti lahko nastanejo, za zbiranje

(dd)

pomij;

(ee)

drugih oljnih ali mastnih odpadkov.“

9.

Člen 10.03 se spremeni:

(a)

Prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

 Vsaj en prenosni gasilni aparat v skladu z evropskima standardoma EN 3–7:2007 in EN 3–8:2007 je nameščen na vsakem od naslednjih prostorov:“

(b)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

 Za prenosne gasilne aparate iz odstavka 1 se lahko uporabijo samo gasilni aparati na prah z vsebnostjo najmanj 6 kg ali drugi prenosni gasilni aparati z enako zmogljivostjo gašenja. Primerni so za požarne razrede A, B, C.

Ne glede na to zahtevo so na plovilih, ki nimajo naprav na utekočinjeni plin, dovoljeni gasilni aparati z vodno peno (AFFF–AR), ki tvorijo penast nanos na vodni osnovi, odporen proti zmrzovanju do minus (–) 20 °C, čeprav niso primerni za požarni razred C. Zmogljivost teh gasilnih aparatov je najmanj 9 litrov.

Vsi gasilni aparati morajo biti primerni za gašenje požara na električnih sistemih do 1 000 V.“

(c)

Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

 Prenosne gasilne aparate pregleda usposobljena oseba vsaj vsaki dve leti. Na gasilni aparat se pritrdi oznaka o pregledu, ki jo podpiše usposobljena oseba in na katerem navede datum pregleda.“

10.

V členu 10.03 se odstavki 6, 7 in 8 nadomestijo z naslednjim:

„6.

 Sisteme pregleda strokovnjak:

(a)

pred prvim obratovanjem;

(b)

pred ponovnim obratovanjem po sproženju;

(c)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;

(d)

redno vsaj vsaki dve leti.

Preglede iz točke (d) lahko opravlja tudi usposobljena oseba iz usposobljenega podjetja, ki je specializirano za sisteme za gašenje.

7.

 Strokovnjak ali usposobljena oseba pri opravljanju pregleda v skladu z oddelkom 6 preveri, ali sistemi izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

Pregled obsega vsaj:

(a)

zunanji pregled celotnega sistema;

(b)

preskus delovanja varnostnih sistemov in šob;

(c)

preskus delovanja tlačnih posod in sistema črpanja.

8.

 Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“

11.

V odstavku 9 člena 10.03b se točke (b), (c) in (e) nadomestijo z naslednjim:

„(b)

Sistem pregleda strokovnjak

(aa)

pred prvim obratovanjem;

(bb)

pred ponovnim obratovanjem po sproženju;

(cc)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;

(dd)

redno vsaj vsaki dve leti.

Preglede iz točke (dd) lahko opravlja tudi usposobljena oseba iz usposobljenega podjetja, ki je specializirano za sisteme za gašenje.

(c)

Med inšpekcijskim pregledom strokovnjak ali usposobljena oseba preveri, ali sistem izpolnjuje zahteve iz tega člena.“

„(e)

Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“

12.

Člen 11.02 se spremeni:

(a)

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

 Zunanji robovi krovov in bočnih palub so opremljene z braniki, visokimi vsaj 0,90 m, ali neprekinjeno varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995. Delovne postaje, s katerih lahko osebe padejo v globino več kot 1 m, so opremljene z braniki ali okviri, visokimi vsaj 0,90 m, ali neprekinjeno varovalno ograjo v skladu z evropskim standardom EN 711:1995. Kadar se varovalne ograje bočnih palub lahko spustijo,

(a)

je na okvir odprtine dodatno pritrjena ročna ograja premera 0,02 do 0,04 m na višini 0,7 do 1,1 m in

(b)

so na točki, kjer se začne bočna paluba, na jasno vidnih mestih pritrjeni znaki premera vsaj 15 cm v skladu s sliko 10 dodatka I.

Kadar odprtine nimajo okvirov, je treba namesto teh namestiti stalno varovalno ograjo.“

(b)

Vstavita se naslednja odstavka:

„4a.

 Ne glede na odstavek 4 braniki ali varovalne ograje niso potrebni pri moanih in baržah brez bivalnih prostorov, kadar so:

(a)

na zunanjih robovih krovov in bočnih palub nameščene ograje v višini gležnjev;

(b)

na okvirih odprtin nameščene ročne ograje v skladu z odstavkom 4 (a) in

(c)

na krovu na jasno vidnih mestih pritrjeni znaki premera vsaj 15 cm v skladu s sliko 10 dodatka I.

4b.

 Ne glede na odstavek 4 varovalnih ograj ni treba namestiti neposredno na zunanjih robovih krova in bočnih palub na plovilih s krovom brez presledka ali krovom v trupu, kadar:

(a)

čez krove neprekinjeno poteka prehod, obdan s stalnimi varovalnimi ograjami v skladu z EN 711:1995, in

(b)

so na prehodih na območja, ki niso zavarovana z varovalnimi ograjami, na jasno vidnih mestih pritrjeni znaki premera vsaj 15 cm v skladu s sliko 10 dodatka I.“

(c)

Vstavi se odstavek 6:

„(6)

 Odstavki 4, 4a in 4b so začasne zahteve v skladu s členom 1.06 in veljajo do 1. decembra 2016.“

13.

Člen 11.04 se spremeni:

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

 Do višine 0,90 m nad bočno palubo se lahko čista širina bočne palube zmanjša na 0,50 m, če zgornja čista širina med zunanjim robom ladijskega trupa in notranjim robom ladijskega skladišča ni manjša kot 0,65 m.“

(b)

Vstavi se naslednji odstavek 4:

„4.

 Odstavek 2 je začasna zahteva v skladu s členom 1.06 in velja do 1. decembra 2016.“

14.

Člen 11.12 se spremeni:

(a)

Odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6.

 Žerjave pregleda strokovnjak:

(a)

pred prvim obratovanjem;

(b)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;

(c)

redno vsaj vsakih deset let.

Pri tem pregledu se z izračuni in preskusi obremenitve dokažeta ustrezna trdnost in stabilnost.

Kadar varna delovna obremenitev žerjava ne presega 2 000 kg, lahko strokovnjak odloči, da se lahko dokaz z izračunom v celoti ali delno nadomesti s preskusom obremenitve, 1,25–krat večjo od varne delovne obremenitve, ki se opravi v celotnem delovnem območju.

Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak, na katerem navede datum pregleda.

7.

 Usposobljena oseba žerjave redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Med tem pregledom se z vizualnim pregledom in pregledom delovanja ugotovijo varni delovni pogoji žerjava.

Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“

(b)

Odstavek 8 se črta.

(c)

Odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10.

 Proizvajalčeva navodila za delovanje žerjava se hranijo na plovilu. Vsebujejo vsaj naslednje podatke:

(a)

delovno območje in funkcijo naprav za krmiljenje;

(b)

največjo dovoljeno varno delovno obremenitev kot funkcije dosega;

(c)

največji dopustni nagib žerjava;

(d)

navodila za montažo in vzdrževanje;

(e)

splošne tehnične podatke.“

15.

Člen 14.13 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 14.13

Potrditveni preskus

Naprave na utekočinjeni plin pregleda strokovnjak, ki preveri, ali izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja:

(a)

pred prvim obratovanjem;

(b)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;

(c)

pri vsakem podaljšanju potrdila iz člena 14.15.

Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak, na katerem navede datum pregleda. Kopijo potrdila o inšpekcijskem pregledu je treba predložiti inšpekcijskemu organu.“

16.

Naslov člena 14.14 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 14.14

Preskusni pogoji “

17.

V členu 14.15 se drugi pododstavek odstavka 3 nadomesti z naslednjim:

„Na utemeljeno zahtevo lastnika plovila ali njegovega zastopnika lahko inšpekcijski organ izjemoma brez potrditvenega preskusa iz člena 14.13 podaljša veljavnost potrdila za največ tri mesece. Takšno podaljšanje se vnese v spričevalo Skupnosti.“

18.

Odstavek 8 člena 15.02 se nadomesti z naslednjim:

„8.

 Pregrade, ki ločujejo strojnice od območij za potnike ali bivalnih prostorov za posadko in ladijsko osebje, ne smejo imeti vrat.“

19.

Člen 15.03 se spremeni:

(a)

Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

 Nagibni moment zaradi tlaka vetra (MW) se izračuna na naslednji način:

Formula

pri čemer je:

pW

=

specifični tlak vetra 0,25 kN/m2;

AW

=

prečna ploskev plovila nad ploskvijo ugreza glede na upoštevane pogoje obremenitve, v [m2];

lW

=

oddaljenost težišča prečne ploskve AW od ploskve ugreza glede na upoštevane pogoje obremenitve, v [m].

Pri izračunavanju prečne ploskve je treba upoštevati prostore krova, namensko ograjene s ponjavami in podobnimi prenosnimi napravami.“

(b)

Odstavek 9(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

Pri enooddelčnem statusu šteje, da so pregrade nepoškodovane, če razdalja med dvema sosednjima pregradama presega dolžino poškodbe. Pri izračunih se ne upoštevajo vzdolžne pregrade na razdalji, krajši od B/3 od ladijskega trupa, merjeni pravokotno na srednjo črto od plošče ogrodja pri največjem ugrezu. Pregradna niša v prečni pregradi, ki ni daljša od 2,50 m, se šteje za vzdolžno pregrado.“

20.

Člen 15.06 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

 Prostori za potnike:

(a)

ležijo na vseh krovih za krmno pregrado proti trkom, če so pod pregradnim krovom, pa pred krmno pregrado;

(b)

so ločeni od strojnic in kotlovnic na način, ki ne prepušča plinov;

(c)

so razmeščeni tako, da skoznje ne prehajajo vizirne črte v skladu s členom 7.02.

Krovne površine, ki so ne samo zgoraj, temveč tudi ob straneh v celoti ali delno ograjene s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami, izpolnjujejo enake zahteve kot zaprti prostori za potnike.“

(b)

Odstavek 15 se nadomesti z naslednjim:

„15.

 Nadgradnje ali njihove strehe, sestavljene popolnoma iz panoramskih stekel in ograd s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami, ter njihovi temelji so načrtovani tako, da ob nezgodi pri vkrcanih osebah čim bolj zmanjšajo tveganje poškodb, in izdelani iz materialov, ki to zagotavljajo.“

21.

Člen 15.11 se spremeni:

(a)

Odstavek 2(a) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Predelne stene

(a)

med prostori so zasnovane v skladu z naslednjimi tabelami

(aa)

Tabela za predelne stene med prostori, v katerih niso nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a

Prostori

Nadzorni centri

Stopniščni jaški

Zbirni prostori

Saloni

Strojnice

Kuhinje

Shrambe

Nadzorni centri

—

A0

A0/B15 (1)

A30

A60

A60

A30/A60 (5)

Stopniščni jaški

 

—

A0

A30

A60

A60

A30

Zbirni prostori

 

 

—

A30/B15 (2)

A60

A60

A30/A60 (5)

Saloni

 

 

 

–/A0/B15 (3)

A60

A60

A30

Strojnice

 

 

 

 

A60/A0 (4)

A60

A60

Kuhinje

 

 

 

 

 

A0

A30/B15 (6)

Shrambe

 

 

 

 

 

 

—

(bb)

Tabela za predelne stene med prostori, v katerih so nameščeni tlačni brizgalni sistemi v skladu s členom 10.03a

Prostori

Nadzorni centri

Stopniščni jaški

Zbirni prostori

Saloni

Strojnice

Kuhinje

Shrambe

Nadzorni centri

—

A0

A0/B15 (7)

A0

A60

A30

A0/A30 (11)

Stopniščni jaški

 

—

A0

A0

A60

A30

A0

Zbirni prostori

 

 

—

A30/B15 (8)

A60

A30

A0/A30 (11)

Saloni

 

 

 

–/B15/ B 0 (9)

A60

A30

A0

Strojnice

 

 

 

 

A60/A0 (10)

A60

A60

Kuhinje

 

 

 

 

 

—

A0/B15 (12)

Shrambe

 

 

 

 

 

 

—

(b)

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.

 Stropi in stenske obloge ter temelji salonov, ki nimajo tlačnega brizgalnega sistema v skladu s členom 10.03a, so izdelani iz nevnetljivih materialov, razen površin, ki so vsaj negorljive. Prvi stavek ne velja za savne.“

(c)

Vstavi se odstavek 7a:

„7a.

 Ponjave in druge podobne prenosne naprave, s katerimi so v celoti ali delno ograjene površine krova, in njihovi temelji so vsaj negorljivi.“

22.

Člen 22a.04 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 22a.04

Vzgon in stabilnost

1.

 Za plovne objekte, daljše od 110 m, razen potniških plovil, veljajo odstavki 2 do 10.

2.

 Osnovne vrednosti za izračun stabilnosti, lahkosti plovila in težišča se ugotovijo z nagibnim preskusom, ki se opravi v skladu s Prilogo I k resoluciji MSC 267 (85) Mednarodne pomorske organizacije (IMO).

3.

 Vlagatelj z izračunom, ki temelji na metodi izgubljenega vzgona, dokaže, da sta v primeru poplavljenja vzgon in stabilnost plovila ustrezna. Vsi izračuni se opravijo za prosto potopitev in trim.

Zadostni vzgon in stabilnost plovila v primeru poplavljenja se dokažeta s tovorom, ki ustreza največjemu ugrezu in je enakomerno razporejen med vsa skladišča, z največjo zalogo in polnim tankom goriva.

Za nehomogeni tovor se izračun stabilnosti opravi za najmanj ugodni primer obremenitve. Ta izračun stabilnosti se hrani na plovilu.

Pri tem je treba matematično dokazati zadostno stabilnost za vmesne stopnje poplavljenosti (25 %, 50 % in 75 % napredovanja poplavljenja in po potrebi za stopnjo neposredno pred prečnim ravnotežjem) in za končno stopnjo poplavljenosti pri zgoraj določenih pogojih obremenitve.

4.

 Za poškodovano stanje se upoštevajo naslednje predpostavke:

(a)

Obseg bočne poškodbe:

vzdolžni obseg

:

najmanj 0,10 dolžine (L),

prečni obseg

:

0,59 m,

navpični obseg

:

neomejeno od dna navzgor.

(b)

Obseg poškodbe dna:

vzdolžni obseg

:

najmanj 0,10 dolžine (L),

prečni obseg

:

3,00 m,

navpični obseg

:

0,39 m od temeljne črte navzgor, razen zbiralnika olja.

(c)

Za vse pregrade v poškodovanem območju se šteje, da so poškodovane, zato se z dodatnim pregrajevanjem zagotovi, da plovilo ostane na površini, tudi če sta poplavljena dva ali več sosednjih oddelkov v vzdolžni smeri. Za glavno strojnico je treba upoštevati samo enooddelčni standard, kar pomeni, da končne pregrade v strojnici veljajo za nepoškodovane.

Pri poškodbi dna se šteje, da so poplavljeni tudi sosednji oddelki na nasprotni strani ladje.

(d)

Prepustnost

Šteje se, da prepustnost znaša 95 %.

Če izračun pokaže, da je povprečna prepustnost oddelka nižja od 95 %, se lahko uporabi izračunana vrednost.

Uporabljene vrednosti ne smejo bi manjše od:

—

pri strojnicah in obratovalnih prostorih: 85 %

—

pri prostorih za tovor: 70 %

—

pri dvojnih dneh, rezervoarjih za gorivo, rezervoarjih za balast itd., odvisno od tega, ali se glede na njihovo uporabo zanje šteje, da morajo biti pri plovilu, ki pluje z največjim dovoljenim ugrezom, polni ali prazni: 0 ali 95 %.

(e)

Izračun učinka proste površine v vmesnih stopnjah poplavljenosti temelji na celotni površini poškodovanih oddelkov.

5.

 Za vse vmesne stopnje poplavljenosti iz odstavka 3 so izpolnjena naslednja merila:

(a)

nagibni kot φ v ravnotežnem položaju zadevne vmesne stopnje ne presega 15° (5°, kadar zabojniki niso zavarovani);

(b)

nad nagibom ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZ ≥ 0,02 m (0,03 m, kadar zabojniki niso zavarovani), preden je prva nezaščitena odprtina potopljena ali preden je dosežen nagibni kot φ 27° (15°, kadar zabojniki niso zavarovani);

(c)

za vodo neprepustne odprtine niso potopljene, preden se doseže nagib ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje.

6.

 V končni stopnji poplavljenosti so izpolnjena naslednja merila:

(a)

spodnji rob vseh za vodo neprepustnih odprtin (npr. vrata, okna, žrela za dostop), ne sega manj kot 0,10 m nad poškodovano vodno črto;

(b)

nagibni kot φ v ravnotežnem položaju ne presega 12° (5°, kadar zabojniki niso zavarovani);

(c)

nad nagibom ravnotežnega položaja zadevne vmesne stopnje pozitivni del krivulje vzravnalnega momenta pokaže vrednost vzravnalnega momenta GZ ≥ 0,05 m, površina pod krivuljo pa doseže vsaj 0,0065 m.rad, preden je prva nezaščitena odprtina potopljena ali je dosežen nagibni kot φ 27° (10°, kadar zabojniki niso zavarovani);

Image 1

= 12° / 5°

A = 0,0065 m·rad

vzravnalni moment GZ [m]

GZR = 0,05 m

prva nezaščitena odprtina v vodi, vendar f = 27°/10°

ravnotežni položaj v končni stopnji poplavljenosti

nagibni kot f [°]

(d)

če so za vodo neprepustne odprtine potopljene, preden je dosežen ravnotežni položaj, se za izračun stabilnosti poškodovanega plovila prostori, ki omogočajo dostop, štejejo za poplavljene.

7.

 Če so zagotovljene odprtine za navzkrižno poplavljenje, ki zmanjšujejo asimetrično poplavljenje, so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

za izračun navzkrižnega poplavljenja se uporablja resolucija A.266 (VIII) Mednarodne pomorske organizacije;

(b)

so samodejne;

(c)

niso opremljene z zapiralnimi napravami;

(d)

celotni čas za izravnavo ne presega 15 minut.

8.

 Če se odprtine, skozi katere lahko voda prodre tudi v nepoškodovane oddelke, lahko neprepustno zaprejo, imajo naprave za zapiranje na obeh straneh naslednje čitljivo navodilo:

‚Zaprite takoj po prehodu‘.

9.

 Šteje se, da je dokaz z izračunom v skladu z odstavki 3 do 7 predložen, če so bili rezultati izračunov za stabilnost poškodovanega plovila v skladu z delom 9 pravil, ki so priložena k Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (v nadaljnjem besedilu: ADN), pozitivni.

10.

 Če je zaradi skladnosti z zahtevami iz odstavka 3 potrebno, se ponovno določi ploskev največjega dovoljenega ugreza.“

23.

V odstavku 2 člena 22a.05 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

so zgrajeni kot plovila z dvojnim trupom v skladu z ADN, pri čemer se za plovila za prevoz suhega tovora uporabljajo oddelki od 9.1.0.91 do 9.1.0.95, za tankerska plovila pa odstavek 9.3.2.11.7 in oddelki 9.3.2.13 do 9.3.2.15 ali odstavek 9.3.3.11.7 in oddelki 9.3.3.13 do 9.3.3.15 dela 9 ADN;“.

24.

V odstavku 2 člena 24.02 se tabela nadomesti z naslednjim:

(a)

Za odstavek 1 člena 7.05 se vstavi naslednji vnos:

Člen in odstavek

Vsebina

Rok in opombe

„7.05(1)

Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri

Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri, ki izpolnjujejo zahteve za barvo in jakost svetlobe navigacijskih luči ter za dovoljene signalne luči za plovbo po Renu z dne 30. novembra 2009, se lahko uporabljajo še naprej.“

(b)

Za člen 7.06(1) se vstavijo naslednji vnosi:

„7.06(1)

Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990

Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990, se lahko vgradi in uporablja do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 31. decembru 2009, vendar najdlje do 31. decembra 2011, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.

 

Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990

Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990 in vgrajeni pred 1. januarjem 2000, se lahko vgradijo in uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.

