9.1.2013

Uradni list Evropske unije

L 4/1

SKLEP SVETA

z dne 11. decembra 2012

o odobritvi sklenitve Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani, s katerim se Švicarska konfederacija pridruži k okvirnemu programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013), s strani Evropske komisije

(2013/4/Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija je v skladu s smernicami Sveta izvedla pogajanja o Sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani, s katerim se Švicarska konfederacija pridruži k okvirnemu programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(2)	Sklenitev Sporazuma s strani Evropske komisije bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Sklenitev Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo, s katerim se Švicarska konfederacija pridruži k okvirnemu programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013), s strani Evropske komisije se odobri.

Izjava Evropske komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki jo ob sklenitvi Sporazuma poda predstavnik Evropske komisije in ki je priložena v Prilogi k temu sklepu, se odobri.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

V Bruslju, 11. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS

PRILOGA

Izjava Evropske komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo

Predstavniki Švicarske konfederacije so Evropsko komisijo prosili, naj potrdi, da skupni znesek prispevkov, ki naj bi jih Švicarska konfederacija plačala za leto 2012 v povezavi z vsemi raziskovalnimi dejavnostmi Euratoma, ne bo presegel 55 milijonov CHF.

Evropska komisija potrjuje, da na podlagi relevantnih statističnih podatkov in ob upoštevanju dejavnikov sorazmernosti, ki urejajo izračun prispevkov, ki naj bi jih Švicarska konfederacija plačala za leto 2012 v povezavi z vsemi raziskovalnimi dejavnostmi Euratoma, vključno s tistimi, plačanimi pred sklenitvijo tega sporazuma, skupni znesek, ki ga mora Švicarska konfederacija plačati za leto 2012, ne bo presegel 55 milijonov CHF.

SPORAZUM

o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani, s katerim se Švicarska konfederacija pridruži k okvirnemu programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

(v nadaljnjem besedilu: Euratom),

ki jo predstavlja Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija),

na eni strani

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

(v nadaljnjem besedilu: Švica), ki jo predstavlja Švicarski zvezni svet,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU, da so tesni odnosi med Švico in Euratomom za pogodbenici koristni;

OB UPOŠTEVANJU pomena znanstvenih in tehnoloških raziskav za pogodbenici ter njunega vzajemnega interesa za sodelovanje na tem področju zaradi boljše uporabe virov in da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju;

KER pogodbenici trenutno izvajata raziskovalne programe na področjih skupnega interesa;

KER sta pogodbenici zaradi obojestranskih koristi zainteresirani za sodelovanje pri teh programih;

OB UPOŠTEVANJU interesa pogodbenic za spodbujanje zagotavljanja vzajemnega dostopa njunih raziskovalnih subjektov do raziskovalnih in tehnološko-razvojnih dejavnosti ter dejavnosti usposabljanja;

KER sta Evropska skupnost za atomsko energijo in Švica leta 1978 sklenili Sporazum o sodelovanju na področju nadzorovane jedrske fuzije in fizike plazme (v nadaljnjem besedilu: Fuzijski sporazum);

KER sta pogodbenici 8. januarja 1986 sklenili Okvirni sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, ki je začel veljati 17. julija 1987 (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum);

OB UPOŠTEVANJU, da člen 6 okvirnega sporazuma navaja, da je sodelovanje, h kateremu stremi okvirni sporazum, treba izvesti prek ustreznih sporazumov;

KER sta Evropska unija in Švica 25. junija 2007 podpisali Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je začel veljati 28. februarja 2008 in se začel uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2007.

OB UPOŠTEVANJU, da člen 9(2) zgoraj navedenega sporazuma predvideva obnovo sporazuma za sodelovanje v novih, večletnih okvirnih programih za raziskave in tehnološki razvoj v skladu z medsebojno dogovorjenimi pogoji;

KER je bil s Sklepom Sveta 2012/93/Euratom (1), Uredbo Sveta (Euratom) št. 139/2012 (2) ter sklepoma Sveta 2012/94/Euratom (3) in 2012/95/Euratom (4) sprejet okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013), ki prispeva tudi k vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Euratom 2012–2013);

KER ob upoštevanju določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ta sporazum in kakršne koli dejavnosti, začete v njegovem okviru, ne bodo vplivale na pooblastila, podeljena državam članicam za izvajanje dvostranskih dejavnosti s Švico na področju znanosti, tehnologije, raziskav in razvoja ter, če je to ustrezno, za sprejemanje sporazumov v ta namen;

KER je skupnost Euratom sklenila Sporazum o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER. V skladu s členom 21 Sporazuma ter sporazumi v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Švicarsko konfederacijo o izvajanju sporazuma ITER, Sporazumom o privilegijih in imunitetah ITER ter Sporazumom o širšem pristopu na ozemlju Švice in o članstvu Švice v Evropskem skupnem podjetju za ITER in razvoj fuzijske energije z dne 22. novembra 2007 se ta sporazum uporablja za Švico, ki v fuzijskem programu Euratom sodeluje kot polno pridružena tretja država;

KER je Euratom član Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, ki je bilo ustanovljeno s sklepom Sveta z dne 27. marca 2007. V skladu s členom 2 tega sklepa ter sporazumi v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Švicarsko konfederacijo o izvajanju sporazuma ITER, Sporazumom o privilegijih in imunitetah ITER ter Sporazumom o širšem pristopu na ozemlju Švice in o članstvu Švice v Evropskem skupnem podjetju za ITER in razvoj fuzijske energije z dne 22. novembra 2007 je Švica postala članica skupnega podjetja kot tretja država, ki je svoj raziskovalni program povezala s fuzijskim programom Euratom;

KER je Euratom sklenil Sporazum med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in vlado Japonske o skupnem izvajanju dejavnosti širšega pristopa na področju raziskav fuzijske energije. V skladu s členom 26 navedeni sporazum velja za Švico, ki v fuzijskem programu Euratom sodeluje kot polno pridružena tretja država –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Vsebina

1. Švica pri izvajanju okvirnega programa Euratom 2012–2013 sodeluje v skladu z določbami tega sporazuma in brez poseganja v določbe Fuzijskega sporazuma.