 

Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990

Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni 1. januarja 1990 ali pozneje v skladu z minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za radarske naprave, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, ter minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.“

(c)

Za točko b drugega stavka odstavka 1 člena 10.02 se vstavi naslednji vnos:

Člen in odstavek

Vsebina

Rok in opombe

„Člen 10.02(1), točka b drugega stavka

Posode iz jekla ali druge močne, negorljive snovi, ki držijo vsaj 10 litrov

N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti“

(d)

Vnosa za odstavek 4 člena 11.02 in odstavek 2 člena 11.04 se nadomestita z naslednjim:

Člen in odstavek

Vsebina

Rok in opombe

„11.02(4), prvi stavek

Oprema zunanjih robov krova, bočnih palub in delovnih postaj

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020

Višina okvirov

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035

11.04(1)

Čista širina bočne palube

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035 za plovne objekte, katerih širina presega 7,30 m

Odstavek 2

Bočne varovalne ograje na plovilih dolžine L< 55 m, ki imajo bivalne prostore le na krmi

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020“

(e)

Vnos za člen 11.12 se nadomesti z naslednjim:

„11.12(2), (4), (5) in (9)

Proizvajalčeva tablica, zaščitne naprave, spričevala na plovilu

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015.“

(f)

Vnosi za odstavke od 7 do 13 člena 15.03 se nadomestijo z naslednjim:

„Odstavka 7 in 8

Stabilnost poškodovanega plovila

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

Odstavek 9

Stabilnost poškodovanega plovila

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

 

Navpični obseg poškodbe ladijskega dna

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

N.R.C. se uporablja za plovila z neprepustnimi krovi na razdalji najmanj 0,50 m in manj kot 0,60 m od dna plovil, ki so prejela spričevala Skupnosti ali drugo dovoljenje za plovbo pred 31. decembrom 2005

 

Dvooddelčni status

N.R.C.

Odstavki 10 do 13

Stabilnost poškodovanega plovila

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045“

(g)

Vnos za odstavek 1 (a) člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15.06(1), prvi pododstavek

Prostori za potnike pod pregradnim krovom za pregrado proti trkom in pred krmno pregrado.

NRC, najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

Člen 15.06(1), drugi pododstavek

Ograjeni prostori

N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti“

(h)

Vnos za odstavek 15 člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:

„Odstavek 15

Zahteve za zaprte prostore v nadgradnjah, ki so v celoti ali delno sestavljene iz panoramskih oken.

NRC, najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

Zahteve za ograjene prostore

N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti“

(i)

Za besedilo v zvezi z odstavkom 7a člena 15.11 se vstavi naslednji vnos:

„Odstavek 7a

Ograjeni prostori

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti“

25.

Tabela v odstavku 5 člena 24.06 se spremeni:

(a)

Za odstavek 1 člena 7.05 se vstavi naslednji vnos:

Člen in odstavek

Vsebina

Rok in opombe

Velja za plovni objekt s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred

„7.05(1)

Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri

Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri, ki izpolnjujejo zahteve za barvo in jakost svetlobe navigacijskih luči ter za dovoljene signalne luči za plovbo po Renu z dne 30. novembra 2009, se lahko uporabljajo še naprej.

1. 12. 2013“

(b)

Za odstavek 1 člena 7.06 se vstavi naslednji vnos:

„7.06(1)

Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990

Oprema za radarsko krmiljenje, ki je bila odobrena pred 1. januarjem 1990, se lahko vgradi in uporablja do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 31. decembru 2009, vendar najdlje do 31. decembra 2011, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.

1. 12. 2013

 

Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990

Kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 1990 in vgrajeni pred 1. januarjem 2000, se lahko vgradijo in uporabljajo do izdaje ali podaljšanja spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015, če je na voljo veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.

1. 12. 2013

 

Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990

Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990 v skladu z minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za radarske naprave, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, ter minimalnimi zahtevami in preskusnimi pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh po Renu, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo, če je bilo izdano veljavno potrdilo o vgradnji v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.

1. 12. 2013“

(c)

Za točko b drugega stavka odstavka 1 člena 10.02 se vstavi naslednji vnos:

Člen in odstavek

Vsebina

Rok in opombe

Velja za plovni objekt s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred

„Člen 10.02(1), točka b drugega stavka

Posode iz jekla ali druge močne, negorljive snovi, ki držijo vsaj 10 litrov

N.R.C., najpozneje ob podaljšanju spričevala Skupnosti

1. 12. 2013“

(d)

Vstavita se vnosa za odstavek 4 člena 11.02 in odstavek 2 člena 11.04:

Člen in odstavek

Vsebina

Rok in opombe

Velja za plovni objekt s spričevalom za plovilo ali dovoljenjem za plovbo pred

„11.02(4), prvi stavek

Višina ograj in okvirov ter bočnih varovalnih ograj

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020

1. 12. 2013

Višina okvirov

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035

11.04(2)

Bočne varovalne ograje na plovilih dolžine L< 55 m, ki imajo bivalne prostore samo na krmi

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020

1. 12. 2013“

(e)

Za člen 11.12 se vstavi naslednji vnos:

„11.12 (2), (4), (5) in (9)

Proizvajalčeva tablica, zaščitne naprave, spričevala na plovilu

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2015.

1. 12. 2013“

(f)

Vnosi za člen 15.03(7) do (13) se nadomestijo z naslednjim:

„15.03(7) in (8)

Stabilnost poškodovanega plovila

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

1. 12. 2013

odstavek 9

Stabilnost poškodovanega plovila

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

1. 12. 2013

 

Navpični obseg poškodbe ladijskega dna

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

N.R.C. se uporablja za plovila z neprepustnimi krovi na razdalji najmanj 0,50 m in manj kot 0,60 m od dna plovil, ki so prejela spričevala Skupnosti ali drugo dovoljenje za plovbo pred 31. decembrom 2005

1. 12. 2013

 

Dvooddelčni status

N.R.C.

 

odstavki 10 do 13

Stabilnost poškodovanega plovila

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

1. 12. 2013“

(g)

Vnos za odstavek 1 člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15.06(1), prvi pododstavek

Prostori za potnike pod pregradnim krovom in pred krmno pregrado.

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

1. 12. 2013

Člen 15.06(1), drugi pododstavek

Ograjeni prostori

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti

1. 12. 2013“

(h)

Vnos za odstavek 15 člena 15.06 se nadomesti z naslednjim:

„Odstavek 15

Zahteve za zaprte prostore v nadgradnjah, ki so v celoti ali delno sestavljene iz panoramskih oken.

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2045

1. 12. 2013

 

Zahteve za ograjene prostore

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti

1. 12. 2013“

(i)

Za odstavek 7a člena 15.11 se vstavi naslednji vnos:

„Odstavek 7a

Ograjeni prostori

N.R.C., najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti

1. 12. 2013“

26.

Tabela v drugem odstavku člena 24a.02 se spremeni:

(a)

Za odstavek 1 člena 7.05 se vstavi naslednji vnos:

„7.05(1)

Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri

Navigacijske luči, njihova ohišja, pripomočki in svetlobni viri, ki izpolnjujejo

—

zahteve za barvo in jakost svetlobe navigacijskih luči ter za dovoljene signalne luči za plovbo po Renu z dne 30. novembra 2009

ali

—

ustrezne zahteve države članice z dne 30. novembra 2009

se lahko uporabljajo še naprej.“

(b)

Za odstavek 1 člena 7.06 se vstavi naslednji vnos:

„7.06(1)

Sistemi za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov

Sistemi za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni in vgrajeni v skladu s predpisi države članice pred 31. decembrom 2012, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo do izdaje ali zamenjave spričevala Skupnosti po 31. decembru 2018. Te sisteme je treba vpisati v spričevalo Skupnosti pod številko 52.

 

 

Sistemi za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so bili odobreni po 1. januarju 1990 v skladu s predpisi o minimalnih zahtevah in preskusnih pogojih za sisteme za radarsko krmiljenje za plovbo po Renu in predpisi o minimalnih zahtevah in preskusnih pogojih za kazalnike stopnje obratov za plovbo po Renu, se lahko še naprej vgrajujejo in uporabljajo, če je na voljo potrdilo o vgradnji, ki je veljavno v skladu s to direktivo ali resolucijo CCNR 1989–II–35.“

(c)

Vnosa za odstavek 4 člena 11.02 in odstavek 2 člena 11.04 se nadomestita z naslednjim:

Člen in odstavek

VSEBINA

ROK in OPOMBE

„11.02(4), prvi stavek

Oprema zunanjih robov krova, bočnih palub in delovnih postaj

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020

Višina ograj ali okvirov

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020

11.04(1)

Prosta širina bočne palube

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2035 za plovne objekte, katerih širina presega 7,30 m

Odstavek 2

Bočne varovalne ograje na plovilih dolžine L< 55 m, ki imajo bivalne prostore samo na krmi

NRC, najpozneje ob izdaji ali podaljšanju spričevala Skupnosti po 1. januarju 2020“

27.

V Dodatku I se doda naslednji vnos:

Slika 10

Nosite rešilni jopič!

Image 2

Brava: modra/bela

28.

Dodatek II se spremeni:

(a)

Kazalo vsebine se spremeni:

(i)

naslov za št. 4 se nadomesti z naslednjim:

„Uporaba prehodnih določb“;

(ii)

naslov za št. 6 se nadomesti z naslednjim: „Uporaba pravil iz poglavja 15“;

(iii)

doda se:

 

„Št. 26: strokovnjaki/usposobljene osebe

 

Št. 27: plovni objekt za prosti čas“.

(b)

Upravno navodilo št. 4 se nadomesti z naslednjim:

„ UPRAVNO NAVODILO št. 4

Uporaba prehodnih določb

(poglavja od 15 do 22b, poglavje 24 in poglavje 24a Priloge II)

1.   UPORABA PREHODNIH DOLOČB PRI SESTAVLJANJU DELOV PLOVNEGA OBJEKTA

1.1   Načela

Pri sestavljanju delov različnih plovil je treba nespremenjeno varstvo zagotoviti samo za dele tistega plovila, ki ohrani spričevalo Skupnosti. Zato se lahko prehodne določbe uveljavljajo samo za navedene dele. Druge dele je treba obravnavati kot na novo izdelano plovilo.

1.2   Podrobna uporaba prehodnih določb

1.2.1

 Pri sestavljanju delov različnih plovil se lahko prehodne določbe uveljavljajo samo za dele tistega plovila, ki ohrani spričevalo Skupnosti.

1.2.2

 Deli, ki ne pripadajo plovilu z ohranjenim spričevalom plovila, se obravnavajo kot na novo izdelan plovni objekt.

1.2.3

 Ko je bil plovilu dodan del drugega plovila, prvotno plovilo prejme evropsko identifikacijsko številko plovnega objekta, ki ohrani spričevalo Skupnosti kot predelan plovni objekt.

1.2.4

 Kadar se za plovni objekt po predelavi ohrani obstoječe ali izda novo spričevalo Skupnosti, se v spričevalo Skupnosti dodatno vpiše letnica izdelave najstarejšega dela plovnega objekta.

1.2.5

 Če se plovnemu objektu doda nov premčni del, mora veljavne zahteve izpolnjevati tudi motor za premčni bočni propeler, ki je vgrajen v premčni del,.

1.2.6

 Če se plovilu doda novi krmni del, morajo veljavne zahteve izpolnjevati tudi motorji, ki so vgrajeni v krmni del.

1.3   Primeri za ponazoritev

1.3.1

 Plovilo je sestavljeno iz dveh starejših plovil (plovilo 1 z letnico izdelave 1968, plovilo 2 z letnico izdelave 1972). Uporablja se celotno plovilo 1, razen premčnega dela, in premčni del plovila 2. Sestavljeno plovilo prejme spričevalo Skupnosti plovila 1. Premčni del sestavljenega plovila mora biti zdaj opremljen tudi z vdolbinami za sidra.

1.3.2

 Plovilo je sestavljeno iz dveh starejših plovil (plovilo 1 z letnico izdelave 1975, plovilo 2 z letnico izdelave 1958, najstarejši sestavni del z letnico 1952). Uporablja se celotno plovilo 1, razen premčnega dela, in premčni del plovila 2. Sestavljeno plovilo prejme spričevalo Skupnosti plovila 1. Premčni del sestavljenega plovila mora biti zdaj opremljen tudi z vdolbinami za sidra. V spričevalo Skupnosti se dodatno vpiše najstarejši sestavni del prvotnega plovila 2 z letnico izdelave 1952.

1.3.3

 Premčni del plovila z letom izdelave 2001 se doda plovilu z letom izdelave 1988. Motor plovila z letom izdelave 1988 ostane v plovilu. V tem primeru mora biti motor homologiran. Homologiran mora biti tudi motor, če je nameščen v premčnem delu iz leta 2001.

2.   UPORABA PREHODNIH DOLOČB PRI SPREMEMBI VRSTE PLOVNEGA OBJEKTA (NAMEMBNOSTI PLOVNEGA OBJEKTA)

2.1   Načela

2.1.1

 Pri odločitvi o uporabi prehodnih določb pri spremembi vrste plovnega objekta (vrste plovila, namembnosti plovila) je v zvezi s Prilogo II k tej direktivi bistvenega pomena zagotavljanje varnosti.

2.1.2

 Sprememba vrste plovnega objekta pomeni, če so varnostne zahteve, ki se uporabljajo za novo vrsto plovnega objekta, različne od varnostnih zahtev za prejšnjo vrsto plovnega objekta, kar se zgodi, če se za novo vrsto plovnega objekta uporabljajo posebne določbe iz poglavij 15 do 22b Priloge II, ki se za prejšnjo vrsto plovnega objekta niso uporabljale.

2.1.3

 Pri spremembi vrste plovnega objekta je treba v celoti izpolniti vse posebne določbe in zahteve, ki so specifične za to vrsto plovnega objekta; za te zahteve se prehodne določbe ne morejo uveljavljati. To velja tudi za dele, ki so prevzeti iz obstoječega plovnega objekta in za katere veljajo posebne zahteve.

2.1.4

 Predelava tankerja v plovilo za prevoz suhega tovora ne pomeni spremembe vrste plovnega objekta iz točke 2.1.2.

2.1.5

 Pri predelavi plovila s kabinami v plovilo za dnevne izlete morajo vsi novi deli veljavne zahteve izpolnjevati v celoti.

2.2   Podrobna uporaba prehodnih določb

2.2.1

 Člen 24.02(2) (NRC) oziroma člen 24a.02(2) se uporablja za dele plovnega objekta, ki so obnovljeni, zato se za nove dele plovnega objekta prehodne določbe ne morejo uporabljati.

2.2.2

 Za dele plovnega objekta, ki niso predelani, se lahko prehodne določbe uporabljajo še naprej, razen za dele v skladu z drugim stavkom točke 2.1.3.

2.2.3

 Če se spremenijo dimenzije plovnega objekta, se prehodne določbe prenehajo uporabljati za dele plovnega objekta, povezane s to spremembo (npr. razdalja do pregrade proti trkom, prostega boka in sidra).

2.2.4

 Če se spremeni vrsta plovnega objekta, se uporabljajo posebne zahteve iz Priloge II, ki se uporabljajo samo za novo vrsto plovnega objekta. Vsi deli in predmeti opreme, na katere vpliva predelava plovnega objekta, morajo izpolnjevati veljavne zahteve iz delov II in III Priloge II.

2.2.5

 Plovnemu objektu se nato dodeli novo ali spremenjeno spričevalo Skupnosti, v polji 7 in 8 spričevala prvotne izdelave in predelave pa je treba vnesti opombo.

2.3   Primeri za ponazoritev

2.3.1

 Tovorno plovilo (leto izdelave 1996) je predelano v potniško plovilo. Poglavje 15 Priloge II se uporablja za celotno plovilo, ne da bi se uveljavljale prehodne določbe. Če premčni del ni spremenjen v skladu z načrti predelave ali poglavjem 15, plovilu ni treba imeti vdolbin za sidra v skladu s členom 3.03.

2.3.2

 Vlačilec (leto izdelave 1970) je predelan v potisno plovilo. Fizična predelava zajema samo spremembo opreme krova in vgradnjo naprave za potiskanje. Razen poglavij 5 in 7 (delno) ter členov 10.01 in 16.01 se za plovilo iz leta 1970 še naprej uporabljajo vse prehodne določbe.

2.3.3

 Motorni tanker (leto izdelave 1970) je predelan v potisno plovilo. Fizična predelava zajema ločitev premčnega dela od oddelka za tovor ter spremembo opreme krova in vgradnjo naprave za potiskanje. Razen določb iz poglavja 5 in poglavja 7 (delno) ter člena 10.01 in člena 16.01 se za plovilo iz leta 1970 še naprej uporabljajo vse prehodne določbe,.

2.3.4

 Motorni tanker je predelan v motorno tovorno plovilo. Motorno tovorno plovilo mora izpolnjevati veljavne zahteve za varnost na delovnem mestu, zlasti zahteve iz člena 11.04 poglavja 11 Priloge II.

3.   UPORABA PREHODNIH DOLOČB PRI PREDELAVI POTNIŠKIH PLOVIL

3.1   Uporaba prehodnih določb

3.1.1

 Ukrepi za predelavo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz poglavja 15, ne glede na to, kdaj so izvedeni, ne pomenijo predelave ‚C‘ po členu 24.02(2), členu 24.03(1) ali členu 24.06(5) Priloge II oziroma členu 24a.02 in členu 24a.03.

3.1.2

 Pri predelavi plovila s kabinami v plovilo za dnevne izlete morajo vsi novi deli veljavne zahteve izpolnjevati v celoti.

3.2   Primeri za ponazoritev

3.2.1

 Potniško plovilo (leto izdelave 1995) mora imeti najpozneje do 1. januarja 2015 vgrajen drugi samostojni pogonski sistem. Če to potniško plovilo ni bilo kako drugače prostovoljno predelano, izračuna stabilnosti v skladu z novimi zahtevami ni treba opraviti, lahko pa se opravi izračun stabilnosti v skladu s prvotnimi zahtevami države članice glede stabilnosti, če za to obstaja objektivna potreba.

3.2.2

 Potniško plovilo (leto izdelave 1994, spričevalo plovila zadnjič podaljšano leta 2012) bo v letu 2016 podaljšano za 10 m. Ta plovni objekt mora dobiti še drugi samostojni pogonski sistem. Potreben bo tudi novi izračun stabilnosti, ki ga je treba opraviti v skladu s poglavjem 15 za enooddelčni in dvooddelčni status.

3.2.3

 Potniško plovilo (leto izdelave 1988) dobi močnejši pogonski sistem, skupaj s propelerji. Ta predelava je tako velika, da zahteva izračun stabilnosti. Ta izračun je treba opraviti v skladu z veljavnimi zahtevami.“

(c)

Upravno navodilo št. 6 se nadomesti z naslednjim:

„ UPRAVNO NAVODILO št. 6

Uporaba zahtev iz poglavja 15 Lokalni pododdelki

Prehodne zahteve za prostore, ograjene s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami

(člen 15.02(5), 15.03(4), 15.03(9) Priloge II)

1.   LOKALNI PODODDELKI (ČLEN 15.02(5))

V skladu z odstavkom 5 člena 15.02 je možno, da za vodo neprepustni lokalni pododdelki, na primer prečno razdeljeni tanki z dvojnim dnom, ki so daljši od dolžine poškodbe, ki jo je treba upoštevati, pri oceni ne bodo upoštevani. V tem primeru prečne razdelitve morda ni treba upoštevati, če ta ni podaljšana do pregradnega krova. To bi lahko privedlo do nepravilnih razdelitev pregrad.

Image 3

Razlaga zahteve:

Če je za vodo neprepusten oddelek daljši, kot to določa odstavek 9 člena 15.03, in vsebuje lokalne pododdelke, ki oblikujejo za vodo neprepustne pododdelke in je med njimi dolžina poškodbe najmanjša, se to lahko upošteva pri izračunu stabilnosti poškodovanega plovila.

2.   PREHODNE DOLOČBE O STABILNOSTI ZA PROSTORE, OGRAJENE S PONJAVAMI ALI PODOBNIMI PRENOSNIMI NAPRAVAMI (ODSTAVEK 5 ČLENA 15.03)

Prostori, ograjeni s ponjavami ali podobnimi prenosnimi napravami, lahko povzročajo težave pri stabilnosti plovil, saj lahko, če so dovolj veliki, vplivajo na nagibni moment zaradi tlaka vetra.

Razlaga zahteve:

Pri potniških plovilih, za katera je bilo spričevalo za plovilo prvič izdano pred 1. januarjem 2006 ali se zanje uveljavlja drugi stavek odstavka 2 člena 24.06, je treba po postavitvi ograde iz ponjav ali podobnih prenosnih naprav ponovno opraviti izračun stabilnosti v skladu s to direktivo, če njena prečna ploskev Awz presega 5 % skupne prečne ploskve Aw, ki jo je treba upoštevati v vsakem primeru.“

(d)

V upravnem navodilu št. 7 se del 1 nadomesti z naslednjim:

„DEL 1:

Odobrena posebna sidra

Posebna sidra z zmanjšano maso, ki so jih odobrili pristojni organi v skladu z odstavkom 5 člena 10.01, so navedena v naslednji tabeli.

Sidro št.

Sprejeto zmanjšanje mase sidra (%)

Pristojni organ

1.

HA–DU

30  %

Nemčija

2.

D’Hone Spezial

30  %

Nemčija

3.

Pool 1 (votlo)

35  %

Nemčija

4.

Pool 2 (masivno)

40  %

Nemčija

5.

De Biesbosch–Danforth

50  %

Nemčija

6.

Vicinay–Danforth

50  %

Francija

7.

Vicinay AC 14

25  %

Francija

8.

Vicinay tip 1

45  %

Francija

9.

Vicinay tip 2

45  %

Francija

10.

Vicinay tip 3

40  %

Francija

11.

Stockes

35  %

Francija

12.

D’Hone–Danforth

50  %

Nemčija

13.

Schmitt HHP–anker

40  %

Nizozemska

14.

SHI sidro z visokim oprijemom, tip ST (standard)

30  %

Nizozemska

15.

SHI sidro z visokim oprijemom, tip FB (popolnoma uravnovešeno)

30  %

Nizozemska

16.

Sidro Klinsmann

30  %

Nizozemska

17.

HA-DU-POWER Anchor

50  %

Nemčija“

(e)

V upravnem navodilu št. 11 se v točki 4 za razlago v zvezi s točko 2 spričevala Skupnosti vstavi razlaga točke 10 spričevala Skupnosti:

„10.

V zvezi s plovili z dovoljenjem za plovbo po Renu, kar pomeni

(a)

plovila, ki v celoti izpolnjujejo zahteve Priloge II, vključno s prehodnimi določbami za poglavje 24, in

(b)

plovila, za katere se prehodne določbe iz poglavja 24a ali zmanjšanja iz Priloge IV ne uporabljajo,

je treba alinei ‚– na celinskih plovnih poteh Skupnosti v coni(conah)‘ dodati:

(a)

Ren ali

(b)

cona R.“

V točki 4 se razlaga v zvezi s točko 43 spričevala Skupnosti spremeni:

„43.

Tu niso zajeti prenosni gasilni aparati, ki se zahtevajo v skladu z drugimi varnostnimi predpisi, na primer Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN).“

(f)

V upravnem navodilu št. 17 se oddelek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   POTRDITVENI PRESKUS

3.1

 Protipožarne alarmne sisteme mora pregledati strokovnjak:

(a)

pred prvim obratovanjem;

(b)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;

(c)

redno vsaj vsaki dve leti.

V strojnicah in kotlovnicah se ti pregledi opravijo v različnih pogojih delovanja strojev in spremenljivih pogojih prezračevanja. Preglede iz zgornjega pododdelka (c) lahko opravlja tudi usposobljena oseba iz usposobljenega podjetja, ki je specializirano za sisteme za gašenje.

3.2

 Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.“

(g)

V upravnem navodilu št. 18 se oddelek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.

 Zahteve iz točk 2 in 3 se štejejo za izpolnjene tudi, če so za oba dela izpolnjene zahteve glede stabilnosti iz oddelka 9.1.0.95.2 Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN).“

(h)

V upravnem navodilu št. 21 se oddelek 8 nadomesti z naslednjim:

„8.   Potrditveni preskus

8.1

 Svetilnost LLL mora pregledati strokovnjak

(a)

pred prvim obratovanjem;

(b)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;

(c)

redno vsaj vsakih pet let.

Preglede iz zgornjega pododdelka (c) lahko opravlja tudi usposobljena oseba, ki se je usposabljala za sisteme varnostnih navodil.

8.2

 Ob tem se izda potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.

8.3

 Če svetilnost po eni meritvi ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba meritve ponoviti vsaj na desetih enako oddaljenih točkah. Če več kot 30 % meritev ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba sisteme varnostnih navodil zamenjati. Če 20 do 30 % meritev ne izpolnjuje zahtev iz tega upravnega navodila, je treba sisteme varnostnih navodil ponovno pregledati v enem letu.“

(i)

V upravnem navodilu št. 24 se oddelek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Kalibracija in inšpekcijski pregled detektorjev uhajanja plina, zamenjava delov z omejeno življenjsko dobo

4.1

 Detektorje uhajanja plina kalibrira in pregleda strokovnjak ali usposobljena oseba po napotkih proizvajalca:

(a)

pred prvim obratovanjem;

(b)

pred ponovnim obratovanjem po vsaki večji spremembi ali popravilu;

(c)

redno.

Ob tem se izda potrdilo o kalibraciji in inšpekcijskem pregledu, ki ga podpiše strokovnjak ali usposobljena oseba, na katerem navede datum pregleda.

4.2

 Dele opreme za opozarjanje na plin z omejeno življenjsko dobo je treba pravilno zamenjati pred potekom določene dobe uporabe.“

(j)

Dodata se upravni navodili 26 in 27:

„ UPRAVNO NAVODILO št. 26

Strokovnjaki in usposobljene osebe

(odstavka 106 in 107 člena 1.01 Priloge II)

Strokovnjaki

Strokovnjaki so potrebni za opravljanje potrditvenih preskusov, ki zahtevajo specialistično znanje zaradi zapletenosti sistemov ali zahtevane varnostne ravni. Za osebe ali institucije, ki so pooblaščene za opravljanje takšnih potrditvenih preskusov, se štejejo:

—

klasifikacijski zavodi, ki imajo potrebno notranje strokovno znanje oziroma so na podlagi svojega pooblastila odgovorni za povabilo zunanjih oseb ali institucij ter imajo na voljo potrebne sisteme za nadzor kakovosti za izbor teh oseb ali institucij,

—

člani inšpekcijskih organov ali zaposleni v ustreznih institucijah,

—

uradno potrjene osebe ali institucije s priznanim strokovnim znanjem za področje uporabe inšpekcijskega pregleda na ustreznem tematskem področju, pri čemer lahko potrdilo izdajo tudi organi za inšpekcijske preglede plovil kot javne agencije, najustrezneje na podlagi sistema zagotavljanja kakovosti. Oseba ali institucija se šteje za potrjeno tudi, če je bila institucija izbrana z uradnim postopkom, ki posebej ocenjuje prisotnost zahtevanega strokovnega znanja in izkušenj.

Usposobljene osebe

Usposobljene osebe so potrebne na primer za izvajanje rednih vizualnih pregledov in pregledov delovanja varnostne opreme. Za usposobljene osebe se štejejo:

—

osebe, ki so strokovno dovolj usposobljene in izkušene, da imajo dovolj strokovnega znanja za ocenjevanje posebnih razmer in pogojev, na primer poveljniki ladij, varnostni častniki v ladjarskih družbah, člani posadke z ustreznimi izkušnjami,

—

podjetja, ki so si z rednim delom pridobila zadostno specialistično znanje, na primer v ladjedelnicah ali podjetjih za vgradnjo,

—

proizvajalci sistemov za posebne namene (na primer sistemov za gašenje, naprav za nadzor).

Terminologija

Nemško

Angleško

Francosko

Nizozemsko

Slovensko

Sachverständiger

expert

expert

erkend deskundige

strokovnjak

Sachkundiger

competent person

spécialiste

deskundige

usposobljena oseba

Fachfirma

competent firm

société spécialisée

deskundig bedrijf

usposobljeno podjetje

Potrditveni preskusi

V tabeli v nadaljevanju je prikazan urnik potrditvenih preskusov, njihovo pogostost in vrsto inšpektorjev, ki so potrebni za njihovo izvajanje. Ta tabela je zgolj informativna.

Pravilo

Vsebina

Najdaljši interval preskusa

Inšpektor

Člen 6.03 (5)

Hidravlični valji, črpalke in motorji

8 let

Usposobljeno podjetje

Člen 6.09 (3)

Nadzorne naprave z lastnim pogonom

3 leta

Usposobljena oseba

Člen 8.01 (2)

Tlačne posode

5 let

Strokovnjak

Člen 10.03 (5)

Prenosni gasilni aparati

2 leti

Usposobljena oseba

Člen 10.03a (6) (d)

Vgrajeni sistemi za gašenje

2 leti

Usposobljena oseba ali usposobljeno podjetje

Člen 10.03b (9) (b) (dd)

Vgrajeni sistemi za gašenje

2 leti

Usposobljena oseba ali usposobljeno podjetje

Člen 10.04 (3)

Napihljivi splavi

Kakor določi proizvajalec

 

Člen 10.05 (3)

Rešilni jopiči

Kakor določi proizvajalec

 

Člen 11.12 (6)

Žerjavi

10 let

Strokovnjak

Člen 11.12 (7)

Žerjavi

1 leto

Usposobljena oseba

Člen 14.13

Naprave na utekočinjeni plin

3 leta

Strokovnjak

Člen 15.09 (9)

Reševalna oprema

Kakor določi proizvajalec

 

Člen 15.10 (9)

Odpornost izolacije, ozemljitev

Pred potekom veljavnosti spričevala Skupnosti

 

Upravno navodilo št. 17

Protipožarni alarmni sistemi

2 leti

Strokovnjak ali usposobljena oseba

Upravno navodilo št. 21

Sistemi varnostnih navodil

5 let

Strokovnjak ali usposobljena oseba

Upravno navodilo št. 24

Oprema za opozarjanje na plin

Kakor določi proizvajalec

Strokovnjak ali usposobljena oseba

UPRAVNO NAVODILO št. 27

Plovni objekt za prosti čas

(člen 21.02 (2) v povezavi s členom 7.02, členom 8.05 (5), členom 8.08 (2) in členom 8.10 Priloge II)

1.   Splošno

Plovni objekti za prosti čas dolžine do 24 m, ki so dani v promet, morajo izpolnjevati zahteve iz Direktive 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/44/ES (*3). V skladu s členom 3 v povezavi s členom 2 te direktive imajo plovni objekti za prosti čas dolžine 20 metrov ali več spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjuje skladnost plovnega objekta s tehničnimi predpisi iz Priloge II. Ker se je treba izogniti podvajanju inšpekcijskih pregledov ali izdajanju spričeval za določeno opremo, ureditve in naprave na novih plovnih objektih za prosti čas, ki lahko izhajajo iz nekaterih določb v poglavju 21.02 Priloge II, so v tem administrativnem navodilu navedene informacije o tistih zahtevah iz člena 21.02, ki so že zadostno zajete v Direktivi 94/25/ES.

2.   Zahteve iz člena 21.02, ki so že zajete v Direktivi 94/25/ES

Za plovne objekte za prosti čas, ki jih ureja Direktiva 94/25/ES, inšpekcijski organ pri izdaji spričevala Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh (prvi pregled) ne zahteva dodatnega pregleda ali izdaje spričevala za naslednje zahteve iz člena 21.02 (2) iz Priloge II, če je bil plovni objekt, ki se pregleduje, dan v promet največ tri leta pred datumom njegove predstavitve inšpekcijskemu organu in na plovnem objektu ni bilo sprememb ter se izjava o skladnosti nanaša na naslednje usklajene standarde ali tem enakovredne standarde:

—

člen 7.02

:

EN ISO 11591:2000, (neoviran pogled)

—

člen 8.05 (5)

:

EN ISO 10088:2001, (rezervoarji za gorivo in cevi)

—

člen 8.08 (2)

:

EN ISO 15083:2003, (drenažne črpalke)

—

člen 8.10

:

EN ISO 14509, (emisija hrupa)

(*2)   UL L 164, 30.6.1994, str. 15."

(*3)   UL L 214, 26.8.2003, str.. 18.“ "

(*1)   UL L 46, 17.2.1997, str. 25.“

(*2)   UL L 164, 30.6.1994, str. 15.

(*3)   UL L 214, 26.8.2003, str.. 18.“ ‘

(1)  Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(2)  Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(3)  Predelne stene med kabinami, med kabinami in hodniki ter navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z odstavkom 10, ustrezajo tipu B15; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B0. Predelne stene med kabinami in savnami ustrezajo tipu A0; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B15.

(4)  Predelne stene med strojnicami v skladu s členoma 15.07 in 15.10 (6) ustrezajo tipu A60, v drugih primerih pa tipu A0.

(5)  Predelne stene med prostori za shranjevanje vnetljivih tekočin in nadzornimi centri ter zbirnimi prostori ustrezajo tipu A60; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu A30.

(6)  Za predelne stene med kuhinjami na eni ter hladilnicami in shrambami hrane na drugi strani zadostuje B15.

(7)  Predelne stene med nadzornimi centri in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A0, med nadzornimi centri in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(8)  Predelne stene med saloni in notranjimi zbirnimi prostori ustrezajo tipu A30, med saloni in zunanjimi zbirnimi prostori pa samo tipu B15.

(9)  Predelne stene med kabinami, med kabinami in hodniki ter navpične predelne stene, ki ločujejo salone v skladu z odstavkom 10, ustrezajo tipu B15; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B0. Predelne stene med kabinami in savnami ustrezajo tipu A0; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu B15.

(10)  Predelne stene med strojnicami v skladu s členoma 15.07 in 15.10 (6) ustrezajo tipu A60, v drugih primerih pa tipu A0.

(11)  Predelne stene med prostori za shranjevanje vnetljivih tekočin in nadzornimi centri ter zbirnimi prostori ustrezajo tipu A60; pri prostorih, opremljenih s tlačnimi brizgalnimi sistemi, pa tipu A30.

(12)  Za predelne stene med kuhinjami na eni ter hladilnicami in shrambami hrane na drugi strani zadostuje B15.“

PRILOGA II

Priloga VII se spremeni:

—

V odstavku 1 dela I se prva dva stavka nadomestita z naslednjima:

„Klasifikacijski zavod lahko dokaže obsežne izkušnje pri ocenjevanju zasnove in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh. Klasifikacijski zavod ima izčrpna pravila in predpise za projektiranje, izdelavo in redni nadzor plovil za plovbo po celinskih vodnih poteh, zlasti za izračunavanje stabilnosti v skladu z delom 9 pravil, priloženih k Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN), ki so navedena v členu 22a.04 in členu 22a.05 Priloge II in bodo objavljena vsaj v nizozemskem, angleškem, francoskem ali nemškem jeziku ter se bodo stalno posodabljala in izboljševala na podlagi raziskovalnih in razvojnih programov.“

—

V odstavku 11 dela I se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Klasifikacijski zavod je razvil in izvedel učinkovit notranji sistem kakovosti, ki temelji na ustreznih delih mednarodno priznanih standardov kakovosti in je v skladu s standardom EN ISO/IEC 17020:2004, kot je razloženo v zahtevah sheme IACS o certificiranju sistema kakovosti, ter ga tudi vzdržuje.“

—

Odstavek 4 dela II se nadomesti z naslednjim:

„4.

Komisija se pred odobritvijo klasifikacijskega zavoda, ki ga v okviru Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, namenjenih za plovbo po Renu, niso priznale vse države članice Centralne komisije za plovbo po Renu, posvetuje s sekretariatom Centralne komisije.“

—

Del III se nadomesti z naslednjim:

„ Del III

Seznam odobrenih klasifikacijskih zavodov

Na podlagi meril iz delov I in II so v skladu s členom 10(1) te direktive za zdaj odobreni naslednji klasifikacijski zavodi:

1.

Bureau Veritas

2.

Germanischer Lloyd

3.

Lloyd’s Register of Shipping

4.

Polski Rejestr Statków S.A.

5.

RINA s.p.a

6.

Ruski ladijski register

Do njihove potrditve v skladu z deloma I in II so klasifikacijski zavodi, ki jih je priznala, odobrila in pooblastila država članica v skladu z Direktivo Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (*1), v skladu s členom 10 te direktive za zdaj priznani samo za plovila, ki plujejo izključno po vodnih poteh te države članice.

(*1)   UL L 319, 12.12.1994, str. 20.“ “

PRILOGA III

Priloga IX se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IX

RADARSKA OPREMA IN KAZALNIKI STOPNJE OBRATOV, KI SE UPORABLJAJO NA PLOVILIH, NAMENJENIH ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

VSEBINA

Opredelitve pojmov

DEL I

:

Minimalne zahteve in preskusni pogoji za radarsko opremo, ki jo za navigacijo uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

DEL II

:

Minimalne zahteve in preskusni pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

DEL III

:

Zahteve za preskuse vgradnje in proizvodnih lastnosti radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

DEL IV

:

Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

DEL V

:

Register pristojnih organov, tehničnih služb, odobrene opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov ter odobrenih specializiranih podjetij

DEL VI

:

Enakovredna oprema

Opredelitve pojmov:

1.

‚Preskus tipa‘ pomeni preskusni postopek iz člena 4 dela I ali člena 1.03 dela II, s katerim tehnična služba preskusi izpolnjevanje zahtev v skladu s to prilogo. Preskus tipa je sestavni del homologacije;

2.

‚Homologacija‘ pomeni upravni postopek, s katerim država članica potrdi, da oprema izpolnjuje zahteve iz te priloge.

Za opremo za radarsko krmiljenje ta postopek obsega določbe v skladu s členi 5 do 7 in 9. Postopek za kazalnike stopnje obratov obsega določbe v skladu s členi 1.04 do 1.06 in 1.08 dela II.

3.

‚Potrdilo o preskusu‘ pomeni dokument, v katerem so navedeni rezultati preskusa tipa;

4.

‚Vlagatelj‘ ali ‚proizvajalec‘ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki pod svojim imenom, blagovno znamko ali katero koli drugo obliko identifikacije proizvaja ali daje v promet opremo, predloženo v preskušanje, ter ki je tehnični službi in homologacijskemu organu odgovorna za vse zadeve v zvezi s preskusom tipa in postopkom homologacije;

5.

‚Tehnična služba‘ pomeni institucijo, organ ali organizacijo, ki opravlja preskušanje tipa;

6.

‚Proizvajalčeva izjava‘ pomeni izjavo, s katero proizvajalec zagotavlja, da oprema izpolnjuje veljavne minimalne zahteve in da je v vsakem pogledu identična z opremo, predloženo v preskušanje;

7.

‚Izjava o skladnosti‘ v skladu z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (*1) pomeni izjavo v skladu odstavkom 1 Priloge II k Direktivi 1999/5/ES, s katero proizvajalec potrdi, da zadevni proizvodi izpolnjujejo veljavne zahteve iz te direktive;

8.

‚Pristojni organ‘ pomeni uradni organ, ki izda homologacijo.

DEL I

Minimalne zahteve in preskusni pogoji za radarsko opremo, ki jo za navigacijo uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

Kazalo

Člen 1 –

 Področje uporabe

Člen 2 –

 Namen opreme za radarsko krmiljenje

Člen 3 –

 Minimalne zahteve

Člen 4 –

 Preskusi tipa

Člen 5 –

 Vloga za preskus tipa

Člen 6 –

 Homologacija

Člen 7 –

 Označevanje opreme in homologacijska številka

Člen 8 –

 Proizvajalčeva izjava

Člen 9 –

 Spremembe homologirane opreme

Člen 1

Področje uporabe

Te določbe določajo minimalne zahteve za radarsko opremo, ki se uporablja za navigacijo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih vodnih poteh, ter pogoje za preskušanje skladnosti s temi minimalnimi zahtevami.

Člen 2

Namen opreme za radarsko krmiljenje

Oprema za radarsko krmiljenje omogoča navigacijo plovila tako, da zagotavlja jasno radarsko sliko njegovega položaja glede na boje, obalo in navigacijske strukture ter zanesljivo in pravočasno prepozna druga plovila in ovire, ki štrlijo nad vodno gladino.

Člen 3

Minimalne zahteve

1.

 Oprema za radarsko krmiljenje, ki se uporablja na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh, izpolnjuje zahteve evropskega standarda EN 302194–1:2006, razen zahtev o elektromagnetni združljivosti (člen 3.1.b Direktive 1999/5/ES) in zahtev o učinkoviti uporabi spektra, da ne prihaja do škodljivega motenja iz člena 3.2 Direktive 1999/5/ES.

2.

 Odstavek 1 se uporablja za opremo za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS), ki se lahko upravlja v navigacijskem prikazu. Ta oprema mora izpolnjevati tudi zahteve standardov za celinsko elektronsko pomorsko karto v različici, ki velja na dan izdaje homologacije.

Člen 4

Preskusi tipa

1.

 Skladnost z minimalnimi zahtevami iz člena 3(1) se ugotavlja s preskusom tipa.

2.

 Če oprema opravi preskus tipa, organizacija za preskušanje izda potrdilo o preskusu. Če oprema minimalnih zahtev ne izpolnjuje, se vlagatelja pisno obvesti o razlogih za zavrnitev.

Člen 5

Vloga za preskus tipa

1.

 Vloge za preskus tipa naprav za radarsko krmiljenje se predložijo tehnični službi.

Tehnične službe se sporočijo Evropski komisiji.

2.

 Vsaki vlogi se priložijo naslednji dokumenti:

(a)

podrobni tehnični opisi;

(b)

popolni komplet dokumentacije o vgradnji in servisiranju;

(c)

podrobna navodila za uporabo;

(d)

kratka navodila za uporabo in

(e)

po potrebi dokazila o že opravljenih preskusih.

3.

 Če vlagatelj ne želi imeti izjave o skladnosti v skladu z Direktivo 1999/5/ES, ki se ugotovi skupaj s homologacijo, se izjava o skladnosti predloži skupaj z vlogo za preskus tipa.

Člen 6

Homologacija

1.