Pravne osebe s sedežem v Švici lahko sodelujejo pri vseh posebnih programih okvirnega programa Euratom 2012–2013.

2. Švicarske pravne osebe lahko sodelujejo pri dejavnostih Skupnega raziskovalnega središča Evropske unije, če to sodelovanje ni zajeto v odstavku 1.

3. Pravne osebe s sedežem v Evropski uniji, vključno s Skupnim raziskovalnim središčem, lahko sodelujejo pri raziskovalnih programih in/ali projektih v Švici na teme, ki so enakovredne tistim iz okvirnega programa Euratom 2012–2013.

4. V tem sporazumu „pravna oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v skladu z nacionalno zakonodajo v kraju, kjer ima glavni sedež, ali v skladu z zakonodajo Evropske unije, ki ima status pravne osebe ter je upravičena do pravic in obveznosti v svojem imenu. Sem med drugim spadajo univerze, raziskovalne organizacije, industrijske družbe vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, ter posamezniki.

Člen 2

Oblike in načini sodelovanja

Sodelovanje poteka v naslednjih oblikah:

Sodelovanje pravnih oseb s sedežem v Švici pri vseh posebnih programih, sprejetih na podlagi okvirnega programa Euratom 2012–2013 v skladu s pogoji iz pravil za sodelovanje podjetij, raziskovalnih središč in univerz v raziskovalnih dejavnostih in dejavnostih usposabljanja Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.	Finančni prispevki Švice v proračun programov, sprejetih za izvajanje okvirnega programa Euratom 2012–2013, kot so opredeljeni v Prilogi B.

Sodelovanje pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji pri švicarskih raziskovalnih programih in/ali projektih, ki jih je določil Zvezni svet, na teme, enakovredne tistim iz okvirnega programa Euratom 2012–2013, v skladu s pogoji, določenimi v zadevnih švicarskih predpisih, ter s soglasjem partnerjev pri posebnih projektih in upravljavcev ustreznega švicarskega programa. Razen če švicarski predpisi določajo drugače, pravni subjekti s sedežem v Evropski uniji, ki sodelujejo pri švicarskih raziskovalnih programih in/ali projektih, sami krijejo svoje stroške, vključno s svojim ustreznim deležem pri upravnih in splošnih stroških vodenja projekta.

Poleg pravočasnega zagotavljanja informacij in dokumentacije v zvezi z izvajanjem okvirnega programa Euratom 2012–2013 ter švicarskih programov in/ali projektov lahko sodelovanje med pogodbenicami vključuje naslednje oblike in načine:

(a)	redno izmenjavo mnenj o smernicah raziskovalne politike ter prednostnih nalogah in načrtih v Švici in Euratomu;

(b)	izmenjavo mnenj o možnostih in razvoju sodelovanja;

(c)	pravočasno izmenjavo informacij o izvajanju raziskovalnih programov in projektov v Švici in Euratomu ter o rezultatih dela v okviru tega sporazuma;

(d)	skupne sestanke;

(e)	obiske in izmenjave raziskovalcev, inženirjev in tehnikov;

(f)	redne stike in spremljanje izvajanja med vodji programov ali projektov v Švici in Euratomu;

(g)	sodelovanje strokovnjakov na seminarjih, simpozijih in delavnicah.

Člen 3

Prilagoditev

Po medsebojnem dogovoru pogodbenic se lahko sodelovanje kadar koli prilagaja in razvija.

Člen 4

Pravice in obveznosti intelektualne lastnine

1. Ob upoštevanju Priloge A in veljavne zakonodaje imajo pravne osebe s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri okvirnem programu Euratom 2012–2013, glede lastništva, izkoriščanja in razširjanja informacij in intelektualne lastnine, ki izhaja iz takšnega sodelovanja, enake pravice in obveznosti kot pravne osebe s sedežem v Evropski uniji.

2. Ob upoštevanju Priloge A in veljavne zakonodaje imajo pravne osebe s sedežem v Evropski uniji, ki sodelujejo pri švicarskih raziskovalnih programih in/ali projektih, kot je določeno v členu 2(3), glede lastništva, izkoriščanja in razširjanja informacij in intelektualne lastnine, ki izhaja iz takšnega sodelovanja, enake pravice in obveznosti kot pravne osebe s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri zadevnih programih in/ali projektih.

Člen 5

Finančne določbe

Pravila, ki urejajo finančni prispevek Švice, so določena v Prilogi B.

Člen 6

Raziskovalni odbor Švice/Skupnosti

1. Raziskovalni odbor Švice/Skupnosti, ustanovljen z okvirnim sporazumom, pregleda, oceni in zagotovi pravilno izvajanje tega sporazuma. Kakršna koli vprašanja, ki izhajajo iz izvajanja ali razlage tega sporazuma, se predložijo navedenemu odboru.

2. Odbor se lahko odloči za spremembo sklicev na akte Evropske unije/Euratoma iz Priloge C.

Člen 7

Sodelovanje

1. Brez poseganja v določbe člena 4 imajo pravne osebe s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri okvirnem programu Euratom 2012–2013, enake pogodbene pravice in obveznosti kot osebe s sedežem v Evropski uniji.

2. Za pravne subjekte s sedežem v Švici so pogoji, ki se uporabljajo za predložitev in oceno predlogov ter za odobritev in sklepanje sporazumov in/ali pogodb o financiranju v zvezi z okvirnim programom Euratom 2012–2013, enaki tistim, ki se uporabljajo za sporazume in/ali pogodbe o financiranju, sklenjene v okviru istih programov s pravnimi subjekti s sedežem v Evropski uniji.

3. Švica ima kot pridružena država pravico, da predlaga ocenjevalce za okvirni program Euratom 2012–2013 v skladu z Uredbo Sveta (Euratom) št. 139/2012 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013).