 Homologacijo podeli pristojni organ na podlagi potrdila o preskusu. Pristojni organ Evropsko komisijo obvesti o opremi, za katero je izdal homologacijo. Na obvestilu navede dodeljeno številko homologacije, oznako tipa, proizvajalčevo ime, ime imetnika homologacije in datum homologacije.

2.

 Vsak pristojni organ ali tehnična služba, ki jo je imenoval pristojni organ, ima pravico, da kadar koli izbere opremo iz proizvodne serije in jo pregleda.

Če pri tem pregledu odkrije napake na opremi, lahko homologacijo prekliče.

Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal.

Člen 7

Označevanje opreme in homologacijska številka

1.

 Na vsakem sestavnem delu opreme se neizbrisno navede

(a)

proizvajalčevo ime;

(b)

trgovsko oznako opreme;

(c)

vrsto opreme in

(d)

serijsko številko.

2.

 Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na prikazovalno enoto tako, da ostane jasno vidna tudi po vgradnji opreme.

Sestava homologacijske številke: e–NN–NNN

e

=

Evropska unija

NN

=

koda države homologacije, pri čemer je

01

=

Nemčija

02

=

Francija

03

=

Italija

04

=

Nizozemska

05

=

Švedska

06

=

Belgija

07

=

Madžarska

08

=

Češka

09

=

Španija

11

=

Združeno kraljestvo

12

=

Avstrija

13

=

Luksemburg

14

=

Švica

17

=

Finska

18

=

Danska

19

=

Romunija

20

=

Poljska

21

=

Portugalska

23

=

Grčija

24

=

Irska

26

=

Slovenija

27

=

Slovaška

29

=

Estonija

32

=

Latvija

34

=

Bolgarija

36

=

Litva

49

=

Ciper

50

=

Malta

NNN

=

trimestna številka, ki jo določi pristojni organ.

3.

 Homologacijska številka se uporablja samo v povezavi s homologacijo, na katero se nanaša.

Homologacijsko številko mora priskrbeti in pritrditi vlagatelj.

Člen 8

Proizvajalčeva izjava

Vsaki enoti opreme se priloži proizvajalčeva izjava.

Člen 9

Spremembe homologirane opreme

1.

 Če se oprema, ki je že bila homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče. Če se načrtujejo kakršne koli spremembe, se te v pisni obliki pošljejo pristojni tehnični službi.

2.

 Pristojni organ po posvetovanju s tehnično službo odloči, ali homologacija še vedno velja, oziroma ali je potreben pregled oziroma nov preskus tipa.

Pri novem preskusu tipa se dodeli nova homologacijska številka.

DEL II

Minimalne zahteve in preskusni pogoji za kazalnike stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

Kazalo

POGLAVJE 1

Splošno

Člen 1.01 –

 Področje uporabe

Člen 1.02 –

 Namen kazalnika stopnje obratov

Člen 1.03 –

 Preskus tipa

Člen 1.04 –

 Vloga za preskus tipa

Člen 1.05 –

 Homologacija

Člen 1.06 –

 Označevanje opreme in homologacijska številka

Člen 1.07 –

 Proizvajalčeva izjava

Člen 1.08 –

 Spremembe homologirane opreme

POGLAVJE 2

Splošne minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov

Člen 2.01 –

 Konstrukcija, zasnova

Člen 2.02 –

 Neželena sevanja in elektromagnetna združljivost

Člen 2.03 –

 Delovanje

Člen 2.04 –

 Navodila za uporabo

Člen 2.05 –

 Vgradnja zaznavala

POGLAVJE 3

Minimalne obratovalne zahteve za kazalnike stopnje obratov

Člen 3.01 –

 Obratovalna pripravljenost kazalnika stopnje obratov

Člen 3.02 –

 Prikazovanje hitrosti obračanja

Člen 3.03 –

 Merilna območja

Člen 3.04 –

 Natančnost prikazane hitrosti obračanja

Člen 3.05 –

 Občutljivost

Člen 3.06 –

 Spremljanje delovanja

Člen 3.07 –

 Neobčutljivost na druge običajne premike plovila

Člen 3.08 –

 Neobčutljivost na magnetna polja

Člen 3.09 –

 Podrejeni kazalniki

POGLAVJE 4

Minimalni tehnični predpisi za kazalnike stopnje obratov

Člen 4.01 –

 Delovanje

Člen 4.02 –

 Dušilne naprave

Člen 4.03 –

 Priključitev dodatne opreme

POGLAVJE 5

Preskusni pogoji in postopki za kazalnike stopnje obratov

Člen 5.01 –

 Varnost, polnilna zmogljivost in elektromagnetna združljivost

Člen 5.02 –

 Neželena sevanja

Člen 5.03 –

 Postopek preskušanja

Dodatek:

 Največja dopustna toleranca napak prikazovanja pri kazalnikih stopnje obratov

POGLAVJE 1

Splošno

Člen 1.01

Področje uporabe

Te določbe določajo minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih vodnih poteh, ter pogoje za preskušanje skladnosti s temi minimalnimi zahtevami.

Člen 1.02

Namen kazalnika stopnje obratov

Kazalnik stopnje obratov omogoča radarsko krmiljenje in kaže hitrost obračanja plovila v levo ali desno.

Člen 1.03

Preskus tipa

1.

 Skladnost z minimalnimi zahtevami za kazalnike stopnje obratov v skladu s poglavji 2 do 4 se ugotavlja s preskusom tipa.

2.

 Če oprema opravi preskus tipa, tehnična služba izda potrdilo o preskusu. Če oprema minimalnih zahtev ne izpolnjuje, se vlagatelja pisno obvesti o razlogih za zavrnitev.

Člen 1.04

Vloga za preskus tipa

1.

 Vloge za preskus tipa kazalnika stopnje obratov se predložijo tehnični službi.

Tehnične službe je treba sporočiti Evropski komisiji.

2.

 Vsaki vlogi se priložijo naslednji dokumenti:

(a)

podrobni tehnični opisi;

(b)

popolni komplet dokumentacije o vgradnji in servisiranju;

(c)

navodila za uporabo.

3.

 Vlagatelj s preskusi, ki jih opravi sam ali jih zanj opravijo drugi, ugotovi, ali oprema izpolnjuje minimalne zahteve teh določb.

Rezultati preskusa in poročila o meritvah se priložijo prijavi.

Te dokumente in podatke, pridobljene med opravljanjem preskusa, hrani pristojni organ.

Člen 1.05

Homologacija

1.

 Homologacijo podeli pristojni organ na podlagi potrdila o preskusu.

Pristojni organ Evropsko komisijo obvesti o opremi, za katero je izdal homologacijo. Na obvestilu navede dodeljeno številko homologacije, oznako tipa, proizvajalčevo ime, ime imetnika homologacije in datum homologacije.

2.

 Vsak pristojni organ ali tehnična služba, ki jo je imenoval pristojni organ, ima pravico, da kadar koli izbere opreme iz proizvodne serije in jo pregleda.

Če pri tem pregledu odkrije napake na opremi, lahko homologacijo prekliče.

Homologacijo prekliče organ, ki jo je izdal.

Člen 1.06

Označevanje opreme in homologacijska številka

1.

 Na vsakem sestavnem delu opreme se neizbrisno navede

(a)

proizvajalčevo ime;

(b)

trgovsko oznako opreme;

(c)

vrsto opreme in

(d)

serijsko številko.

2.

 Homologacijska številka, ki jo dodeli pristojni organ, se trajno pritrdi na nadzorno enoto tako, da ostane jasno vidna tudi po vgradnji opreme.

Sestava homologacijske številke: e–NN–NNN

e

=

Evropska unija

NN

=

koda države homologacije,

02

=

Francija

03

=

Italija

04

=

Nizozemska

05

=

Švedska

01

=

Nemčija

06

=

Belgija

07

=

Madžarska

08

=

Češka

09

=

Španija

11

=

Združeno kraljestvo

12

=

Avstrija

13

=

Luksemburg

14

=

Švica

17

=

Finska

19

=

Romunija

20

=

Poljska

21

=

Portugalska

23

=

Grčija

18

=

Danska

24

=

Irska

26

=

Slovenija

27

=

Slovaška

29

=

Estonija

32

=

Latvija

34

=

Bolgarija

36

=

Litva

49

=

Ciper

50

=

Malta

NNN

=

trimestna številka, ki jo določi pristojni organ.

3.

 Homologacijska številka se uporablja samo v povezavi s homologacijo, na katero se nanaša.

Homologacijsko številko mora priskrbeti in pritrditi vlagatelj.

Člen 1.07

Proizvajalčeva izjava

Vsaki enoti opreme se priloži proizvajalčeva izjava.

Člen 1.08

Spremembe homologirane opreme

1.

 Če se oprema, ki je že bila homologirana, kakor koli spremeni, se homologacija prekliče.

Če se načrtujejo kakršne koli spremembe, se te v pisni obliki pošljejo pristojni tehnični službi.

2.

 Pristojni organ po posvetovanju s tehnično službo odloči, ali homologacija še vedno velja, oziroma ali je potreben pregled oziroma nov preskus tipa.

Pri novem preskusu tipa se dodeli nova homologacijska številka.

POGLAVJE 2

Splošne minimalne zahteve za kazalnike stopnje obratov

Člen 2.01

Konstrukcija in zasnova

1.

 Kazalniki stopnje obratov so primerni za delovanje na plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh.

2.

 Konstrukcija in zasnova opreme mehansko in električno ustrezata trenutni dobri inženirski praksi.

3.

 Če v Prilogi II ali v tej prilogi ni posebnih določb, se za električno napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostno razdaljo kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehansko trdnost, vplive okolja, oddajanje slišnega šuma in označevanje opreme uporabljajo zahteve in metode preskušanja evropskega standarda EN 60945:2002.

Poleg tega oprema ustreza vsem zahtevam te priloge pri temperaturah okolja med 0 °C in 40 °C.

Člen 2.02

Neželena sevanja in elektromagnetna združljivost

1.

 Splošne zahteve

Kazalniki stopnje obratov izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS (*2).

2.

 Neželena sevanja

V frekvenčnih območjih med 156 in 165 MHz, 450 in 470 MHz ter 1,53 in 1,544 GHz poljska jakost ne presega vrednosti 15 μV/m. Te poljske jakosti veljajo na preskuševalni razdalji 3 m od preskušane opreme.

Člen 2.03

Delovanje

1.

 Oprema ima samo toliko naprav za krmiljenje, kot je nujno za njeno pravilno delovanje.

Zasnova, oznake in rokovanje z napravami za krmiljenje omogočajo enostavno, nedvoumno in hitro delovanje. Razporediti jih je treba tako, da čim bolj preprečujejo obratovalne napake.

Naprave za krmiljenje, ki za normalno delovanje niso potrebne, niso neposredno dostopne.

2.

 Vse naprave za krmiljenje in kazalniki se opremijo s simboli ali oznakami v angleškem jeziku. Simboli izpolnjujejo zahteve evropskega standarda EN 60417:1998.

Vse številke in črke so visoke vsaj 4 mm. Če se lahko dokaže, da višina številk in črk 4 mm ni možna iz tehničnih razlogov in če so za delovanje sprejemljive manjše številke in črke, se dovoli zmanjšanje na 3 mm.

3.

 Oprema je zasnovana tako, da napačno upravljanje ne more povzročiti njene okvare.

4.

 Funkcije nad minimalnimi zahtevami, kot so naprave za povezovanje z drugo opremo, je zagotovljena tako, da oprema pod vsemi pogoji ustreza minimalnim zahtevam.

Člen 2.04

Navodila za uporabo

Vsaki enoti se priložijo podrobna navodila za uporabo. Na voljo so v nizozemskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku ter vsebujejo vsaj naslednje informacije:

(a)

aktiviranje in delovanje;

(b)

vzdrževanje in servisiranje;

(c)

splošna varnostna navodila.

Člen 2.05

Vgradnja zaznavala

Na zaznavalu kazalnika stopnje obratov se navede smer namestitve v razmerju do linije kobilice. Zagotovijo se navodila za vgradnjo, da se doseže čim večja neobčutljivost za druge običajne premike plovila.

POGLAVJE 3

Splošne obratovalne zahteve za kazalnike stopnje obratov

Člen 3.01

Obratovalna pripravljenost kazalnika stopnje obratov

1.

 Kazalnik stopnje obratov polno obratuje v 4 minutah po hladnem zagonu in deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti.

2.

 Opozorilni signal kaže, da je kazalnik vključen. Kazalnik stopnje obratov je mogoče opazovati in upravljati hkrati.

3.

 Brezžične naprave za daljinsko upravljanje niso dovoljene.

Člen 3.02

Prikazovanje hitrosti obračanja

1.

 Hitrost obračanja se prikazuje na linearni stopenjski lestvici s točko nič v sredini. Smer in hitrost obračanja je treba odčitati s potrebno natančnostjo. Dovoljeni so samo kazalčni kazalniki in palični grafikoni.

2.

 Lestvica kazalnika je dolga najmanj 20 cm ter je lahko krožna ali premočrtna.

Premočrtne lestvice se lahko postavijo samo navpično.

3.

 Samo digitalni kazalniki niso dovoljeni.

Člen 3.03

Merilna območja

Kazalniki stopnje obratov lahko imajo eno ali več merilnih območij. Priporočena so naslednja merilna območja:

30

°/min

60

°/min

90

°/min

180

°/min

300

°/min.

Člen 3.04

Natančnost prikazane hitrosti obračanja

Prikazana hitrost obračanja ne odstopa za več kot 2 % od izmerljive najvišje vrednosti oziroma ne za več kot 10 % od dejanske vrednosti, pri čemer se upošteva večja vrednost (glej dodatek).

Člen 3.05

Občutljivost

Prag delovanja je manjši ali enak spremembi kotne hitrosti, ki je enaka 1 % prikazane vrednosti.

Člen 3.06

Spremljanje delovanja

1.

 Če kazalnik stopnje obratov ne deluje v okviru zahtevanih toleranc točnosti, se to navede.

2.

 Če se uporablja vrtavka, kazalnik opozori na vsak kritični padec hitrosti njenega vrtenja. Padec hitrosti vrtenja vrtavke je kritičen, če zmanjša točnost za 10 %.

Člen 3.07

Neobčutljivost za običajne premike plovila

1.

 Obračanje plovila do 10° pri hitrosti do 4° na sekundo ne povzroči napak pri merjenju nad predpisanimi tolerancami.

2.

 Takšni vplivi, ki lahko nastanejo med sidranjem, ne povzročijo napak pri merjenju nad predpisanimi tolerancami.

Člen 3.08

Neobčutljivost na magnetna polja

Kazalnik stopnje obratov ni občutljiv na magnetna polja, ki so navadno na plovilu.

Člen 3.09

Podrejeni kazalniki

Podrejeni kazalniki izpolnjujejo vse zahteve, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov.

POGLAVJE 4

Minimalni tehnični predpisi za kazalnike stopnje obratov

Člen 4.01

Delovanje

1.

 Vse naprave za krmiljenje so nameščene tako, da med njihovim delovanjem ostanejo vidni vsi podatki in da ne ovirajo radarskega krmiljenja.

2.

 Vse naprave za krmiljenje in kazalniki so opremljeni z nebleščečim virom svetlobe, ki ustreza vsem pogojem za osvetlitev prostorov in se lahko z neodvisno napravo za krmiljenje nastavi na vrednost nič.

3.

 Naprave za krmiljenje so take, da premiki v desno ali navzgor na spremenljivko učinkujejo pozitivno, premiki na levo ali navzdol pa negativno.

4.

 Če se uporabljajo tipke, se lahko poiščejo in upravljajo z dotikom. Imajo tudi jasno zaznaven sprostilec stika. Če imajo tipke več funkcij, mora biti vidno, katera hierarhična raven je dejavna.

Člen 4.02

Dušilne naprave

1.

 Sistem zaznaval se duši za kritične vrednosti. Konstanta dušenja (63 % mejne vrednosti) ne presega 0,4 sekunde.

2.

 Kazalnik se duši za kritične vrednosti.

Dovoljene so krmilne naprave za povečanje dušenja.

Konstanta dušenja ne sme nikoli preseči pet sekund.

Člen 4.03

Priključitev dodatne opreme

1.

 Če se lahko kazalnik stopnje obratov priključi na podrejene kazalnike ali podobno opremo, je prikazovanje stopnje obratov zagotovljeno v obliki analognega električnega signala. Kazalnik stopnje obratov lahko ima tudi digitalni vmesnik v skladu z odstavkom (2).

Hitrost obračanja se še naprej kaže z galvansko ločitvijo proti zemlji in je enakovredna analogni napetosti 20 mV/°/min ± 5°% ter najvišji notranji upornosti 100 Ω.

Polariteta je pozitivna, če plovilo zavija desno, in negativna, če zavija levo.

Prag delovanja ne presega 0,3°/minuto.

Ničelna napaka ne presega 1°/minuto pri temperaturi 0 °C do 40 °C.

Če je kazalnik vključen in zaznavalo ni izpostavljeno učinkom premikanja, neželena napetost pri izhodnem signalu, merjena z 10 Hz prepustnim pasom nizkopasovnega filtra, ne presega 10 mV.

Signal stopnje obratov se sprejema brez dodatnega dušenja nad mejami iz člena 4.02(1).

2.

 Digitalni vmesnik je zasnovan v skladu z evropskimi standardi EN 61162–1:2008, EN 61162–2:1998 in EN 61162–3:2008.

3.

 Zagotovljeno je zunanje alarmno stikalo. Stikalo se vgradi kot galvanski ločilni prekinjevalnik za indikator.

Zunanji alarm se sproži s prekinitvijo stika:

(a)

če kazalnik stopnje obratov ni priključen ali

(b)

če kazalnik stopnje obratov ne deluje ali

(c)

če se je naprava za nadzor delovanja odzvala na preveliko napako (člen 3.06).

POGLAVJE 5

Preskusni pogoji in postopki za kazalnike stopnje obratov

Člen 5.01

Varnost, polnilna zmogljivost in elektromagnetna združljivost

Električno napajanje, varnost, medsebojne motnje opreme na plovilu, varnostna razdalja kompasa, odpornost proti podnebnim vplivom, mehanska trdnost, vplivi okolja, emisije slišnega hrupa in elektromagnetna združljivost se preskusijo v skladu z evropskim standardom EN 60945:2002.

Člen 5.02

Neželena sevanja

Neželena sevanja se merijo v skladu z evropskim standardom EN 60945:2002 v frekvenčnem območju 30 do 2000 MHz.

Izpolniti je treba pogoje iz člena 2.02(2).

Člen 5.03

Postopek preskušanja

1.

 Kazalniki stopnje obratov se preskusijo v nazivnih in mejnih pogojih. Pri tem se delovna napetost in temperatura okolja preverita glede na predpisane mejne vrednosti.

Poleg tega se uporabijo radijski oddajniki za vzpostavitev maksimalnih magnetnih polj v bližini kazalnikov.

2.

 Napake kazalnika ostanejo pod pogoji iz odstavka 1 v tolerancah iz dodatka.

3.

 Izpolniti je treba vse minimalne pogoje iz poglavij 2 do 4.

Dodatek

Slika 1

Največje tolerance napak prikazovanja pri kazalnikih stopnje obratov

Image 4

DEL III

Zahteve za preskuse vgradnje in proizvodnih lastnosti radarske opreme in kazalnikov stopnje obratov, ki jih uporabljajo plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

Kazalo

Člen 1 –

 Splošno

Člen 2 –

 Odobrena specializirana podjetja

Člen 3 –

 Zahteve za električno napajanje na plovilu

Člen 4 –

 Vgradnja radarske antene

Člen 5 –

 Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote

Člen 6 –

 Vgradnja kazalnika stopnje obratov

Člen 7 –

 Vgradnja pozicijskega zaznavala

Člen 8 –

 Preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti

Člen 9 –

 Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih

Člen 1

Splošno

1.

 Preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti opreme za radarsko krmiljenje in sistemov kazalnikov stopnje obratov mora potekati v skladu z naslednjimi predpisi:

2.

 Vgradi se lahko samo oprema, ki je odobrena s:

(a)

homologacijo v skladu z

(aa)

členom 6 dela I ali

(bb)

členom 1.05 dela II ali

(b)

s homologacijo, ki je priznana kot enakovredna v skladu z delom VI ter

(c)

ima ustrezno homologacijsko številko.

Člen 2

Odobrena specializirana podjetja

1.

 Opremo za radarsko krmiljenje in kazalnike stopnje obratov lahko vgrajujejo, zamenjujejo, popravljajo ali vzdržujejo samo specializirana podjetja, ki jih je odobril pristojni organ.

Pristojne organe, odgovorne za odobritev, je treba sporočiti Evropski komisiji.

2.

 Pristojni organ lahko odobritev prekliče.

3.