4. Brez poseganja v določbe člena 1(3), člena 2(3) in člena 4(2) ter v obstoječe predpise in poslovnike lahko pravne osebe s sedežem v Evropski uniji pri programih in/ali projektih švicarskih raziskovalnih programov iz člena 2(3) sodelujejo pod enakimi pogoji kot švicarski partnerji. Švicarski organi lahko sodelovanje pri projektu ene ali več pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji pogojijo s skupnim sodelovanjem vsaj enega švicarskega subjekta.

Člen 8

Mobilnost

Vsaka pogodbenica se v skladu z obstoječimi predpisi in veljavnimi sporazumi obveže, da bo zagotovila vstop in bivanje – če je to nujno za uspešno izvedbo zadevne dejavnosti – omejenega števila svojih raziskovalcev, ki v Švici in Evropski uniji sodelujejo pri dejavnostih, ki jih obsega ta sporazum.

Člen 9

Revizija in prihodnje sodelovanje

1. Če Euratom revidira ali razširi svoje raziskovalne programe, se ta sporazum lahko revidira ali razširi v skladu z vzajemno dogovorjenimi pogoji. Pogodbenici izmenjata informacije in mnenja v zvezi z vsako revizijo ali razširitvijo ter glede vsake zadeve, ki neposredno ali posredno vpliva na sodelovanje Švice na področjih, ki jih obsega okvirni program Euratom 2012–2013. O točni vsebini revidiranih ali razširjenih programov se Švico obvesti v dveh tednih po tem, ko jih je sprejel Euratom. V primeru take revizije ali razširitve raziskovalnega programa lahko Švica s šestmesečnim odpovednim rokom ta sporazum odpove. Pogodbenici morata svojo namero za odpoved ali razširitev tega sporazuma sporočiti v treh mesecih po sprejetju odločitve Euratoma.

2. Če Euratom sprejme nov večletni program za raziskave in usposabljanje, se ta sporazum lahko obnovi ali se o njem lahko ponovno pogaja pod pogoji, vzajemno dogovorjenimi med pogodbenicama. Pogodbenici izmenjata informacije in mnenja o pripravi takšnih programov ali drugih tekočih in prihodnjih raziskovalnih dejavnosti preko Raziskovalnega odbora Švice/Skupnosti iz člena 6.

Člen 10

Razmerje do drugih mednarodnih sporazumov

1. Določbe tega sporazuma se uporabljajo brez poseganja v prednosti, predvidene z drugimi mednarodni sporazumi, ki zavezujejo eno od pogodbenic, in veljajo samo za pravne osebe s sedežem na ozemlju navedene pogodbenice.

2. Pravna oseba s sedežem v drugi državi, ki se je pridružila okvirnemu programu Euratom 2012–2013 (pridružena država), ima v okviru tega sporazuma enake pravice in obveznosti kot pravne osebe s sedežem v eni od držav članic pod pogojem, da je pridružena država, v kateri se nahaja sedež pravne osebe, pripravljena dodeliti enake pravice in obveznosti pravnim osebam iz Švice.

Člen 11

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer pod pogoji iz navedene pogodbe, ter na ozemlju Švice.

Člen 12

Priloge

Priloge A, B in C so sestavni del tega sporazuma.

Člen 13

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Pogodbenici ratificirata ali skleneta ta sporazum skladno s svojimi predpisi. Ta sporazum začne veljati na datum zadnjega uradnega obvestila o zaključku notranjih postopkov, ki so potrebni za ta namen.

2. Ta sporazum se uporablja od začetka okvirnega programa Euratom 2012–2013 do 31. decembra 2013. Ne glede na odstavek 5 spodaj lahko od 1. januarja 2013 do 30. junija 2013 vsaka pogodbenica prekine ta sporazum z uradnim pisnim obvestilom. V tem primeru se sporazum preneha uporabljati 31. decembra 2012.

3. Če se ta sporazum preneha uporabljati 31. decembra 2012 v skladu z odstavkom 2, bo Euratom izpolnjeval svoje obveznosti do pridruženih upravičencev iz Švice, dokler ena od pogodbenic od druge pogodbenice ne prejme uradnega obvestila iz odstavka 2. Če Švica prekine ta sporazum v skladu z odstavkom 2, Euratomu izplača kompenzacijsko plačilo v višini izplačanih obveznosti Euratoma upravičencem iz Švice za leto 2013 do datuma, ko je Euratom prejel uradno obvestilo Švice. To kompenzacijsko plačilo se izplača najpozneje 45 dni po prejetju zahtevka, ki ga izda Komisija. Ustrezno se uporablja odstavek II.2 Priloge B. Pogodbenici kakršne koli posledice uredita soglasno.

4. Ta sporazum se lahko spremeni le s pisnim soglasjem pogodbenic. Postopek za začetek veljavnosti sprememb je enak postopku, ki se uporablja za začetek veljavnosti tega sporazuma.

5. Ta sporazum lahko pogodbenici kadar koli prekineta z uradnim pisnim obvestilom s šestmesečnim odpovednim rokom.

6. Projekti in dejavnosti, ki se izvajajo v času odpovedi in/ali prenehanja veljavnosti tega sporazuma, se v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu, nadaljujejo do svojega zaključka. Pogodbenici morebitne druge posledice odpovedi uredita soglasno.

Sporazum je pripravljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

(1) UL L 47, 18.2.2012, str. 25.

(2) UL L 47, 18.2.2012, str. 1.

(3) UL L 47, 18.2.2012, str. 33.

(4) UL L 47, 18.2.2012, str. 40.

PRILOGA A

NAČELA ZA DODELJEVANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

I. Področje uporabe

V tem sporazumu ima „intelektualna lastnina“ pomen iz člena 2 Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, podpisane v Stockholmu 14. julija 1967.

V tem sporazumu „znanje“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ki so lahko varovane ali ne, in avtorske pravice ali pravice, ki se nanašajo na take informacije in ki izvirajo iz vlog za ali izdaje patentov, načrtov, sort rastlin, dodatnih varstvenih certifikatov ali podobnih oblik varstva.