 Pristojni organ Evropski komisiji nemudoma sporoči specializirana podjetja, ki jih je odobril.

Člen 3

Zahteve za električno napajanje na plovilu

Vsi električni napajalni vodi za opremo za radarsko krmiljenje in kazalnike stopnje obratov imajo lastne varnostne naprave in so, če je mogoče, zaščiteni pred izpadom.

Člen 4

Vgradnja radarske antene

1.

 Radarska antena se vgradi čim bližje črti med premcem in krmo plovila. V bližini antene ni ovir, ki bi popačile odboj ali povzročila nezaželena senčenja; antena se po potrebi pritrdi na sprednji del plovila. Vgradnja in pritrditev radarske antene v položaj za delovanje sta dovolj stabilni, da lahko oprema za radarsko krmiljenje deluje v okviru zahtevanih mej točnosti.

2.

 Po odpravi kotne napake pri vgradnji in vključitvi opreme razlika med črto smeri plovbe ter črto med premcem in krmo plovila ne presega 1 stopinje.

Člen 5

Vgradnja prikazovalne enote in nadzorne enote

1.

 Prikazovalna in nadzorna enota se v prostor za krmiljenje vgradita tako, da ocenjevanje radarske slike in delovanje opreme za radarsko krmiljenje poteka brez težav. Azimutna orientacija radarske slike je v skladu z običajnim stanjem okolice. Držala in nastavljive konzole so konstruirani tako, da se lahko pritrdijo v vsakem položaju brez vibracij.

2.

 Med radarskim krmiljenjem se proti upravljavcu radarja ne odbija umetna svetloba.

3.

 Če nadzorna enota ni del prikazovalne enote, se namesti v ohišje v razdalji 1 metra od prikazovalne enote. Brezžične naprave za daljinsko upravljanje niso dovoljene.

4.

 Če se vgradijo podrejeni kazalniki, morajo izpolnjevati zahteve, ki veljajo za opremo za radarsko krmiljenje.

Člen 6

Vgradnja kazalnika stopnje obratov

1.

 Kazalnik stopnje obratov je nameščen pred krmarjem in v njegovem vidnem polju.

2.

 Sistem zaznaval se vgradi čim bolj na sredini plovila, horizontalno in poravnano s črto premec–krma. Mesto vgradnje ima čim manj vibracij in je izpostavljeno samo blagim temperaturnim spremembam. Kazalna enota se, če je mogoče, vgradi neposredno nad radarskim zaslonom.

3.

 Če se vgradijo podrejeni kazalniki, morajo izpolnjevati zahteve, ki se uporabljajo za kazalnike stopnje obratov.

Člen 7

Vgradnja pozicijskega zaznavala

Pri opremi za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS), ki se upravlja v navigacijskem prikazu, mora biti pozicijsko zaznavalo (npr. antena DGPS) vgrajeno tako, da se deluje z največjo stopnjo točnosti in nanj ne vplivajo nadgradnje in oprema za oddajanje na plovilu.

Člen 8

Preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti

Pred prvim vklopom opreme po vgradnji ali po obnovitvi ali podaljšanju spričevala Skupnosti (razen v skladu s členom 2.09(2) Priloge II) kot tudi po vsaki spremembi plovila, ki lahko vpliva na pogoje delovanja opreme, pristojni organ ali tehnična služba, ki jo je določil pristojni organ, ali podjetje, pooblaščeno v skladu s členom 2, opravi preskus vgradnje in proizvodnih lastnosti. Pri tem je treba izpolniti naslednje pogoje:

(a)

električno napajanje ima lastno varnostno napravo;

(b)

delovna napetost je v tolerančnem območju;

(c)

kabli in njihova napeljava ustrezajo določbam Priloge II in po potrebi Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN);

(d)

število obratov antene je najmanj 24 na minuto;

(e)

v bližini antene ni ovir, ki bi ovirale krmiljenje;

(f)

varnostno stikalo antene, če obstaja, deluje dobro;

(g)

razporeditev prikazovalnih enot, kazalnikov stopnje obratov in nadzornih enot je ergonomska in uporabniku prijazna;

(h)

črta smeri plovbe opreme za radarsko krmiljenje ne odstopa več kot za 1 stopinjo od črte premec–krma plovila;

(i)

točnost razdalje in azimutnih zaslonov izpolnjuje zahteve (merjenja z uporabo znanih ciljev);

(j)

linearnost na kratkih razdaljah je pravilna (potiskanje in vlečenje);

(k)

prikazana najmanjša razdalja je 15 metrov ali manj;

(l)

središče slike je vidno in njen premer ne presega 1 mm;

(m)

neželeni odboji zaradi odboja in nezaželenega zasenčenja črte smeri plovbe ne nastajajo ali ne škodujejo varnosti krmiljenja;

(n)

blokade šuma zaradi morja in dežja (s prednastavitvami STC in FTC) ter povezane naprave za krmiljenje delujejo pravilno;

(o)

nastavitev ojačanja deluje pravilno;

(p)

fokus in definicija slike sta pravilna;

(q)

smer obračanja ladje je prikazana na kazalniku stopnje obratov, položaj nič pri smeri naravnost naprej je pravilen;

(r)

oprema za radarsko krmiljenje ni občutljiva na oddajanje ladijske radijske opreme ali na motnje zaradi drugih virov na plovilu;

(s)

oprema za radarsko krmiljenje in kazalnik stopnje obratov ne motita druge opreme na plovilu.

Poleg tega pri opremi za celinsko elektronsko pomorsko karto (ECDIS):

(t)

statistična pozicijska napaka, ki vpliva na karto, ne presega 2 m;

(u)

statistična napaka faznega kota, ki vpliva na karto, ne presega 1 stopinje.

Člen 9

Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih

Po uspešnem preskusu v skladu s členom 8 pristojni organ, tehnična služba ali odobreno podjetje izda potrdilo, ki temelji na vzorcu iz dela IV. To potrdilo se stalno hrani na plovilu.

Če preskusni pogoji niso izpolnjeni, se sestavi seznam pomanjkljivosti. Tehnična služba ali odobreno podjetje vsako še veljavno potrdilo prekliče ali pošlje pristojnemu organu.

DEL IV

(VZOREC)

Potrdilo o vgradnji in proizvodnih lastnostih za naprave za radarsko krmiljenje in kazalnike stopnje obratov, ki se uporabljajo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh

Ime/tip plovila: …

Evropska identifikacijska številka plovila: …

Lastnik plovila: …

Ime: …

Naslov: …

Oprema za radarsko krmiljenje Številka: …

Št. postavke

Vrsta

Proizvajalec

Homologacijska št.

Serijska številka

 

 

 

 

 

Kazalniki stopnje obratov Številka: …

Št. postavke

Vrsta

Proizvajalec

Homologacijska št.

Serijska številka

 

 

 

 

 

Potrjujemo, da oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov tega plovila izpolnjujejo zahteve dela III Priloge IX k Direktivi 2006/87/ES za preskuse vgradnje in proizvodnih lastnosti sistemov za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov, ki se uporabljajo na plovilih, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Odobreno specializirano podjetje/ tehnična služba/ pristojni organ  (*3)

Ime: …

Naslov: …

Žig/pečat Kraj … Datum …

Podpis

DEL V

(VZOREC)

1.

 Register pristojnih organov za homologacijo opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov

Država

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

Belgija

 

 

 

 

Bolgarija

 

 

 

 

Danska

 

 

 

 

Nemčija

 

 

 

 

Estonija

 

 

 

 

Finska

 

 

 

 

Francija

 

 

 

 

Grčija

 

 

 

 

Italija

 

 

 

 

Irska

 

 

 

 

Latvija

 

 

 

 

Litva

 

 

 

 

Luksemburg

 

 

 

 

Malta

 

 

 

 

Nizozemska

 

 

 

 

Avstrija

 

 

 

 

Poljska

 

 

 

 

Portugalska

 

 

 

 

Romunija

 

 

 

 

Švedska

 

 

 

 

Švica

 

 

 

 

Španija

 

 

 

 

Slovaška

 

 

 

 

Slovenija

 

 

 

 

Češka

 

 

 

 

Madžarska

 

 

 

 

Združeno kraljestvo

 

 

 

 

Ciper

 

 

 

 

Če pristojni organ ni naveden, ga zadevna država ni določila.

2.

 Register odobrene opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov

Št. postavke

Vrsta

Proizvajalec

Imetnik homologacije

Datum homologacije

Pristojni organ

Homologacijska št.

 

 

 

 

 

 

 

3.

 Register opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov, odobrenih na podlagi enakovrednih homologacij

Št. postavke

Vrsta

Proizvajalec

Imetnik homologacije

Datum homologacije

Pristojni organ

Homologacijska št.

 

 

 

 

 

 

 

4.

 Register specializiranih podjetij, odobrenih za vgradnjo ali zamenjavo opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov

Belgija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Bolgarija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Danska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Nemčija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Estonija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Finska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Francija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Grčija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Italija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Irska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Latvija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Litva

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Luksemburg

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Malta

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Nizozemska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Avstrija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Poljska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Portugalska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Romunija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Švedska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Švica

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Španija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Slovaška

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Slovenija

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Češka

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Madžarska

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Združeno kraljestvo

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

Ciper

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

 

 

 

 

 

Če specializirana podjetja niso navedena, v tej državi niso bila potrjena.

5.

 Register organizacij za preskušanje, imenovanih za homologacijo opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov

Št. postavke

Naziv

Naslov

Telefonska številka

E–naslov

Država

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL VI

Enakovredna oprema

1.

 Oprema za radarsko krmiljenje: homologacije na podlagi resolucije 1989–II–33 Centralne komisije za plovbo po Renu z dne 19. maja 1989, kakor je bila nazadnje spremenjena z resolucijo 2008-II-11 z dne 27. novembra 2008 (*4).

2.

 Kazalniki stopnje obratov: homologacije na podlagi resolucije 1989–II–34 Centralne komisije za plovbo po Renu z dne 19. maja 1989, kakor je bila nazadnje spremenjena z resolucijo 2008-II-11 z dne 27. novembra 2008 (*4).

3.

 Oprema za radarsko krmiljenje in kazalniki stopnje obratov, ki so vgrajeni in delujejo, so v skladu z resolucijo 1989–II–35 Centralne komisije za plovbo po Renu z dne 19. maja 1989, kakor je bila nazadnje spremenjena z resolucijo 2008-II-11 z dne 27. novembra 2008 (*4).

(*1)   UL L 91, 7.4.1999, str. 10.

(*2)   UL L 390, 31.12.2004, str. 24.

(*3)  Neustrezno črtati

(*4)  Zahteve za vgradnjo in delovanje opreme za radarsko krmiljenje in kazalnikov stopnje obratov za plovbo po Renu.

10.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/49

DIREKTIVA KOMISIJE 2012/49/EU

z dne 10. decembra 2012

o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (1) ter zlasti prvega stavka prvega pododstavka člena 20(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po sprejetju Direktive 2006/87/ES so bile v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu dogovorjene spremembe Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu.

(2)

Zagotoviti je treba, da se spričevalo Skupnosti za plovbo po celinskih plovnih poteh in spričevalo za plovilo, izdano v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, izdajata na podlagi tehničnih zahtev, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo varnosti.

(3)

Predlogi sprememb Direktive 2006/87/ES morajo začeti veljati čim prej, da se preprečita izkrivljanje konkurence in obstoj različnih stopenj varnosti.

(4)

Direktivo 2006/87/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 7 Direktive Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelje čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (2) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/87/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice, ki imajo celinske plovne poti, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2006/87/ES, sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. decembra 2013. Besedilo teh predpisov takoj pošljejo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice, ki imajo celinske plovne poti, določene v členu 1(1) Direktive 2006/87/ES.

V Bruslju, 10. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 389, 30.12.2006, str. 1.

(2)   UL L 373, 31.12.1991, str. 29.

PRILOGA

Priloga II k Direktivi 2006/87/ES se spremeni:

1.

Kazalo se spremeni:

(a)

vstavi se poglavje 14a:

„POGLAVJE 14a

NAPRAVE ZA ČIŠČENJE ODPLAK NA PLOVILU ZA POTNIŠKA PLOVILA

Člen 14a.01

—

Opredelitev pojmov

Člen 14a.02

—

Splošne določbe

Člen 14a.03

—

Vloga za homologacijo

Člen 14a.04

—

Postopek homologacije

Člen 14a.05

—

Sprememba homologacij

Člen 14a.06

—

Skladnost

Člen 14a.07

—

Sprejemanje enakovrednih homologacij

Člen 14a.08

—

Preverjanje serijskih številk

Člen 14a.09

—

Skladnost proizvodnje

Člen 14a.10

—

Neskladnost s homologiranim tipom naprave za čiščenje odplak na plovilu

Člen 14a.11

—

Meritev naključnih vzorcev/posebni preskus

Člen 14a.12

—

Pristojni organi in tehnične službe“;

(b)

dodata se naslednja vpisa:

„Dodatek VI

—

Naprave za čiščenje odplak na plovilu – Dodatne določbe in vzorci certifikatov

Dodatek VII

—

Naprave za čiščenje odplak na plovilu – Postopek preskusa“.

2.

Vstavi se poglavje 14a:

„POGLAVJE 14a

NAPRAVE ZA ČIŠČENJE ODPLAK NA PLOVILU ZA POTNIŠKA PLOVILA

Člen 14a.01

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

1.

‚naprava za čiščenje odplak na plovilu‘ pomeni napravo za čiščenje odplak trdne konstrukcije za čiščenje količin gospodinjske odpadne vode, ki nastajajo na plovilu;

2.

‚homologacija‘ pomeni sklep, s katerim pristojni organ potrdi, da naprava za čiščenje odplak na plovilu izpolnjuje tehnične zahteve iz tega poglavja;

3.

‚posebni preskus‘ pomeni postopek, izveden v skladu s členom 14a.11, s katerim se pristojni organ prepriča, da naprava za čiščenje odplak, ki deluje na plovilu, izpolnjuje tehnične zahteve iz tega poglavja;

4.

‚proizvajalec‘ pomeni osebo ali organ, ki je pristojnemu organu odgovoren za vse vidike postopka homologacije in za zagotovitev skladnosti proizvodnje. Ta oseba ali organ nista dolžna biti vključena v vse faze gradnje naprave za čiščenje odplak na plovilu. Če se naprava za čiščenje odplak na plovilu po prvotni proizvodnji za uporabo na plovilu za namene iz tega poglavja spremeni s spremembami ali prilagoditvijo, se za proizvajalca šteje oseba ali organ, ki je izvedel spremembe ali prilagoditev;

5.

‚opisni list‘ pomeni dokument, določen v delu II Dodatka VI, z navedenimi podatki, ki jih mora predložiti vlagatelj;

6.

‚opisna mapa‘ pomeni popolni sklop podatkov, risb, fotografij ali drugih dokumentov, predpisanih v opisnem listu, ki jih predloži vlagatelj tehnični službi ali pristojnemu organu;

7.

‚opisna dokumentacija‘ pomeni opisno mapo in vsa poročila o preskusih ali druge dokumente, ki jih je tehnična služba ali pristojni organ med opravljanjem svojih nalog dodal opisni mapi;

8.

‚certifikat o homologaciji‘ pomeni dokument, pripravljen v skladu z delom III Dodatka VI, s katerim pristojni organ potrdi homologacijo;

9.

‚zapis parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu‘ pomeni dokument, pripravljen v skladu z delom VIII Dodatka VI, ki vsebuje vse parametre naprave za čiščenje odplak na plovilu, vključno z njenimi sestavnimi deli in prilagoditvami, ki vplivajo na stopnjo čiščenja odplak, vključno s spremembami tega zapisa;

10.

‚navodilo proizvajalca za preverjanje sestavnih delov in parametrov, ki so pomembni za čiščenje odplak‘ pomeni dokument, sestavljen v skladu s členom 14a.11(4), za izvajanje posebnega preskusa;

11.

‚gospodinjska odpadna voda‘ pomeni odpadno vodo iz kuhinj, jedilnic, umivalnic in pralnic ter fekalno vodo;

12.

‚blato iz čistilne naprave‘ pomeni ostanke, ki nastajajo pri obratovanju naprave za čiščenje odplak na plovilu.

Člen 14a.02

Splošne določbe

1.

 To poglavje se uporablja za vse naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki so nameščene na potniških plovilih.

2.

(a)

Naprave za čiščenje odplak v času preskusa tipa izpolnjujejo mejne vrednosti, določene v tabeli 1.

Tabela 1

Mejne vrednosti, ki se upoštevajo za obratovanje pri odtoku naprave za čiščenje odplak na plovilu (preskusna naprava) med preskusom tipa

Parameter

Koncentracija

Vzorec

Biokemijska potreba po kisiku (BOD5)

ISO 5815-1 in 5815-2 (2003) (1)

20  mg/l

24-urni sestavljeni vzorec, homogeniziran

25  mg/l

Naključni vzorec, homogeniziran

Kemijska potreba po kisiku (COD) (2)

ISO 6060 (1989) (1)

100  mg/l

24-urni sestavljeni vzorec, homogeniziran

125  mg/l

Naključni vzorec, homogeniziran

Skupaj organski ogljik (TOC)

EN 1484 (1997) (1)

35  mg/l

24-urni sestavljeni vzorec, homogeniziran

45  mg/l

Naključni vzorec, homogeniziran

(b)

Med obratovanjem je treba upoštevati kontrolne vrednosti iz tabele 2.

Tabela 2

Kontrolne vrednosti, ki se upoštevajo pri odtoku naprav za čiščenje odplak na potniških plovilih

Parameter

Koncentracija

Vzorec

Biokemijska potreba po kisiku (BOD5)

ISO 5815-1 in 5815-2 (2003) (3)

25  mg/l

Naključni vzorec, homogeniziran

Kemijska potreba po kisiku (COD) (4)

ISO 6060 (1989) (3)

125  mg/l

Naključni vzorec, homogeniziran

150  mg/l

Naključni vzorec

Skupaj organski ogljik (TOC)

EN 1484 (1997) (3)

45  mg/l

Naključni vzorec, homogeniziran

(c)

V naključnem vzorcu ne smejo biti presežene ustrezne vrednosti iz tabel 1 in 2.

3.

 Postopki, ki uporabljajo proizvode s klorom, niso dovoljeni.

Prav tako ni dovoljeno redčiti gospodinjske odpadne vode, da bi se zmanjšala določena obremenitev in s tem omogočilo odlaganje.

4.

 Za skladiščenje, ohranjanje (po potrebi) in izpuščanje blata iz čistilne naprave se zagotovijo ustrezne ureditve. Te vključujejo tudi načrt obravnavanja blata iz čistilne naprave.

5.

 Skladnost z mejnimi vrednostmi iz tabele 1 v odstavku 2 se potrdi s preskusom tipa in opredeli s homologacijo. Homologacija se potrdi v certifikatu o homologaciji. Lastnik ali njegov pooblaščeni zastopnik vključi kopijo certifikata o homologaciji v vlogo za inšpekcijski pregled v skladu s členom 2.02. Kopija certifikata o homologaciji in zapis parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu se hranita na plovilu.

6.

 Po namestitvi naprave za čiščenje odplak na plovilo in pred začetkom rednega obratovanja proizvajalec opravi preskus proizvodnih lastnosti. Naprava za čiščenje odplak na plovilu se vpiše v postavko 52 spričevala za plovilo z naslednjimi podrobnostmi o napravi:

(a)

naziv;

(b)

številka homologacije;

(c)

serijska številka;

(d)

leto izdelave.

7.

 Vsaki večji spremembi naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki vpliva na čiščenje odplak, vedno sledi posebni preskus v skladu s členom 14a.11(3).

8.

 Pristojni organ lahko za izpolnjevanje nalog, opisanih v tem poglavju, uporabi tehnično službo.

9.

 Naprava za čiščenje odplak na plovilu se redno vzdržuje v skladu z navodili proizvajalca, s čimer se zagotovi, da deluje brezhibno. Na plovilu se hrani dnevnik vzdrževanja, ki potrjuje takšno vzdrževanje.

Člen 14a.03

Vloga za homologacijo

1.

 Vlogo za homologacijo naprave za čiščenje odplak na plovilu predloži pristojnemu organu proizvajalec. Vlogi se priloži opisna mapa v skladu s členom 14a.01(6) in osnutek zapisa parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu v skladu s členom 14a.01(9) ter osnutek navodila proizvajalca za preverjanje sestavnih delov in parametrov, ki so pomembni za čiščenje odplak, za ta tip naprave za čiščenje odplak na plovilu v skladu s členom 14a.01(10). Za preskus tipa proizvajalec zagotovi prototip naprave za čiščenje odplak na plovilu.

2.

 Če v določeni vlogi za homologacijo tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu pristojni organ ugotovi, da vloga, ki je bila predložena v zvezi z zagotovljenim prototipom naprave, ne predstavlja lastnosti tega tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu, kot so opisane v Dopolnilu I k delu II Dodatka VI, je treba za odobritev v skladu z odstavkom 1 predložiti drugi, po potrebi dodatni prototip, ki ga določi pristojni organ.

3.

 Vloga za homologacijo naprave za čiščenje odplak na plovilu se ne sme predložiti več kot enemu pristojnemu organu. Za odobritev vsakega tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu se predloži ločena vloga.

Člen 14a.04

Postopek homologacije

1.

 Pristojni organ, kateremu je bila predložena vloga, izda homologacijo za tip naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki ustreza opisom v opisni mapi in izpolnjuje zahteve iz tega poglavja. Izpolnjevanje teh zahtev se pregleda v skladu z Dodatkom VII.

2.

 Pristojni organ za vsak tip naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki ga homologira, izpolni vse ustrezne dele certifikata o homologaciji, katerega vzorec je na voljo v delu III Dodatka VI, in sestavi ali potrdi vsebino kazala opisne dokumentacije. Certifikati o homologaciji se oštevilčijo v skladu z metodo, opisano v delu IV Dodatka VI. Izpolnjen certifikat o homologaciji z dodatki se izroči vlagatelju.

3.

 Če naprava za čiščenje odplak na plovilu, ki se homologira, lahko izpolnjuje le svojo funkcijo ali ima določene lastnosti samo v povezavi z drugimi sestavnimi deli plovila, v katerega bo nameščena, in se zato skladnost z eno ali več zahtevami lahko preveri le, če naprava za čiščenje odplak na plovilu, ki se homologira, deluje z drugimi dejanskimi ali simuliranimi sestavnimi deli plovila, se področje homologacije za to napravo za čiščenje odplak na plovilu ustrezno omeji. V takšnih primerih se v certifikatu o homologaciji za navedeni tip naprave navedejo vse omejitve uporabe in vse zahteve za namestitev.

4.

 Vsak pristojni organ pošlje naslednje dokumente:

(a)

seznam tipov naprave za čiščenje odplak na plovilu, skupaj s podrobnostmi, navedenimi v delu V Dodatka VI, za katere je bila homologacija v zadevnem času izdana, zavrnjena ali preklicana, drugim pristojnim organom vsakokrat, ko se seznam spremeni;

(b)

na zahtevo drugega pristojnega organa

(i)

kopijo certifikata o homologaciji za tip naprave za čiščenje odplak na plovilu z opisno dokumentacijo ali brez nje za vsak tip naprave za čiščenje odplak na plovilu, za katerega je izdal, zavrnil ali preklical homologacijo, in, če je primerno,

(ii)

seznam naprav za čiščenje odplak na plovilu, izdelanih v skladu z izdanimi homologacijami, kot je določeno v členu 14a.06(3), ki vsebuje podrobnosti v skladu z delom VI Dodatka VI.

5.

 Vsak pristojni organ enkrat letno ali dodatno na zahtevo pošlje Komisiji kopijo podatkov o proizvodu, ki je prikazana v delu VII Dodatka VI, o tipih naprav za čiščenje odplak na plovilu, za katere je bila izdana homologacija v času od zadnjega obvestila.

Člen 14a.05

Sprememba homologacij

1.

 Pristojni organ, ki je izdal homologacijo, sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je obveščen o vsaki spremembi podrobnosti v opisni dokumentaciji.

2.

 Vloga za spremembo ali podaljšanje homologacije se predloži izključno pristojnemu organu, ki je izdal izvirno homologacijo.

3.

 Če se lastnosti naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki so opisane v opisni dokumentaciji, spremenijo, pristojni organ:

(a)

po potrebi izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer na vsaki popravljeni strani jasno označi vrsto spremembe in datum ponovne izdaje. Kadar koli se izdajo popravljene strani, je treba ustrezno posodobiti tudi kazalo opisne dokumentacije, ki je priložena k certifikatu o homologaciji;

(b)

izda popravljen certifikat o homologaciji (s številko podaljšanja), če se je v certifikatu (brez njegovih prilog) spremenil kateri koli podatek ali so se od datuma izvirne homologacije spremenile minimalne zahteve iz tega poglavja. V popravljenem certifikatu o homologaciji je jasno naveden razlog spremembe in datum ponovne izdaje.

Če pristojni organ, ki je izdal homologacijo, ugotovi, da so zaradi sprememb v opisni dokumentaciji utemeljeni novi poskusi ali preskusi, o tem obvesti proizvajalca, zgoraj navedene dokumente pa izda šele, ko so novi poskusi ali preskusi uspešno zaključeni.

Člen 14a.06

Skladnost

1.

 Proizvajalec na vsako napravo za čiščenje odplak na plovilu, izdelano v skladu s homologacijo, namesti oznake, ki so opredeljene v delu I Dodatka VI, vključno s številko homologacije.

2.

 Če homologacija vsebuje omejitve uporabe v skladu s členom 14a.04(3), proizvajalec vsaki izdelani enoti priloži podrobne podatke o teh omejitvah in vse zahteve za namestitev.

3.

 Na zahtevo pristojnega organa, ki je izdal homologacijo, proizvajalec v 45 dneh po koncu vsakega koledarskega leta in takoj po vsakem dodatnem datumu, ki ga določi pristojni organ, zagotovi seznam serijskih številk vseh naprav za čiščenje odplak na plovilu, ki so bile izdelane v skladu z zahtevami iz tega poglavja v času od zadnjega poročila ali od datuma začetka veljavnosti teh določb. Seznam določi medsebojno povezanost med serijskimi številkami, ustreznimi tipi naprav za čiščenje odplak na plovilu in številkami homologacij. Seznam vsebuje tudi določene podatke za primere, kadar proizvajalec prekine proizvodnjo homologiranega tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu. Če pristojni organ od proizvajalca ne zahteva, da redno predloži takšen seznam, proizvajalec hrani zapisane podatke najmanj 40 let.

Člen 14a.07

Sprejemanje enakovrednih homologacij

Države članice lahko za uporabo na svojih nacionalnih plovnih poteh priznajo homologacije za sisteme za čiščenje odplak na plovilu, ki temeljijo na drugačnih standardih. O teh homologacijah je treba obvestiti Komisijo.

Člen 14a.08

Preverjanje serijskih številk

1.

 Pristojni organ, ki izdaja homologacijo, poskrbi – po potrebi v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi – za registracijo in preverjanje serijskih številk naprav za čiščenje odplak na plovilu, ki so izdelane v skladu z zahtevami iz tega poglavja.

2.

 Dodatno preverjanje serijskih številk lahko poteka skupaj s preverjanjem skladnosti proizvodnje, kakor je določeno v členu 14a.09.

3.

 V zvezi s preverjanjem serijskih številk proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik, lociran v državah članicah, na zahtevo takoj zagotovi pristojnemu organu vse potrebne podatke o svojih neposrednih kupcih in serijske številke naprav za čiščenje odplak na plovilu, ki so bile navedene kot izdelane v skladu s členom 14a.06(3).

4.

 Če proizvajalec ne more izpolniti zahtev iz člena 14a.06 na zahtevo pristojnega organa, se lahko homologacija za zadevno napravo za čiščenje odplak na plovilu prekliče. V takšnem primeru se uporabi postopek za obveščanje iz člena 14a.10(4).

Člen 14a.09

Skladnost proizvodnje

1.

 Pristojni organ, ki izdaja homologacijo, se vnaprej prepriča – po potrebi v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi – ali so na voljo primerne ureditve za zagotavljanje učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje z zahtevami iz dela I Dodatka VI.

2.

 Pristojni organ, ki je izdal homologacijo, se prepriča – po potrebi v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi – ali so ureditve, navedene v odstavku 1 v zvezi z določbami dela I Dodatka VI, še naprej zadostne in vsaka naprava za čiščenje odplak na plovilu, ki ima številko homologacije v skladu z zahtevami iz tega poglavja, še naprej ustreza opisu v certifikatu o homologaciji in njegovih prilogah za homologiran tip naprave za čiščenje odplak na plovilu.

3.

 Pristojni organ lahko prizna primerljive preskuse drugih pristojnih organov kot enakovredne določbam odstavkov 1 in 2.

Člen 14a.10

Neskladnost s homologiranim tipom naprave za čiščenje odplak na plovilu

1.

 Šteje se, da obstaja neskladnost s homologiranim tipom naprave za čiščenje odplak na plovilu, kadar obstajajo odstopanja od lastnosti iz certifikata o homologaciji ali, odvisno od primera, od opisne dokumentacije, katerih pristojni organ, ki je izdal homologacijo, ni odobril v skladu s členom 14a.05(3).

2.

 Če pristojni organ, ki je izdal homologacijo, ugotovi, da naprave za čiščenje odplak na plovilu niso skladne s tipom naprave za čiščenje odplak na plovilu, za katerega je izdal homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki se proizvajajo, ponovno uskladijo s homologiranim tipom naprav za čiščenje odplak na plovilu. Pristojni organ, ki je ugotovil neskladnost, obvesti druge pristojne organe in Komisijo o sprejetih ukrepih, ki lahko segajo do preklica homologacije.

3.

 Če pristojni organ lahko dokaže, da naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki so opremljene s številko homologacije, niso skladne s homologiranim tipom naprave za čiščenje odplak na plovilu, lahko od pristojnega organa, ki je izdal homologacijo, zahteva, da preveri skladnost tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki je v proizvodnji, s homologiranim tipom naprave za čiščenje odplak na plovilu. Takšen ukrep se sprejme v šestih mesecih po datumu zahteve.

4.

 Pristojni organi obvestijo drug drugega in Komisijo o vsakem preklicu homologacije in razlogih za preklic v enem mesecu od preklica.

Člen 14a.11

Meritev naključnih vzorcev/posebni preskus

1.

 Pristojni organ najpozneje v treh mesecih po pripravi potniškega plovila za plovbo ali, v primeru prilagoditve naprave za čiščenje odplak na plovilu, po namestitvi naprave in izvedbi ustreznega preskusa proizvodnih lastnosti vzame naključni vzorec med obratovanjem potniškega plovila, da preveri vrednosti iz tabele 2 v členu 14a.02(2).

Pristojni organ z meritvami naključnih vzorcev v neenakomernih časovnih presledkih preverja funkcionalnost naprave za čiščenje odplak na plovilu, da preveri vrednosti iz tabele 2 v členu 14a.02(2).

Če pristojni organ ugotovi, da vrednosti meritev naključnih vzorcev niso skladne z vrednostmi iz tabele 2 v členu 14a.02(2), lahko zahteva:

(a)

da se napake na napravi za čiščenje odplak na plovilu odpravijo in se zagotovi pravilno obratovanje;

(b)

da se ponovno potrdi skladnost naprave za čiščenje odplak na plovilu s homologacijo, ali

(c)

da se v skladu z odstavkom 3 izvede posebni preskus.

Ko so neskladnosti odpravljene in je ponovno potrjena skladnost naprave za čiščenje odplak na plovilu s homologacijo, lahko pristojni organ opravi nove meritve naključnih vzorcev.

Če se napake ne odpravijo ali se ne zagotovi ponovna skladnost naprave za čiščenje odplak na plovilu s specifikacijami iz homologacije, pristojni organ napravo za čiščenje odplak na plovilu zapečati in obvesti inšpekcijski organ, da to vpiše v postavko 52 spričevala za plovilo.

2.

 Naključni vzorci se merijo v skladu s specifikacijami iz tabele 2 v členu 14a.02(2).

3.

 Če pristojni organ ugotovi na napravi za čiščenje odplak na plovilu kakršne koli neskladnosti, ki kažejo odstopanja od homologacije, opravi posebni preskus, da opredeli sedanje stanje naprave za čiščenje odplak na plovilu glede na sestavne dele, navedene v zapisu parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu, umerjenost in nastavitev parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu.

Če pristojni organ ugotovi, da naprava za čiščenje odplak na plovilu ni skladna s homologiranim tipom naprave za čiščenje odplak na plovilu, lahko sprejme naslednje ukrepe:

(a)

zahteva, da:

(i)

se ponovno zagotovi skladnost naprave za čiščenje odplak na plovilu ali

(ii)

se ustrezno spremeni homologacija v skladu s členom 14a.05, ali

(b)

zahteva meritev v skladu s specifikacijo preskusa, ki je določena v Dodatku VII.

Če skladnost ni ponovno zagotovljena ali homologacija ni ustrezno spremenjena ali postane na podlagi meritev, opravljenih v skladu s točko (b), očitno, da niso izpolnjene mejne vrednosti iz tabele 1 v členu 14a.02(2), pristojni organ napravo za čiščenje odplak na plovilu zapečati in obvesti inšpekcijski organ, da to vpiše v postavko 52 spričevala za plovilo.

4.

 Preskusi v skladu s členom 3 se opravijo na podlagi navodila proizvajalca za preverjanje sestavnih delov in parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki so pomembni za čiščenje odplak. To navodilo, ki ga sestavi proizvajalec in odobri pristojni organ, navede sestavne dele, ki so pomembni za čiščenje, ter nastavitve, merila in parametre za dimenzioniranje, ki jih je treba uporabljati za stalno ohranjanje vrednosti iz tabel 1 in 2 v členu 14a.02(2). Vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)

navedbo tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu z opisom postopka in navedbo, ali je treba rezervoarje za skladiščenje odpadne vode namestiti višje od naprave za čiščenje odplak na plovilu;

(b)

seznam sestavnih delov, ki so pomembni za čiščenje;

(c)

uporabljena merila za projektiranje in dimenzioniranje, specifikacije in pravila za dimenzioniranje;

(d)

shematski prikaz naprave za čiščenje odplak na plovilu z identifikacijskimi oznakami odobrenih sestavnih delov, ki so pomembni za čiščenje (na primer številke delov na sestavnih delih).

5.

 Naprava za čiščenje odplak na plovilu, ki je bila zaprta, lahko začne ponovno obratovati šele po posebnem preskusu v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3.

Člen 14a.12

Pristojni organi in tehnične službe

Države članice Komisiji sporočijo imena in naslove pristojnih organov in tehničnih služb, ki so odgovorne za izvajanje nalog iz tega poglavja. Tehnične službe izpolnjujejo evropski standard o splošnih zahtevah za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev (EN ISO/IEC 17025: 2005 - 8), pri čemer upoštevajo naslednje pogoje:

(a)

proizvajalci naprav za čiščenje odplak na plovilu ne morejo biti priznani kot tehnične službe;

(b)

za namene tega poglavja lahko tehnična služba z dovoljenjem pristojnega organa uporablja zmogljivosti zunaj lastnega laboratorija.“

3.

Člen 15.14(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.

 Potniška plovila so opremljena z rezervoarji za zbiranje gospodinjske odpadne vode v skladu z odstavkom 2 tega člena ali ustreznimi napravami za čiščenje odplak na plovilu v skladu s poglavjem 14a.“

4.

V tabelo v členu 24.02(2) se za vnosi za poglavje 12 vključijo naslednji vnosi, povezani s poglavjem 14a:

 

POGLAVJE 14a

„Člen 14a.02(2), tabeli 1 in 2 ter odstavek 5

Mejne/kontrolne vrednosti in homologacije

NRS, dokler

(a)

mejne in kontrolne vrednosti ne presegajo vrednosti iz člena 14a.02 s faktorjem, ki je večji od 2;

(b)

ima naprava za čiščenje odplak certifikat proizvajalca ali strokovnjaka, ki potrjuje, da lahko obvladuje značilne vzorce obremenitve na plovilu, in

(c)

je na voljo sistem za ravnanje z blatom iz čistilne naprave, ki je primeren za pogoje obratovanja naprave za čiščenje odplak na potniškem plovilu;“

5.

V tabelo v členu 24.06(5) se za vnosi za poglavje 11 vključijo naslednji vnosi, povezani s poglavjem 14a:

 

POGLAVJE 14a

„Člen 14a.02(2), tabeli 1 in 2 ter odstavek 5

Mejne/kontrolne vrednosti in homologacije

NRS, dokler

(a)

mejne in kontrolne vrednosti ne presegajo vrednosti iz člena 14a.02 s faktorjem, ki je večji od 2;

(b)

ima naprava za čiščenje odplak certifikat proizvajalca ali strokovnjaka, ki potrjuje, da lahko obvladuje značilne vzorce obremenitve na plovilu, in

(c)

je na voljo sistem za ravnanje z blatom iz čistilne naprave, ki je primeren za pogoje obratovanja naprave za čiščenje odplak na potniškem plovilu;“

1.12.2013

6.

V tabelo v členu 24a.02(2) se za vnosom za poglavje 12 vključijo naslednji vnosi, povezani s poglavjem 14a:

 

POGLAVJE 14a

„Člen 14a.02(2), tabeli 1 in 2 ter odstavek 5

Mejne/kontrolne vrednosti in homologacije

NRS, dokler

(a)

mejne in kontrolne vrednosti ne presegajo vrednosti iz člena 14a.02 s faktorjem, ki je večji od 2;

(b)

ima naprava za čiščenje odplak certifikat proizvajalca ali strokovnjaka, ki potrjuje, da lahko obvladuje značilne vzorce obremenitve na plovilu, in

(c)

je na voljo sistem za ravnanje z blatom iz čistilne naprave, ki je primeren za pogoje obratovanja naprave za čiščenje odplak na potniškem plovilu;“

7.

Dodajo se naslednji dodatki VI do VII:

„Dodatek VI

Naprave za čiščenje odplak na plovilu – Dodatne določbe in vzorci certifikatov

Kazalo

DEL I

Dodatne določbe

1.

 Označevanje naprav za čiščenje odplak na plovilu

2.

 Preskušanje

3.

 Ocena skladnosti proizvodnje

DEL II

Opisni list (vzorec)

Dopolnilo 1 –

 Glavne lastnosti tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu (vzorec)

DEL III

Certifikat o homologaciji (vzorec)

Dopolnilo 1 –

 Rezultati preskusov za homologacijo (vzorec)

DEL IV

Sistem številčenja homologacij

DEL V

Povzetek homologacij za tipe naprav za čiščenje odplak na plovilu (vzorec)

DEL VI

Povzetek izdelanih naprav za čiščenje odplak na plovilu (vzorec)

DEL VII

Podatki o proizvodu za naprave za čiščenje odplak na plovilu s homologacijo (vzorec)

DEL VIII

Zapis parametrov za posebni preskus naprave za čiščenje odplak na plovilu (vzorec)

Dopolnilo 1 –

 Dodatek k zapisu parametrov za napravo za čiščenje odplak na plovilu (vzorec)

DEL IX

Enakovredne homologacije

DEL I

Dodatne določbe

1.   Označevanje naprav za čiščenje odplak na plovilu

1.1

 Na preskušenem tipu naprave za čiščenje odplak na plovilu morajo biti naslednji podatki (oznaka):

1.1.1

blagovna znamka ali trgovsko ime proizvajalca;

1.1.2

tip in serijska številka naprave za čiščenje odplak na plovilu;

1.1.3

številka homologacije v skladu z delom IV tega dodatka;

1.1.4

leto izdelave naprave za čiščenje odplak na plovilu.

1.2

 Oznaka v skladu s točko 1.1 mora biti trajna, jasno čitljiva in neizbrisna v celotni življenjski dobi naprave za čiščenje odplak na plovilu. Če se uporabljajo samolepilne nalepke ali ploščice, morajo biti pritrjene tako, da ostanejo na napravi v celotni življenjski dobi naprave za čiščenje odplak na plovilu in jih ni mogoče odstraniti, ne da bi se uničile ali postale nečitljive.

1.3

 Oznaka mora biti nameščena na del naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki je potreben za normalno obratovanje naprave za čiščenje odplak na plovilu in ga običajno v življenjski dobi naprave za čiščenje odplak na plovilu ni treba zamenjati.

1.3.1

Oznaka mora biti nameščena tako, da je jasno vidna po tem, ko se naprava za čiščenje odplak na plovilu opremi z vso pomožno opremo, ki je potrebna za njeno obratovanje.

1.3.2

Po potrebi mora imeti naprava za čiščenje odplak na plovilu dodatno odstranljivo ploščico iz trajnega materiala, ki mora vsebovati vse podatke iz točke 1.1 in biti nameščena tako, da so podatki jasno čitljivi in lahko dostopni, ko je naprava za čiščenje odplak na plovilu nameščena na plovilo.

1.4

 Vsi deli naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki lahko vplivajo na čiščenje odplak, morajo biti jasno označeni in identificirani.

1.5

 Točno mesto namestitve oznake iz točke 1.1 se navede v oddelku I certifikata o homologaciji.

2.   Preskušanje

Postopek za preskušanje naprave za čiščenje odplak na plovilu je naveden v Dodatku VII.