II. Pravice intelektualne lastnine pravnih oseb pogodbenic

Vsaka pogodbenica zagotovi, da se pravice intelektualne lastnine pravnih oseb druge pogodbenice, ki sodeluje pri dejavnostih v okviru tega sporazuma, ter pravice in obveznosti, ki izhajajo iz takega sodelovanja, obravnavajo na način, ki je združljiv z zadevnimi mednarodnimi konvencijami, ki veljajo za pogodbenice, zlasti s sporazumom TRIPS (Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki ga upravlja Svetovna trgovinska organizacija), Bernsko konvencijo (Pariški akt iz leta1971) in Pariško konvencijo (Stockholmska listina iz leta 1967).

V skladu s točko 1 imajo pravne osebe s sedežem v Švici, ki sodelujejo v dejavnostih, posredno povezanih z okvirnim programom Euratom 2012–2013, pravice intelektualne lastnine in dolžnosti pod pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 (1) ter iz sporazuma in/ali pogodbe o financiranju, sklenjene z Euratomom.

V skladu s točko 1 imajo pravne osebe s sedežem v državi članici Evropske unije, ki sodelujejo pri švicarskih raziskovalnih programih in/ali projektih, enake pravice intelektualne lastnine in dolžnosti kot pravne osebe s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri teh raziskovalnih programih ali projektih.

III. Pravice intelektualne lastnine pogodbenic

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se za znanje, ki sta ga pogodbenici ustvarili v okviru dejavnosti, izvedenih v skladu s členom 2(4) tega sporazuma, uporabljajo naslednja pravila:

(a)	znanje je last pogodbenice, ki ga je ustvarila. Kadar ustreznega deleža posamezne pogodbenice pri delu ni mogoče določiti, sta pogodbenici solastnici znanja;

(b)	pogodbenica, ki je lastnica znanja, drugi pogodbenici da pravico dostopa do tega znanja za dejavnosti iz člena 2(4) tega sporazuma. Odobritev pravic dostopa do znanja se ne zaračuna.

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, za znanstveno literaturo pogodbenic veljajo naslednja pravila:

(a)

če pogodbenica v revijah, člankih, poročilih in knjigah, vključno z avdiovizualnimi deli in programsko opremo, objavi podatke, informacije in tehnične ali znanstvene rezultate, ki izhajajo iz dejavnosti, ki se izvajajo v okviru tega sporazuma, ima druga pogodbenica pravico do svetovne, neekskluzivne, nepreklicne in brezplačne licence za prevajanje, prilagajanje, prenašanje in javno distribucijo zadevnih del;

(b)

na vseh kopijah z avtorskimi pravicami zaščitenih podatkov in informacij, namenjenih javni distribuciji in pripravljenih na podlagi tega oddelka, morajo biti navedena imena avtorja oziroma avtorjev, razen če avtor izrecno zahteva, da se ga ne navaja. Kopije morajo biti opremljene tudi z dobro vidnim potrdilom o skupni podpori pogodbenic.

Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se za nerazkrite informacije pogodbenic uporabljajo naslednja pravila:

(a)	ob predložitvi informacij v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo na podlagi tega sporazuma, drugi pogodbenici, vsaka pogodbenica opredeli informacije, za katere želi, da ostanejo nerazkrite;

(b)	za posebne namene uporabe tega sporazuma lahko pogodbenica prejemnica nerazkrite informacije na lastno odgovornost sporoči organom ali osebam, ki so ji podrejene;

(c)

s predhodnim pisnim soglasjem pogodbenice, ki posreduje nerazkrite informacije, lahko pogodbenica prejemnica take informacije razširja v večjem obsegu, kot je sicer dovoljeno v pododstavku (b). Pogodbenici sodelujeta pri oblikovanju postopkov za zahtevo in pridobitev predhodnega pisnega soglasja za širšo distribucijo, vsaka pogodbenica pa takšno dovoljenje izda v okviru, ki ga dovoljujejo njene nacionalne politike, predpisi in zakoni;

(d)

nedokumentirane nerazkrite informacije ali druge zaupne informacije, posredovane na seminarjih ali drugih sestankih zastopnikov pogodbenic, organiziranih v okviru tega sporazuma, ali informacije, ki izhajajo iz zaposlovanja osebja, uporabe prostorov ali posrednih ukrepov, morajo ostati zaupne, če je bil prejemnik takih nerazkritih informacij ali drugih zaupnih ali posebnih informacij seznanjen z zaupno naravo teh informacij, še preden so mu bile sporočene, v skladu s pododstavkom (a);

(e)

vsaka pogodbenica zagotovi, da se nerazkrite informacije, ki jih pridobi v skladu s pododstavkoma (a) in (d), nadzorujejo v skladu z določbami tega sporazuma. Če ena od pogodbenic ugotovi, da se ne more, ali če utemeljeno pričakuje, da se ne bo mogla držati določb o nerazširjanju iz pododstavkov (a) in (d), o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenici se posvetujeta o določitvi primernega nadaljnjega ukrepanja.

(1) UL L 47, 18.2.2012, str. 1.

PRILOGA B

FINANČNA PRAVILA, KI UREJAJO PRISPEVEK ŠVICE

I. Določitev finančne udeležbe

Faktor sorazmernosti, ki ureja švicarski prispevek k okvirnemu programu Euratom 2012–2013, razen fuzijskega programa Euratom, se izračuna z določitvijo razmerja med bruto domačim proizvodom Švice po tržnih cenah in vsoto bruto domačih proizvodov držav članic Evropske unije po tržnih cenah. Faktor sorazmernosti, ki ureja švicarski prispevek k fuzijskemu programu se še naprej ureja na podlagi Fuzijskega sporazuma. Ta razmerja se izračunajo na podlagi najnovejših statističnih podatkov Eurostata, ki so na voljo na dan objave predloga proračuna Evropske unije za isto leto.

Komisija takoj, ko je mogoče, Švici skupaj z zadevnim podpornim gradivom sporoči:

(a)	zneske odobritev za prevzem obveznosti v izkazu o odhodkih predloga proračuna Evropske unije, ki ustreza okvirnemu programu Euratom 2012–2013 za leto 2013;

(b)	ocenjeni znesek prispevkov na podlagi predloga proračuna, ki ustreza možni udeležbi Švice v okvirnem programu Euratom 2012–2013 v letu 2013.

Komisija takoj po dokončnem sprejetju splošnega proračuna za leto 2013 Švici sporoči zgoraj navedene zneske v izkazu o odhodkih.

Finančni prispevek Švice, ki izhaja iz udeležbe v okvirnem programu Euratom 2012–2013, se poleg zneska, ki je vsako leto na voljo v splošnem proračunu Evropske unije, določi za odobritve za prevzem obveznosti za izpolnjevanje finančnih obveznosti Komisije, ki izhajajo iz dela, ki ga je treba opraviti v oblikah, potrebnih za izvajanje, vodenje in delovanje programov ter dejavnosti, ki jih obsega ta sporazum.

II. Plačilni postopki

Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 Švici izda zahtevek za sredstva, ki ustrezajo njenemu prispevku v skladu s tem sporazumom za leto 2012. Ta zahtevek za sredstva zagotovi plačilo prispevka Švice najpozneje 30 dni po prejemu ustreznega zahtevka za sredstva. Za namen izračuna zneska za leto 2012 v švicarskih frankih je menjalni tečaj med švicarskim frankom in eurom, ki ga uporabi Komisija, enak tržnemu tečaju na predzadnji dan preteklega meseca, kot ga objavi Evropska centralna banka, ali, če so ti podatki na voljo, kot ga okrog navedenega datuma podajo delegacije ali drugi ustrezni viri.

Razen če se ta sporazum preneha uporabljati 31. decembra 2012 v skladu s členom 13(2), Komisija po 1. juliju in najpozneje novembra 2013 Švici izda zahtevek za sredstva, ki ustrezajo njenemu prispevku v skladu s tem sporazumom za leto 2013 in so določena na podlagi točke I.1 te priloge. Ta zahtevek za sredstva zagotovi plačilo navedenega prispevka najpozneje 30 dni po prejemu zahtevka.

Prispevki Švice za leto 2012 se plačajo v švicarskih frankih, za leto 2013 pa se navedejo in plačajo v eurih na bančni račun, ki ga Komisija navede v zahtevkih za plačila.

Švica plača svoj prispevek v okviru tega sporazuma skladno s časovnim razporedom iz odstavka 1. Za vsako zamudo pri plačilu se plačajo obresti po obrestni meri, ki je enaka enomesečni medbančni obrestni meri (EURIBOR) s strani EURIBOR01 sistema Reuters (stran 248 Telerate). Za vsak mesec zamude se ta stopnja poveča za 1,5 odstotne točke. Povečana obrestna mera se uporablja za celotno obdobje zamude. Vendar pa se obresti zaračunajo le, če se prispevek plača po predvidenem datumu plačila iz odstavka 1.

Potne stroške zastopnikov in izvedencev iz Švice za sodelovanje pri delu raziskovalnih odborov in za sodelovanje pri izvajanju okvirnega programa Euratom 2012–2013 Komisija povrne na enaki podlagi kot in v skladu s trenutno veljavnimi postopki za zastopnike in izvedence držav članic Evropske unije.

III. Pogoji za izvajanje

Finančni prispevek Švice k okvirnemu programu Euratom 2012–2013 v skladu s to prilogo običajno ostane nespremenjen za zadevno proračunsko leto.

Komisija ob zaključevanju poslovnih knjig za vsako proračunsko leto (n) v okviru vzpostavitve računa prihodkov in odhodkov začne z zakonskim urejanjem računov v zvezi z udeležbo Švice, pri čemer upošteva spremembe, ki so se zgodile zaradi transferja, ukinitev, prenosov ali rebalansa proračuna v proračunskem letu. Tako zakonsko urejanje se opravi v času prvega plačila za leto (n+1). Vendar pa se končno zakonsko urejanje opravi najkasneje julija četrtega leta po zaključku okvirnega programa Euratom 2012–2013. Plačilo Švice se knjiži v dobro programov Euratoma kot proračunski prihodek, razporejen v ustrezno proračunsko postavko v izkazu prihodkov splošnega proračuna Evropske unije.

IV. Obveščanje

V času plačila za leto 2013 se skladno z obrazcem Komisije za prikaz prihodkov in odhodkov pripravi in Švici pošlje v vednost izjava o razdelitvi proračunskih sredstev za okvirni program Euratom 2012–2013 v zvezi z letom 2012.

Najpozneje 30. aprila 2014 se skladno z obrazcem Komisije za prikaz prihodkov in odhodkov pripravi in Švici pošlje v vednost izjava o razdelitvi proračunskih sredstev za okvirni program Euratom 2012–2013 v zvezi z letom 2013.

Komisija Švici sporoči statistične podatke in druge splošne finančne podatke v zvezi z izvajanjem okvirnega programa Euratom, ki so dostopni državam članicam.

PRILOGA C

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV V OKVIRNEM PROGRAMU EURATOM 2012–2013

I. Neposredna komunikacija

Komisija neposredno komunicira z udeleženci okvirnega programa Euratom 2012–2013, ki imajo sedež v Švici, ter z njihovimi podizvajalci. Te osebe Komisiji neposredno predložijo vse zadevne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo predložiti na podlagi instrumentov iz tega sporazuma ter iz sporazumov in/ali pogodb o financiranju, sklenjenih za njihovo izvajanje.

II. Revizije

V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1081/2010 (2), v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (4), ter v skladu z drugimi pravili iz tega sporazuma, sporazumov in/ali pogodb o financiranju, sklenjenih z udeleženci programa, ki imajo sedež v Švici, lahko zastopniki Komisije ali druge osebe, ki jih pooblasti Komisija, kadar koli izvedejo znanstvene, finančne, tehnološke ali druge revizije v prostorih udeležencev in njihovih podizvajalcev.

Zastopniki Komisije in druge osebe, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter do vseh informacij, tudi takšnih v elektronski obliki, ki so potrebne za izvajanje teh revizij. Pravica do dostopa se izrecno navede v sporazumih in/ali pogodbah o financiranju, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega sporazuma.

Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Komisija.