3.   Ocena skladnosti proizvodnje

3.1

 V zvezi s potrditvijo obstoja zadovoljive ureditve in postopkov za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje mora pristojni organ pred dodelitvijo homologacije prejeti registracijo proizvajalca za usklajeni standard EN ISO 9001: 2008 (katerega področje uporabe vključuje proizvodnjo zadevnih naprav za čiščenje odplak na plovilu) ali enakovredni akreditacijski standard, ki izpolnjuje zahteve. Proizvajalec mora zagotoviti podrobne podatke o registraciji in obvestiti pristojni organ o vseh spremembah njene veljavnosti ali področja uporabe. Da se zagotovi dosledno izpolnjevanje zahtev iz člena 14a.02(2) do (5), je treba opraviti ustrezne inšpekcijske preglede proizvodnje.

3.2

 Imetnik homologacije mora:

3.2.1

zagotoviti, da so na voljo postopki za učinkovit nadzor kakovosti proizvoda;

3.2.2

imeti dostop do opreme za preskušanje, ki je potrebna za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom;

3.2.3

zagotoviti, da se rezultati preskusov zapišejo in da so ti zapisi in ustrezna dokumentacija na voljo v obdobju, o katerem se je treba dogovoriti s pristojnim organom;

3.2.4

natančno analizirati rezultate preskusa vsakega tipa, da preveri in zagotovi skladnost lastnosti naprave za čiščenje odplak na plovilu, pri čemer dopusti normalna odstopanja v serijski proizvodnji;

3.2.5

poskrbi, da se na podlagi vseh vzorcev iz naprave za čiščenje odplak na plovilu ali preskusnih delov, ki so pokazali očitno neskladnost v zadevni vrsti preskusa, sproži dodatno vzorčenje in preskušanje ter da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za ponovno zagotovitev skladnosti proizvodnje.

3.3

 Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri skladnost kontrolnih metod, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu.

3.3.1

Dokumentacija o preskušanju in proizvodnji je pri vsakem preskusu na voljo preskuševalcu.

3.3.2

Če se pokaže, da je kakovost preskusov nezadovoljiva, se uporabi naslednji postopek:

3.3.2.1

iz serije se vzame ena naprava za čiščenje odplak na plovilu in preskusi z meritvami naključnega vzorca v razmerah normalne obremenitve iz Dodatka VII po enem dnevu obratovanja. Očiščene odplake v skladu s preskusnimi metodami iz Dodatka VII ne smejo presegati vrednosti iz tabele 2 v členu 14a.02(2);

3.3.2.2

 če katera koli naprava za čiščenje odplak na plovilu iz serije ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.3.2.1, lahko proizvajalec zaprosi za izvedbo meritev naključnih vzorcev na več napravah za čiščenje odplak na plovilu z istimi specifikacijami, vzetih iz serije. Ta novi vzorec mora vključevati napravo za čiščenje odplak na plovilu, ki je bila prvotno vključena. Proizvajalec določi področje n serije na podlagi posvetovanja s pristojnim organom. Na napravah za čiščenje odplak na plovilu, razen na prvotno vključeni napravi, se opravijo meritve naključnega vzorca. Nato je treba določiti aritmetično sredino

Formula

rezultatov, pridobljenih z naključnim vzorcem iz naprave za čiščenje odplak na plovilu. Šteje se, da je serijska proizvodnja skladna z zahtevami, če je izpolnjen naslednji pogoj:

Formula

pri čemer je:

k statistični faktor, ki je odvisen od n in naveden v naslednji tabeli:

n

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

k

0,973

0,613

0,489

0,421

0,376

0,342

0,317

0,296

0,279

0,265

0,253

0,242

0,233

0,224

0,216

0,210

0,203

0,198

if n≥20,

Formula

St =

Formula
, pri čemer je xi kateri koli posamezni rezultat, pridobljen iz naključnega vzorca n;

L je dovoljena mejna vrednost, določena v tabeli 2 v členu 14a.02(2) za vsako preučevano onesnaževalo;

3.3.3

 če vrednosti iz tabele 2 v členu 14a.02(2) niso izpolnjene, se opravi novi preskus v skladu s točko 3.3.2.1, in če ta preskus nima pozitivnih rezultatov, se v skladu s točko 3.3.2.2 opravi celotni preskus na podlagi preskusnega postopka, navedenega v Dodatku VII. Mejne vrednosti iz tabele 1 v členu 14a.02(2) ne smejo biti presežene niti pri sestavljenem niti pri naključnem vzorcu.

3.3.4

 Pristojni organ mora opraviti preskuse na napravah za čiščenje odplak na plovilu, ki so deloma ali v celoti funkcionalne v skladu s podatki proizvajalca.

3.3.5

 Običajna pogostost preskusov skladnosti proizvodnje, ki jih ima pravico opraviti pristojni organ, je en preskus na leto. Če zahteve iz točke 3.3.2 niso izpolnjene, pristojni organ poskrbi, da se takoj sprejmejo vsi potrebni ukrepi za ponovno zagotovitev skladnosti proizvodnje.

DEL II

(VZOREC)

Opisni list št.

v zvezi s homologacijo naprav za čiščenje odplak na plovilu, ki se namestijo na plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh

Tip naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

0.   Splošno

0.1   Izdelava (naziv podjetja proizvajalca): …

0.2   Proizvajalčeva oznaka tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

…

0.3   Proizvajalčeva oznaka tipa, ki ustreza podatkom na napravi za čiščenje odplak na plovilu: …

…

0.4   Ime in naslov proizvajalca: …

Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

…

0.5   Mesto namestitve, oznaka in način pritrditve serijske številke naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

…

0.6   Mesto namestitve in način pritrditve številke homologacije: …

…

0.7   Naslov(-i) proizvodnega(-nih) obrata(-tov): …

…

Priloge:

1.   Glavne lastnosti tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu

2.   Uporabljena merila za projektiranje in dimenzioniranje, specifikacije in pravila za dimenzioniranje

3.   Shematski prikaz naprave za čiščenje odplak na plovilu s seznamom delov

4.   Shematski prikaz preskusne naprave s seznamom delov

5.   Diagrami električne napeljave (diagram P/I)

6.   Izjava, da so upoštevane vse zahteve v zvezi z mehansko, električno in tehnično varnostjo naprave za čiščenje odplak na plovilu ter zahteve o varnosti ladij

7.   Lastnosti vseh delov plovila, ki so povezani z napravo za čiščenje odplak na plovilu

8.   Navodilo proizvajalca za preverjanje sestavnih delov in parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki so pomembni za čiščenje odplak, v skladu s členom 14a.01(10)

9.   Fotografije naprave za čiščenje odplak na plovilu

10.   Koncepti obratovanja (5)

10.1   Navodila za ročno upravljanje naprave za čiščenje odplak na plovilu

10.2   Opombe za ravnanje s presežnim blatom iz čistilne naprave (intervali za izpust)

10.3   Opombe za vzdrževanje in popravila

10.4   Opombe o ukrepih, ki so potrebni za stanje pripravljenosti naprave za čiščenje odplak na plovilu

10.5   Opombe o ukrepih, ki so potrebni za zasilno obratovanje naprave za čiščenje odplak na plovilu

10.6   Opombe o upočasnjevanju, mirovanju in ponovnem zagonu naprave za čiščenje odplak na plovilu

10.7   Opombe o zahtevah za predhodno obdelavo odpadne vode iz kuhinj

11.   Drugi dodatki (navedite tukaj)

Datum, podpis proizvajalca naprave za čiščenje odplak na plovilu

……

„Dopolnilo 1

Glavne lastnosti tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu

(VZOREC)

1.   Opis naprave za čiščenje odplak na plovilu

1.1   Proizvajalec: …

1.2   Serijska številka naprave: …

1.3   Način čiščenja: biološki ali mehanski/kemijski (6 10 15)

1.4   Rezervoar za skladiščenje odpadne vode nameščen višje od naprave? Da, … m3 / Ne 1

2.   Merila za projektiranje in dimenzioniranje (vključno z vsemi posebnimi navodili ali omejitvami uporabe)

2.1   …

2.2   …

3.   Dimenzioniranje naprave za čiščenje odplak na plovilu

3.1   Največja dnevna stopnja prostorninskega pretoka odplak Qd (m3/d): …

3.2   Dnevna obremenitev z onesnaženjem BOD5 (kg/d): …

DEL III

Certifikat o homologaciji

(VZOREC)

Žig pristojnega organa

Št. homologacije: Št. …podaljšanja …

Obvestilo o izdaji/podaljšanju/zavrnitvi/preklicu (7) homologacije za napravo za čiščenje odplak na plovilu v skladu z Direktivo 2006/87/ES

Razlog za podaljšanje, če je primerno: …

Oddelek I

0.   Splošno

0.1   Izdelava (naziv podjetja proizvajalca): …

0.2   Proizvajalčeva oznaka tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

…

0.3   Proizvajalčeva oznaka tipa, ki ustreza podatkom, nameščenim na napravo za čiščenje odplak na plovilu: …

…

Mesto namestitve: …

Način pritrditve: …

0.4   Ime in naslov proizvajalca:…

Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

…

0.5   Mesto namestitve, oznaka in način pritrditve serijske številke naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

…

…

0.6   Mesto namestitve in način pritrditve številke homologacije: …

…

0.7   Naslov(-i) proizvodnega(-nih) obrata(-tov): …

…

Oddelek II

1   Morebitne omejitve uporabe: …

1.1   Podrobnosti, ki jih je treba upoštevati pri nameščanju naprave za čiščenje odplak na plovilo:

…

1.1.1   …

1.1.2   …

2.   Tehnični servis, odgovoren za izvajanje preskusov (8): …

…

…

3.   Datum poročila o preskusu: …

4.   Številka poročila o preskusu: …

5.   Podpisani potrjujem točnost podatkov proizvajalca v priloženem opisnem listu za zgoraj omenjeno napravo za čiščenje odplak v plovilu v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2006/87/ES in veljavnost priloženih rezultatov preskusov, povezanih z napravo za čiščenje odplak v plovilu. Vzorec (vzorce) je izbral proizvajalec v dogovoru s pristojnim organom in jih predložil kot tip modela naprave za čiščenje odplak v plovilu:

Homologacija je izdana/podaljšana/zavrnjena/preklicana (9):

Kraj: …

Datum: …

Podpis: …

Dodatki:

Opisna mapa

Rezultati preskusov (glejte Dopolnilo 1)

„Dopolnilo 1

Rezultati preskusov za homologacijo

(VZOREC)

0.   Splošno

0.1   Izdelava (naziv podjetja proizvajalca): …

0.2   Proizvajalčeva oznaka tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

1.   Podatki o izvedbi preskusa(-sov) (6 10 15)

1.1   Vrednosti iz dotoka

1.1.1   Dnevna stopnja prostorninskega pretoka odplak Qd (m3/d): …

1.1.2   Dnevna obremenitev z onesnaženjem BOD5 (kg/d): …

1.2   Učinkovitost čiščenja

1.2.1   Ocena vrednosti za odtok

Ocena vrednosti BOD5 (mg/l) za odtok

Lokacija

Vrsta vzorca

Število preskusov, ki ustrezajo mejnim vrednostim

Min.

Maks.

Srednja

Vrednost

Faza

Dotok

24-urni sestavljeni vzorci

— (11 16)

 

 

 

 

Odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

Dotok

Naključni vzorci

—

 

 

 

 

Odtok

Naključni vzorci

 

 

 

 

 

Ocena vrednosti COD (mg/l) za odtok

Lokacija

Vrsta vzorca

Število preskusov, ki ustrezajo mejnim vrednostim

Min.

Maks.

Srednja

Vrednost

Faza

Dotok

24-urni sestavljeni vzorci

—

 

 

 

 

Odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

Dotok

Naključni vzorci

—

 

 

 

 

Odtok

Naključni vzorci

 

 

 

 

 

Ocena vrednosti TOC (mg/l) za odtok

Lokacija

Vrsta vzorca

Število preskusov, ki ustrezajo mejnim vrednostim

Min.

Maks.

Srednja

Vrednost

Faza

Dotok

24-urni sestavljeni vzorci

—

 

 

 

 

Odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

Dotok

Naključni vzorci

—

 

 

 

 

Odtok

Naključni vzorci

 

 

 

 

 

Ocena vrednosti SRF (mg/l) za odtok

Lokacija

Vrsta vzorca

Število preskusov, ki ustrezajo mejnim vrednostim

Min.

Maks.

Srednja

Vrednost

Faza

Dotok

24-urni sestavljeni vzorci

—

 

 

 

 

Odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

Dotok

Naključni vzorci

—

 

 

 

 

Odtok

Naključni vzorci

 

 

 

 

 

1.2.2   Učinkovitost čiščenja (učinkovitost odstranjevanja) (%)

Parameter

Vrsta vzorca

Min.

Maks.

Srednja

BOD5

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

BOD5

Naključni vzorci

 

 

 

COD

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

COD

Naključni vzorci

 

 

 

TOC

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

TOC

Naključni vzorci

 

 

 

SRF

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

SRF

Naključni vzorci

 

 

 

1.3   Dodatni izmerjeni parametri

1.3.1   Dodatni parametri za dotok in odtok:

Parameter

Dotok

Odtok

pH

 

 

Prevodnost

 

 

Temperatura tekočih faz

 

 

1.3.2   Med vzorčenjem je treba zapisati naslednje obratovalne parametre – kadar so na voljo:

Koncentracija raztopljenega kisika v bioreaktorju

Suha snov v bioreaktorju

Temperatura v bioreaktorju

Temperatura okolice

1.3.3   Dodatni obratovalni parametri v skladu z navodili proizvajalca za obratovanje

…

…

…

…

1.4   Pristojni organ ali tehnični servis:

Kraj, datum: … Podpis: …

DEL IV

Sistem številčenja homologacij

1.   Sistem

Številka je sestavljena iz štirih delov, ločenih z znakom ‚*‘.

Del 1

Mala črka ‚e‘, ki ji sledi številka oznake države, ki izdaja homologacijo:

1

za Nemčijo

2

za Francijo

3

za Italijo

4

za Nizozemsko

5

za Švedsko

6

za Belgijo

7

za Madžarsko

8

za Češko

9

za Španijo

11

za Združeno kraljestvo

12

za Avstrijo

13

za Luksemburg

14

za Švico

17

za Finsko

18

za Dansko

19

za Romunijo

20

za Poljsko

21

za Portugalsko

23

za Grčijo

24

za Irsko

26

za Slovenijo

27

za Slovaško

29

za Estonijo

32

za Latvijo

34

za Bolgarijo

36

za Litvo

49

za Ciper

50

za Malto

Del 2

Navedba ravni zahteve. Zahteve v zvezi z učinkovitostjo čiščenja bodo verjetno v prihodnosti povišane. Različne ravni zahtev so označene z rimskimi številkami, ki se začnejo na ravni I.

Del 3

Štirimestna zaporedna številka (po potrebi z ničlami na začetku) za oznako osnovne številke homologacije. Zaporedje se začne z 0001.

Del 4

Dvomestna zaporedna številka (po potrebi z ničlo na začetku) za oznako podaljšanja. Zaporedje za vsako številko se začne z 01.

2.   Primeri

(a)

 Tretja homologacija (še brez podaljšanja), ki jo je izdala Nizozemska in ustreza ravni I:

e 4*I*0003*00

(b)

 Drugo podaljšanje četrte homologacije, ki jo je izdala Nemčija in ustreza ravni II:

e 1*II*0004*02

DEL V

Povzetek homologacij za tipe naprav za čiščenje odplak na plovilu

(VZOREC)

Žig pristojnega organa

Seznam št.: …

Obdobje od … do …

1

2

3

4

5

6

7

Izdelava (12)

Oznaka proizvajalca

Številka homologacije

Datum homologacije

Podaljšanje/ zavrnitev/ preklic (13)

Razlog za podaljšanje/zavrnitev/preklic (13)

Datum podaljšanja/ zavrnitve/ preklica (13)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL VI

(VZOREC)

Povzetek izdelanih naprav za čiščenje odplak na plovilu

Žig pristojnega organa

Seznam št.: …

Za obdobje od: … do: …

V zvezi s tipi naprav za čiščenje odplak na plovilu in številkami homologacij naprav za čiščenje odplak na plovilu, izdelanih v zgornjem obdobju v skladu z določbami Direktive 2006/87/ES, se dajo naslednji podatki:

Izdelava (naziv podjetja proizvajalca): …

Proizvajalčeva oznaka tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

…

Številka homologacije: …

Datum izdaje: …

Datum prve izdaje (v primeru podaljšanj): …

Serijska številka naprave za čiščenje odplak na plovilu:

… 001

… 001

… 001

… 002

… 002

… 002

.

.

.

.

.

.

.

.

.

… m

… p

… q

DEL VII

Podatki o proizvodu za naprave za čiščenje odplak na plovilu s homologacijo

(VZOREC)

Žig pristojnega organa

 

Lastnosti naprave za čiščenje odplak na plovilu

Učinkovitost čiščenja

Št.

Datum homologacije

Številka homologacije

Izdelava

Tip naprave za čiščenje odplak na plovilu

Dnevna stopnja prostorninskega pretoka odplak Qd (m3/d)

Dnevna obremenitev z onesnaženjem BOD5 (kg/d)

 

 

BOD5

COD

TOC

24-urni sestavljeni vzorec

Naključni vzorec

24-urni sestavljeni vzorec

Naključni vzorec

24-urni sestavljeni vzorec

Naključni vzorec

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DEL VIII

Zapis parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu za posebni preskus

(VZOREC)

1.   Splošno

1.1   Podrobnosti o napravi za čiščenje odplak na plovilu

1.1.1   Izdelava: …

1.1.2   Oznaka proizvajalca: …

…

1.1.3   Številka homologacije: …

1.1.4   Serijska številka naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

…

1.2   Dokumentacija

Naprava za čiščenje odplak na plovilu se preskusi, rezultati preskusov se zapišejo na ločene liste, ki se posamezno oštevilčijo, jih podpiše inšpektor in se priložijo k temu zapisu.

1.3   Preskušanje

Preskusi se opravijo v skladu s členom 14a.01(10) na podlagi navodila proizvajalca za preverjanje sestavnih delov in parametrov naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki so pomembni za čiščenje odplak. V posameznih upravičenih primerih lahko inšpektorji po svoji presoji opustijo preglede nekaterih sestavnih delov ali parametrov naprave.

Med preskusom se vzame vsaj en naključni vzorec. Rezultati meritve naključnega vzorca se primerjajo s kontrolnimi vrednostmi iz tabele 2 v členu 14a.02(2).

1.4   To poročilo o preskusu, skupaj s priloženimi zapisi, sestavlja skupaj … (14) …strani.

2.   Parametri

S tem se potrjuje, da preskušena naprava za čiščenje odplak na plovilu ne odstopa v nedopustni meri od parametrov in da niso presežene kontrolne vrednosti za obratovanje, navedene v tabeli 2 v členu 14a.02(2).

Ime in naslov inšpekcijskega organa: …

…

…

Ime inšpektorja: …

Kraj in datum: …

Podpis: …

Preskus je priznal pristojni organ: …

…

…

Kraj in datum: …

Podpis: …

Žig pristojnega organa

Ime in naslov inšpekcijskega organa: …

…

…

Ime inšpektorja: …

Kraj in datum: …

Podpis: …

Preskus je priznal pristojni organ: …

…

…

Kraj in datum: …

Podpis: …

Žig pristojnega organa

Ime in naslov inšpekcijskega organa: …

…

…

Ime inšpektorja: …

Kraj in datum: …

Podpis: …

Preskus je priznal pristojni organ: …

…

…

Kraj in datum: …

Podpis: …

Žig pristojnega organa

„Dopolnilo I

Dodatek k zapisu parametrov za napravo za čiščenje odplak na plovilu

(VZOREC)

Ime plovila: … Enotna evropska identifikacijska številka za plovila: …

Proizvajalec: … Tip naprave: …

(Izdelava/blagovna znamka/trgovsko ime proizvajalca) (Oznaka proizvajalca)

Št. homologacije: Leto … izdelave naprave za čiščenje odplak na plovilu: …

Serijska št. naprave za čiščenje odplak na plovilu: … Kraj namestitve: …

(Serijska številka)

Naprava za čiščenje odplak na plovilu in njeni sestavni deli, ki so pomembni za čiščenje, so bili identificirani na podlagi tablice s podatki. Preskus je bil opravljen na podlagi navodila proizvajalca za preverjanje sestavnih delov in parametrov, ki so pomembni za čiščenje odplak.

(A)   Preskušanje sestavnih delov

Tu je treba vpisati dodatne sestavne dele, ki so pomembni za čiščenje in navedeni v navodilu proizvajalca za preverjanje sestavnih delov in parametrov, pomembnih za čiščenje odplak, ali v delu II Priloge 4.

Sestavni del

Identificirana številka sestavnega dela

Skladnost (6 10 15)

 

 

Image 5

Da

Image 6

 Ne

Image 7

 n.r.

 

 

Image 8

 Da

Image 9

 Ne

Image 10

 n.r.