Revizije se lahko izvedejo po zaključku okvirnega programa Euratom 2012–2013 ali po zaključku tega sporazuma v skladu s pogoji, določenimi v zadevnih sporazumih in/ali pogodbah o financiranju.

Švicarski Zvezni urad za revizijo se o revizijah, ki se izvedejo na ozemlju Švice, obvesti vnaprej. To obvestilo ni pravni predpogoj za izvedbo takšnih revizij.

III. Pregledi na kraju samem

V skladu z določbami in pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (5) ter Uredbe (ES) št. 1073/1999 (6) Evropskega parlamenta in Sveta je v okviru tega sporazuma Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje pregledov na kraju samem in inšpekcijskih pregledov na ozemlju Švice.

Preglede na kraju samem in inšpekcijske preglede pripravi in vodi Komisija v tesnem sodelovanju s švicarskim Zveznim uradom za revizijo ali z drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih imenuje švicarski Zvezni urad za revizijo, ki se jih pravočasno obvesti o predmetu, namenu in pravni podlagi pregledov in inšpekcij, da lahko nudijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri pregledih na kraju samem in inšpekcijskih pregledih.

Če zadevni švicarski organi tako želijo, lahko preglede na kraju samem in inšpekcijske preglede izvajajo skupaj s Komisijo.

Če udeleženci okvirnega programa Euratom 2012–2013 nasprotujejo pregledu na kraju samem ali inšpekcijskemu pregledu, švicarski organi v skladu z nacionalnimi predpisi inšpektorjem Komisije zagotovijo vso potrebno pomoč, da ti lahko opravijo svoje naloge v zvezi s pregledom na kraju samem ali inšpekcijskim pregledom.

Komisija švicarski Zvezni urad za revizijo v najkrajšem možnem času obvesti o vsakem dejstvu ali sumu na nepravilnosti, ki ga odkrije pri pregledu na kraju samem ali inšpekcijskem pregledu. V vsakem primeru Komisija navedeni organ obvesti o rezultatih takih pregledov.

IV. Obveščanje in posvetovanje

Za pravilno izvajanje te priloge pristojni švicarski organi in organi Skupnosti redno izmenjujejo informacije in na zahtevo ene od pogodbenic izvedejo posvetovanja.

Pristojni švicarski organi Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnem koli dejstvu ali sumu na nepravilnosti, ki so ga odkrili v zvezi s sklenitvijo in izvajanjem sprejetih sporazumov in/ali pogodb o financiranju pri uporabi instrumentov iz tega sporazuma.

V. Zaupnost

Informacije, ki se v kakršni koli obliki sporočijo ali pridobijo v skladu s to prilogo, se obravnavajo kot poslovna skrivnost in varujejo na enak način, kot se podobne podatke varuje v skladu s švicarsko zakonodajo in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti. Takšne informacije se ne smejo sporočati drugim osebam, razen osebam v institucijah Skupnosti ali državah članicah ali Švici, katerih funkcija zahteva poznavanje teh podatkov, in se smejo uporabljati le za namene zagotavljanja učinkovitega varstva finančnih interesov pogodbenic.

VI. Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v uporabo švicarskega kazenskega prava lahko Komisija uvede upravne ukrepe in kazni v skladu z uredbama (ES, Euratom) št. 1605/2002, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1081/2010 (7), in (ES, Euratom) št. 2342/2002, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (8), ter v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (9).

VII. Izterjava in izvršba

Sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi okvirnega programa Euratom 2012–2013 v zvezi s področjem uporabe tega sporazuma in ki osebam, ki niso države, nalagajo denarno obveznost, so izvršljivi v Švici. Nalog za izvršbo izdajo organi, ki jih imenuje švicarska vlada, in o tem obvestijo Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s procesnim pravom Švice. Zakonitost sklepov o izvršbi nadzira Sodišče Evropske unije. Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule iz pogodb na podlagi okvirnega programa Euratom 2012–2013 so izvršljive pod istimi pogoji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) UL L 311, 26.11.2010, str. 9.

(3) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(4) UL L 111, 28.4.2007, str. 13.

(5) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(6) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(7) UL L 311, 26.11.2010, str. 9.

(8) UL L 111, 28.4.2007, str. 13.

(9) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

9.1.2013

Uradni list Evropske unije

L 4/13

SKLEP SVETA

z dne 17. decembra 2012

o pristopu Evropske unije k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja

(2013/5/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila pozneje preimenovana v Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemskega morja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija), je bila sklenjena v imenu Evropske skupnosti s Sklepom Sveta 77/585/EGS (2), spremembe Barcelonske konvencije pa so bile sprejete s Sklepom Sveta 1999/802/ES (3).

(2)	V skladu s členom 7 Barcelonske konvencije pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo, zmanjšajo in v čim večji meri odpravijo onesnaževanje območja Sredozemskega morja zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja.

(3)

Eden od protokolov Barcelonske konvencije je Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja (Protokol o dejavnostih na morju). Veljati je začel 24. marca 2011. Do sedaj so ga ratificirali Albanija, Ciper, Libija, Maroko, Sirija in Tunizija. Poleg Cipra, so nekatere druge države članice, ki so pogodbenice Barcelonske konvencije, nedavno napovedale, da prav tako nameravajo ratificirati Protokol.

(4)

Ocenjuje se, da je v Sredozemlju več kot 200 delujočih naftnih ploščadi, razmišlja pa se še o več obratih. Pričakuje se, da se bodo dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov po odkritju večjih rezerv fosilnih goriv v Sredozemlju povečale. Zaradi zaprtosti Sredozemskega morja in njegove posebne hidrodinamike bi nesreča, kakršna se je zgodila v Mehiškem zalivu leta 2010, imela takojšnje negativne čezmejne posledice za sredozemsko gospodarstvo ter občutljive morske in obalne ekosisteme. Srednjeročno se bodo verjetno raziskovali in izkoriščali tudi drugi mineralni viri na odprtem morju, morskem dnu in v podmorju.

(5)

Neučinkovito obravnavanje tveganj, ki so povezana s temi dejavnostmi, bi močno ogrozilo prizadevanja vseh tistih držav članic, ki morajo sprejeti potrebne ukrepe, da dosežejo in ohranijo dobro okoljsko stanje morskih voda v Sredozemlju, kakor je zahtevano v Direktivi 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (4). Poleg tega bi sprejetje dodatnih ukrepov prispevalo k izpolnjevanju zavez in spoštovanju obveznosti, ki so jih Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Malta, Slovenija, in Unija sama sprejele kot pogodbenice Barcelonske konvencije.

(6)

Protokol o dejavnostih na morju zajema raznovrstne določbe, ki jih bodo morale izvajati različne upravne ravni. Medtem ko je ukrepanje Unije z namenom okrepitve varnosti dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju primerno, ob upoštevanju velike verjetnosti čezmejnih okoljskih učinkov, povezanih s temi dejavnostmi, bi morale biti države članice in njihovi pristojni organi odgovorni za nekatere podrobne ukrepe iz Protokola o dejavnostih na morju.

(7)

V sporočilu Komisije z naslovom „Soočanje z izzivom varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju“, sprejetem 12. oktobra 2010 je opredeljena potreba po mednarodnem sodelovanju za spodbujanje varnosti dejavnosti na morju in zmogljivosti odzivanja po vsem svetu; eden od s tem povezanih ukrepov je raziskovanje možnosti, ki jih omogočajo regionalne konvencije. V sporočilu je zlasti priporočeno, da se v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami ponovno sproži proces z namenom, da bi Protokol o dejavnostih na morju začel veljati.

(8)

Svet je v sklepih o varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih na morju, ki so bili sprejeti 3. decembra 2010, navedel, da bi morale imeti Unija in njene države članice še naprej pomembno vlogo pri prizadevanjih za najvišje varnostne standarde v okviru mednarodnih pobud in forumov in regionalnega sodelovanja, npr. v Sredozemlju. Svet je tudi Komisijo in države članice pozval, naj čim bolj izkoristijo veljavne mednarodne konvencije.

(9)	Evropski parlament je v resoluciji z dne 13. septembra 2011 poudaril pomen popolne veljavnosti neratificiranega Protokola o dejavnostih na morju, katerega cilj je varstvo pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja.

(10)

Eden od ciljev okoljske politike Unije je spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih okoljskih problemov. Pri Protokolu o dejavnostih na morju je posebej treba upoštevati veliko verjetnost čezmejnih okoljskih učinkov v primeru nesreč v polzaprtem morju, kakršno je Sredozemsko morje. Zato je primerno, da Unija sprejme ukrepe, ki so potrebni za krepitev varnosti dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju ter zaščito morskega okolja v Sredozemskem morju.

(11)	Komisija v predlaga tudi uredbo o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

(12)

Protokol o dejavnostih na morju zadeva področje, ki ga večinoma ureja pravo Unije. To na primer vključuje elemente, kot so varstvo morskega okolja, presoja vpliva na okolje in okoljska odgovornost. Protokol o dejavnostih na morju je, s pridržkom končne odločitve zakonodajalcev glede predlagane uredbe, skladen s cilji predlagane uredbe, vključno z izdajo dovoljenj, presojo vpliva na okolje ter tehnično in finančno zmogljivostjo izvajalcev.

(13)

Ključno je zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami in institucijami Unije, tako pri procesu pogajanj in sklenitvi Protokola kot tudi pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Obveznost sodelovanja izhaja iz zahteve po enotnosti pri mednarodnem zastopanju Unije. Zato bi morale države članice, ki so pogodbenice Barcelonske konvencije in Protokola še niso ratificirale, sprejeti vse potrebno za končanje postopkov ratifikacije ali pristopa k Protokolu o dejavnostih na morju.

(14)	Unija bi morala zato pristopiti k Protokol o dejavnostih na morju –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pristop Evropske unije k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja se odobri v imenu Unije.

Besedilo Protokola o dejavnostih na morju je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Unije deponira(-jo) listino o odobritvi pri španski vladi, ki ima funkcijo depozitarja v skladu s členom 32(2) Protokola o dejavnostih na morju, s čimer bo izraženo soglasje Unije, da jo Protokol (5) o dejavnostih na morju zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 17. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) Odobritev z dne 20 Novembra 2012 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2) UL L 240, 19.9.1977, str. 1.

(3) UL L 322, 14.12.1999, str. 32.

(4) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(5) Generalni sekretariat Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije datum začetka veljavnosti Protokola o dejavnostih na morju za Unijo.

PREVOD

PROTOKOL

o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja

PREAMBULA

POGODBENICE TEGA PROTOKOLA –

KI SO POGODBENICE Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni,

OB UPOŠTEVANJU člena 7 navedene konvencije,

OB UPOŠTEVANJU povečanja dejavnosti v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem morskega dna Sredozemskega morja in njegovega podmorja,

OB ZAVEDANJU, da onesnaževanje, ki lahko iz tega izhaja, resno ogroža okolje in ljudi,

V ŽELJI, da Sredozemsko morje zaščitijo in zavarujejo pred onesnaževanjem zaradi dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja,

OB UPOŠTEVANJU protokolov, ki se nanašajo na Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, zlasti Protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primerih nezgode, ki je bil sprejet 16. februarja 1976 v Barceloni, in Protokola o posebej zavarovanih območjih Sredozemlja, ki je bil sprejet 3. aprila 1982 v Ženevi,

OB UPOŠTEVANJU zadevnih določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki je bila sprejeta 10. decembra 1982 v Montego Bayu in jo je podpisalo veliko pogodbenic,

OB ZAVEDANJU različnih stopenj razvoja obalnih držav članic ter ob upoštevanju gospodarskih in socialnih potreb držav v razvoju –

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem protokolu:

(a)	„Konvencija“ pomeni Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni;

(b)	„organizacija“ pomeni organ iz člena 17 Konvencije;

(c)	„viri“ pomenijo vse mineralne vire v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju;

(d)

„dejavnosti v zvezi z raziskovanjem in/ali izkoriščanjem virov na območju Protokola“ (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti) pomenijo:

(i)	dejavnosti znanstvenega raziskovanja virov na morskem dnu in v podmorju;