 

 

Image 11

 Da

Image 12

 Ne

Image 13

 n.r.

 

 

Image 14

 Da

Image 15

 Ne

Image 16

 n.r.

 

 

Image 17

 Da

Image 18

 Ne

Image 19

 n.r.

 

 

Image 20

 Da

Image 21

 Ne

Image 22

 n.r.

 

 

Image 23

 Da

Image 24

 Ne

Image 25

 n.r.

 

 

Image 26

 Da

Image 27

 Ne

Image 28

 n.r.

 

 

Image 29

 Da

Image 30

 Ne

Image 31

 n.r.

(B)   Rezultati meritve naključnega vzorca:

Parameter

Dobljena vrednost

Skladnost (11 16)

BOD5

 

Image 32

Da

Image 33

Ne

COD

 

Image 34

 Da

Image 35

 Ne

TOC

 

Image 36

 Da

Image 37

 Ne

(C)   Opombe:

…

(Ugotovljene so bile naslednje odstopajoče nastavitve, modifikacije ali spremembe nameščene naprave za čiščenje odplak na plovilu.)

…

…

…

…

…

…

Ime inšpektorja: …

Kraj in datum: …

Podpis: …

DEL IX

Enakovredne homologacije

Homologacije v Resoluciji 2010-II-27 Centralne komisije za plovbo po Renu z dne 9. decembra 2010

„Dodatek VII

Naprave za čiščenje odplak na plovilu –

Postopek preskusa

1.   SPLOŠNO

1.1   Osnove

Specifikacija za preskus se uporablja za preverjanje primernosti naprav za čiščenje odplak na potniških plovilih.

V tem postopku se pregledata in odobrita proces in tehnologija čiščenja s preskusno napravo. Skladnost testne naprave s čistilnimi napravami, ki pozneje obratujejo, se zagotovi z uporabo identičnih meril za projektiranje in dimenzioniranje.

1.2   Odgovornost in kraj preskusa

Preskusno napravo za serijo tipov naprave za čiščenje odplak na plovilu preskusi tehnična služba. Za pogoje preskusa na kraju preskusa je odgovorna tehnična služba in morajo ustrezati pogojem, ki so navedeni tukaj.

1.3   Dokumenti, ki jih je treba predložiti

Preskus se opravi na podlagi opisnega lista v skladu z delom II Dodatka VI.

1.4   Specifikacije za dimenzioniranje naprave

Naprave za čiščenje odplak na plovilu se dimenzionirajo in projektirajo tako, da se v času obratovanja ne presežejo vrednosti pri odtoku, navedene v tabelah 1 in 2 v členu 14a.02(2).

2.   PRIPRAVLJALNI UKREPI ZA PRESKUŠANJE

2.1   Splošno

Proizvajalec pred začetkom preskusa tehnični službi predloži strukturne in procesne specifikacije preskusne naprave, vključno s celotnim kompletom risb in spremljajočih izračunov v skladu z delom II Dodatka VI ter zagotovi popolne podatke o zahtevah za namestitev, obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odplak na plovilu. Proizvajalec zagotovi tehnični službi podatke o mehanski, električni in tehnični varnosti naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki bo preskušena.

2.2   Namestitev in začetek obratovanja

Za namene preskusa proizvajalec namesti preskusno napravo tako, da ustreza načrtovanim pogojem za namestitev na potniških plovilih. Pred preskušanjem mora proizvajalec napravo za čiščenje odplak na plovilu sestaviti in zagnati. Zagon naprave mora biti v skladu s proizvajalčevimi navodili za obratovanje in ga tehnična služba preveri.

2.3   Faza utekanja

Proizvajalec obvesti tehnično službo o nazivnem trajanju faze utekanja do normalnega obratovanja v tednih. Proizvajalec navede točko, v kateri se šteje, da je faza utekanja zaključena in se lahko začne preskušanje.

2.4   Lastnosti dotoka

Za preskušanje preskusne naprave se uporabljajo surove gospodinjske odplake. Lastnosti koncentracij onesnaževal v dotoku se pridobijo na podlagi dokumentacije proizvajalca o dimenzioniranju naprave za čiščenje odplak na plovilu v skladu z delom II Dodatka VI z izračunom količnika stopnje pretoka organskih snovi v obliki obremenitve BOD5 v kg/dan in projektirane stopnje pretoka odplak Qd v m3/dan. Skladno s tem inšpekcijski organ določi lastnosti dotoka.

Formula 1

Izračun lastnosti dotoka

Formula

Če je rezultat uporabe formule 1 nižja povprečna koncentracija BOD5, ki je manjša od CBOD5mean (srednja) = 500 mg/l, je treba vodi, ki doteka, določiti vsaj srednjo koncentracijo BOD5, CBOD5,min. = 500 mg/l.

Tehnična služba ne sme prekiniti dotoka surovih odplak v drobilniku. Odstranitev peska (na primer s presejanjem) je dovoljena.

3.   POSTOPEK PRESKUŠANJA

3.1   Stopnje obremenjevanja in hidravlično dovajanje

Obdobje preskusa zajema 30 dni preskušanja. V preskusno napravo se na mestu preskusa dovaja gospodinjska odpadna voda v skladu z obremenjevanjem iz tabele 1. Zajamejo se različne stopnje obremenjevanja z zaporedjem preskusov, ki upošteva normalne stopnje obremenjevanja in posebne stopnje obremenjevanja, kot so preobremenitev, premajhna obremenitev in stanje pripravljenosti. Trajanje vsake stopnje obremenitve (število dni preskusa) je določeno v tabeli 1. Srednja dnevna hidravlična obremenitev za vsako stopnjo obremenitve se določi v skladu s tabelo 1. Srednja koncentracija onesnaževal, ki se določi v skladu s točko 2.4, mora biti stalna.

Tabela 1

Nastavitve obremenitve za vsako stopnjo obremenitve

Stopnja

Število dni preskušanja

Dnevna hidravlična obremenitev

Koncentracija onesnaževal

Normalna obremenitev

20 dni

Qd

CBOD5 v skladu z 2.4

Preobremenitev

3 dni

1,25 Qd

CBOD5 v skladu z 2.4

Premajhna obremenitev

3 dni

0,5 Qd

CBOD5 v skladu z 2.4

Stanje pripravljenosti

4 dni

Dan 1 in dan 2: Qd = 0

Dan 3 in dan 4: Qd

CBOD5 v skladu z 2.4

Posebne stopnje obremenitve, preobremenitev, premajhna obremenitev in stanje pripravljenosti, se izvedejo zaporedoma, brez prekinitve, stopnja normalne obremenitve se razdeli na več delnih stopenj. Preskus se začne in konča s stopnjo normalne obremenitve, ki vsakič traja vsaj pet dni.

Določijo se hidrografi dnevnega hidravličnega dovajanja, ki so odvisni od navedene operacije naprave za čiščenje odplak na plovilu. Hidrograf dnevnega hidravličnega dovajanja se izbere v skladu s konceptom obratovanja naprave za čiščenje odplak na plovilu. Razlikovati je treba med obratovanjem naprave za čiščenje odplak na plovilu z rezervoarjem za skladiščenje odplak, nameščenim višje od naprave, ali brez njega. Hidrografi dovajanja (dnevni hidrografi) so prikazani v sliki 1 in sliki 2.

Urni dotok mora biti stalen v celotnem obdobju preskušanja. Srednja urna stopnja prostorninskega pretoka odplak Qh,mean (srednja) je enaka 1/24 dnevne hidravlične obremenitve v skladu s tabelo 1. Tehnično služba meri dotok nenehno. Dnevni hidrograf je treba ohraniti v dopustnih mejah odstopanja ± 5 %.

Slika 1

Dnevni hidrograf za napajanje naprave za čiščenje odplak na plovilu z rezervoarjem za skladiščenje odplak, nameščenim višje od naprave

Image 38

Odstotni delež Qh,srednja [%]

Ura

Slika 2

Dnevni hidrograf za napajanje naprave za čiščenje odplak na plovilu brez rezervoarja za skladiščenje, nameščenega višje od naprave

Image 39

Odstotni delež Qh,srednja [%]

Ura

3.2   Prekinitev ali preklic preskusa

Če preskusna naprava zaradi okvare podsklopa ne obratuje več pravilno, je morda treba preskus prekiniti. Preskus se lahko prekine za čas trajanja popravila. V takšnih primerih ni treba ponoviti celotnega preskusa, temveč le stopnjo obremenitve, pri kateri je nastala okvara podsklopa.

Po drugi prekinitvi preskusa se tehnična služba odloči, ali se lahko preskus nadaljuje ali ga je treba preklicati. Razlogi za odločitev morajo biti navedeni in dokumentirani v poročilu o preskusu. Če se preskus prekliče, je treba ponoviti celotni preskus.

3.3   Pregledi učinkovitosti čiščenja in skladnost z mejnimi vrednostmi za odtok

Tehnična služba vzame vzorce iz dotoka v preskusno napravo in jih analizira, da potrdi skladnost z lastnostmi dotoka. Vzorci odplak se jemljejo iz odtoka iz preskusne naprave in analizirajo, da se določi učinkovitost čiščenja in skladnost z zahtevanimi mejnimi vrednostmi za odtok. Vzorčenje zajema enostavne naključne vzorce in 24-urne sestavljene vzorce. Pri 24-urnih sestavljenih vzorcih se lahko vzorčenje izvede sorazmerno s časom ali sorazmerno s pretokom. Vrsto 24-urnega sestavljenega vzorca določi inšpekcijski organ. Vzorčenje dotoka in odtoka se izvaja istočasno in do enake stopnje.

Poleg kontrolnih parametrov BOD5, COD in TOC se merijo tudi naslednji parametri za dotok in odtok, da se opišejo in predstavijo okoljski in preskusni pogoji:

(a)

trdne snovi, odstranjene s filtriranjem (SRF – solids removable by filtration);

(b)

pH;

(c)

prevodnost;

(d)

temperatura tekočih faz.

Število pregledov se razlikuje glede na ustrezno stopnjo obremenitve in je določeno v tabeli 2. Število vzorčenj se nanaša na dovod v preskusno napravo ali odtok iz nje.

Tabela 2

Specifikacija števila in časa vzorčenj v dotoku v preskusno napravo in odtoku iz nje

Stopnja obremenitve

Število dni preskušanja

Število vzorčenj

Specifikacija časa vzorčenj

Normalna obremenitev

20 dni

24-urni sestavljeni vzorci: 8

Naključni vzorci: 8

Vzorčenje v rednih časovnih presledkih v celotnem obdobju

Preobremenitev

3 dni

24-urni sestavljeni vzorci: 2

Naključni vzorci: 2

Vzorčenje v rednih časovnih presledkih v celotnem obdobju

Premajhna obremenitev

3 dni

24-urni sestavljeni vzorci: 2

Naključni vzorci: 2

Vzorčenje v rednih časovnih presledkih v celotnem obdobju

Stanje pripravljenosti

4 dni

24-urni sestavljeni vzorci: 2

Naključni vzorci: 2

24-urni sestavljeni vzorec: vzorčenje po vključitvi dotoka in po 24 urah.

Naključni vzorec: 1 uro po vključitvi dotoka in 24 ur pozneje.

Skupno število 24-urnih sestavljenih vzorcev: 14

Skupno število naključnih vzorcev: 14

Po potrebi se v odvzetih naključnih vzorcih merijo tudi naslednji obratovalni parametri:

(a)

koncentracija raztopljenega kisika v bioreaktorju;

(b)

suha snov v bioreaktorju;

(c)

temperatura v bioreaktorju;

(d)

temperatura okolice;

(e)

drugi obratovalni parametri v skladu s proizvajalčevimi navodili za obratovanje.

3.4   Ocena pregledov

Za dokumentiranje ugotovljene učinkovitosti čiščenja in preverjanje izpolnjevanja mejnih vrednosti za proces se navedejo najnižja vrednost vzorca (min.), najvišja vrednost vzorca (maks.) in aritmetična sredina (srednja) ter rezultati posameznih meritev za kontrolne parametre BOD5, COD in TOC.

Za najvišjo vrednost vzorca se navede tudi stopnja obremenitve. Ocenjevanje se izvede skupaj za vse stopnje obremenitve. Rezultati se obdelajo, kakor je prikazano v naslednji tabeli:

Tabela 3a

Specifikacija za statistično obdelavo zbranih podatkov – ocenjevanje za dokumentiranje skladnosti z mejnimi vrednostmi za odtok

Parameter

Vrsta vzorčenja

Število preskusov ki, ustrezajo mejnim vrednostim

Srednja

Min.

Maks.

Vrednost

Stopnja

BOD5 za dotok

24-urni sestavljeni vzorci

— (17)

 

 

 

 

BOD5 za odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

BOD5 za dotok

naključni vzorci

—

 

 

 

 

BOD5 za odtok

naključni vzorci

 

 

 

 

 

COD za dotok

24-urni sestavljeni vzorci

—

 

 

 

 

COD za odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

COD za dotok

naključni vzorci

—

 

 

 

 

COD za odtok

naključni vzorci

 

 

 

 

 

TOC za dotok

24-urni sestavljeni vzorci

—

 

 

 

 

TOC za odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

TOC za dotok

naključni vzorci

—

 

 

 

 

TOC za odtok

naključni vzorci

 

 

 

 

 

SRF za dotok

24-urni sestavljeni vzorci

—

 

 

 

 

SRF za odtok

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

 

 

SRF za dotok

naključni vzorci

—

 

 

 

 

SRF za odtok

naključni vzorci

 

 

 

 

 


Tabela 3b

Specifikacija za statistično obdelavo zbranih podatkov – ocenjevanje za dokumentiranje učinkovitosti čiščenja

Parameter

Vrsta vzorčenja

Srednja

Min.

Maks.

Učinkovitost odstranjevanja za BOD5

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

Učinkovitost odstranjevanja za BOD5

Naključni vzorci

 

 

 

Učinkovitost odstranjevanja za COD

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

Učinkovitost odstranjevanja za COD

Naključni vzorci

 

 

 

Učinkovitost odstranjevanja za TOC

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

Učinkovitost odstranjevanja za TOC

Naključni vzorci

 

 

 

Učinkovitost odstranjevanja za SRF

24-urni sestavljeni vzorci

 

 

 

Učinkovitost odstranjevanja za SRF

Naključni vzorci

 

 

 

Preostali parametri v skladu s točko 3.3(b) do (d) in obratovalni parametri v skladu s točko 3.3 se povzamejo v tabeli, ki navaja najnižji rezultat vzorca (min.), najvišji rezultat vzorca (maks.) in aritmetično sredino (srednja).

3.5   Skladnost z zahtevami iz poglavja 14a

Šteje se, da so vrednosti v skladu s tabelama 1 in 2 iz člena 14a.02(2) upoštevane, če vsaka vrednost parametrov COD, BOD5 in TOC:

(a)

srednje vrednosti vseh 14 vzorcev iz odtoka ter

(b)

vsaj 10 od skupno 14 vzorcev iz odtoka ne presežejo navedenih mejnih vrednosti za 24-urne sestavljene vzorce in naključne vzorce.

3.6   Obratovanje in vzdrževanje med preskušanjem

Med celotnim preskušanjem naprava obratuje v skladu s specifikacijami proizvajalca. Redna preverjanja in vzdrževalna dela se izvajajo v skladu z navodili proizvajalca za obratovanje in vzdrževanje. Presežek blata iz čistilne naprave, ki nastane v procesu biološkega čiščenja, se iz naprave za čiščenje odplak na plovilu lahko odstrani le, če je to navedel proizvajalec v svojih navodilih za obratovanje in vzdrževanje. Tehnična služba zabeleži vsa izvedena vzdrževalna dela in jih dokumentira v poročilu o preskusu. Med preskusom nepooblaščenim osebam dostop do preskusne naprave ni dovoljen.

3.7   Analiza vzorcev / metoda za analizo

Parametri, ki se preučujejo, se analizirajo v skladu z odobrenimi standardnimi postopki. Uporabljen standardni postopek se navede.

4.   POROČILO O PRESKUSU

4.1

 Inšpekcijski organ mora sestaviti poročilo v vrsti opravljenega preskusa. Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)

podrobnosti o preskušeni napravi, kot so tip, podatki o nazivni dnevni obremenitvi z onesnaževali in načela dimenzioniranja, ki jih je uporabil proizvajalec;

(b)

podatke o skladnosti preskušene naprave za čiščenje odplak na plovilu z dokumentacijo, predloženo pred preskušanjem;

(c)

podatke o rezultatih posameznih meritev ter podatke o oceni učinkovitosti čiščenja in skladnosti naprave z zahtevanimi mejnimi vrednostmi za odtok;

(d)

podrobnosti o odstranjevanju presežka blata iz čistilne naprave, kot je velikost odstranjenih količin in pogostost odstranjevanja;

(e)

podatke o vseh obratovanjih, vzdrževalnih delih in popravilih med preskušanjem;

(f)

podatke o vsakem poslabšanju kakovosti naprave za čiščenje odplak na plovilu, ki je nastala med preskušanjem, in o prekinitvah preskušanja;

(g)

podatke o vseh problemih, ki so nastali med preskušanjem;

(h)

seznam odgovornih oseb, vključenih v preskušanje tipa naprave za čiščenje odplak na plovilu, z imeni in nazivi delovnih mest;

(i)

naziv in naslov laboratorija, ki je izvedel analizo vzorcev odpadne vode;

(j)

uporabljene metode analize.

Primeri zaporedja preskusov

Primer 1

Image 40

Hydraulische Belastung Qd [%]

Normallast

Überlast

Normallast

Unterlast

Normalast

Stand By

Normallast

Primer 2

Image 41

Hydraulische Belastung Qd [%]

Normallast

Normallast

Unterlast

Stand By

Normallast

Normallast

Überlast

DE

SL

Normallast

Normalna obremenitev

Überlast

Preobremenitev

Unterlast

Premajhna obremenitev

Stand By

Stanje pripravljenosti

Hydraulische Belastung Qd

Hidravlična obremenitev Qd

Tag

Dan

Opombe v zvezi z določanjem biokemijske potrebe po kisiku po petih dneh (BOD5) v 24-urnih sestavljenih vzorcih

Mednarodna standarda ISO 5815 in 5815-2:2003 določata, da je treba vzorce vode za izvedbo analize za določitev biokemijske potrebe po kisiku po petih dneh takoj po vzorčenju do časa analize hraniti v do roba napolnjeni tesno zaprti steklenici pri temperaturi 0–4 °C. Postopek določanja BOD5 je treba začeti čim prej ali najpozneje v štiriindvajsetih urah po končanem vzorčenju.

Da se prepreči začetek postopkov biokemijskega razkroja v 24-urnem sestavljenem vzorcu, se v praksi vzorec vode med postopkom vzorčenja ohladi do največ 4 °C in po končanem vzorčenju shrani na tej temperaturi.

Primerna oprema za vzorčenje je na voljo na trgu.

“

(1)  Države članice lahko izvajajo enakovredne postopke.

(2)  Za preveritev se lahko namesto kemijske potrebe po kisiku (COD) upošteva tudi skupni organski ogljik (TOC).

(3)  Države članice lahko izvajajo enakovredne postopke.

(4)  Za preveritev se lahko namesto kemijske potrebe po kisiku (COD) upošteva tudi skupni organski ogljik (TOC).

(5)  Faze obratovanja

Za preskušanje se opredelijo naslednje faze obratovanja:

(a)

Stanje pripravljenosti je, kadar naprava za čiščenje odplak na plovilu deluje, vendar ne sprejema odplak več kot en dan. Naprava za čiščenje odplak na plovilu je lahko v stanju pripravljenosti, na primer, kadar se potniško plovilo daljše obdobje ne uporablja in miruje na privezu.

(b)

Zasilno obratovanje je, kadar posamezni podsklopi naprave za čiščenje odplak na plovilu ne delujejo pravilno, tako da se odplake ne morejo čistiti, kot je načrtovano.

(c)

Upočasnitev, mirovanje in ponovni zagon so obratovanja, kadar se naprava za čiščenje odplak na plovilu izloči iz obratovanja za daljše obdobje (zimski privez) in se električno napajanje izključi ali kadar se naprava za čiščenje odplak na plovilih ponovno zažene na začetku sezone.

(6)  Navedite ustrezno.

(7)  Navedite ustrezno.

(8)  V primeru, da preskuse izvaja pristojni organ, navedite ‚ni relevantno‘.

(9)  Navedite ustrezno.

(10)  Če je preskusov več, navedite za vsak cikel.

(11)  Mejne vrednosti za dotok ne obstajajo.

(12)  Ustrezni certifikat o homologaciji.

(13)  Navedite ustrezno.

(14)  Vstavi preskuševalec.

(15)  Ustrezno opredelite.

(16)  Ustrezno polje označite s križcem.

(17)  Mejne vrednosti za dotok ne obstajajo.