(ii)

raziskovanje:

—	seizmološke meritve; analiza morskega dna in podmorja; jemanje vzorcev,

—	raziskovalno vrtanje;

(iii)

izkoriščanje:

—	postavitev obrata za pridobivanje virov in s tem povezane dejavnosti,

—	postavljanje vrtin,

—	pridobivanje, predelava in skladiščenje,

—	transport na obalo po cevovodu in natovarjanje na ladje,

—	vzdrževanje, popravila in druge pomožne dejavnosti;

(e)	„onesnaževanje“ je opredeljeno tako kot v členu 2(a) Konvencije;

(f)

„obrat“ pomeni vsako fiksno ali plavajočo konstrukcijo in vse njene sestavne dele, namenjene za izvajanje dejavnosti, zlasti:

(i)	fiksne ali premične vrtalne enote na morju;

(ii)	fiksne ali plavajoče proizvodne enote, vključno z dinamično nameščenimi enotami;

(iii)

skladiščni objekti na morju, vključno z ladjami, uporabljenimi za ta namen;

(iv)	terminali za natovarjanje na morju in transportni sistemi za pridobljene proizvode, kot so podvodni cevovodi;

(v)	na njej nameščene naprave in oprema za pretovarjanje, predelavo, skladiščenje in odlaganje snovi z morskega dna ali iz podmorja;

(g)

„upravljavec“ pomeni:

(i)	vsako fizično ali pravno osebo, ki jo pogodbenica, pristojna za območje, na katerem se dejavnosti izvajajo (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica), v skladu s tem protokolom pooblasti za izvajanje dejavnosti in/ali ki izvaja takšne dejavnosti, ali

(ii)	vsako osebo, ki nima dovoljenja v smislu tega protokola, vendar dejansko nadzira takšne dejavnosti;

(h)	„varnostno območje“ pomeni območje ob obratih v skladu z določbami splošnega mednarodnega prava in tehničnimi zahtevami, z ustreznimi oznakami za zagotovitev varnosti plovbe in obratov;

(i)	„odpadki“ pomenijo snovi in materiale kakršnih koli vrst in oblik, ki nastanejo pri dejavnostih, zajetih v tem protokolu, in se odstranijo ali so namenjeni za odstranjevanje ali jih je treba odstraniti;

(j)	„okolju in zdravju škodljive snovi in materiali“ pomenijo snovi in materiale kakršnih koli vrst in oblik, ki bi lahko povzročile onesnaževanje, če bi se vnesle na območje Protokola;

(k)

„načrt uporabe kemikalij“ pomeni načrt, ki ga pripravi upravljavec katerega koli objekta na morju, in prikazuje:

(i)	kemikalije, ki jih namerava upravljavec uporabiti pri svojem delu;

(ii)	namen ali namene, za katere namerava upravljavec uporabljati kemikalije;

(iii)

najvišje koncentracije kemikalij, ki jih namerava upravljavec uporabiti v kateri koli drugi snovi, in največje količine, ki jih namerava uporabiti v katerem koli določenem obdobju;

(iv)	območje, na katerem lahko kemikalije iztečejo v morsko okolje;

(l)	„nafta“ pomeni nafto v kakršni koli obliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi, pri čemer vključuje snovi iz Dodatka k temu protokolu, ne da bi bile pri tem omejene splošne navedbe;

(m)	„naftna mešanica“ pomeni mešanico s kakršno koli vsebnostjo nafte;

(n)

„odplake“ pomenijo:

(i)	odplake in druge odpadke iz vseh vrst stranišč, pisoarjev in umivalnic;

(ii)	odplake iz zdravstvenih prostorov (ambulanta, bolniški oddelek itd.) iz umivalnikov, kadi in drugih odtokov, nameščenih v takih prostorih;

(iii)

drugo odpadno vodo, če je pomešana z zgoraj opredeljenimi odtoki;

(o)	„smeti“ pomenijo vse vrste odpadne hrane ter gospodinjskih in industrijskih odpadkov, ki nastanejo med običajnim delovanjem obrata in se jih lahko stalno ali občasno odlaga, razen snovi, ki so opredeljene ali navedene na drugih delih tega protokola;

(p)	„meja sladke vode“ pomeni mesto v vodotokih, kjer se pri oseki in v času nizkega vodostaja sladke vode znatno poveča slanost zaradi morske vode.

Člen 2

Geografska pokritost

1. Območje, za katerega se uporablja ta protokol (v nadaljnjem besedilu: območje Protokola), zajema:

(a)	območje Sredozemskega morja, kot je opredeljeno v členu 1 Konvencije, vključno z epikontinentalnim pasom, morskim dnom in podmorjem;

(b)	vode, vključno z morskim dnom in podmorjem na kopenski strani temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, ki v primeru vodotokov sega do meje sladke vode.

2. Vsaka pogodbenica tega protokola (v tem protokolu navedene kot „pogodbenice“) lahko v območje Protokola vključi mokrišča in obalna območja na svojem ozemlju.

3. Nobena določba tega protokola niti noben drug dokument, sprejet na podlagi tega protokola, ne omejuje pravic katere koli države v zvezi z razmejitvijo epikontinentalnega pasu.

Člen 3

Splošne zaveze

1. Pogodbenice same ali v dvostranskem ali večstranskem sodelovanju sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečitev, zmanjšanje, odpravo in nadziranje onesnaževanja na območju Protokola, ki nastane zaradi izvajanja dejavnosti, med drugim z zagotavljanjem, da se v ta namen uporabijo najboljše razpoložljive tehnologije, ki so okoljsko učinkovite in gospodarsko primerne.

2. Pogodbenice zagotovijo sprejetje vseh potrebnih ukrepov, da dejavnosti ne povzročajo onesnaževanja.

ODDELEK II

SISTEM IZDAJE DOVOLJENJ

Člen 4

Splošna načela

1. Za vse dejavnosti na območju Protokola, vključno s postavitvijo obratov na kraju samem, je potrebno predhodno pisno dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje, ki ga izda pristojni organ. Pristojni organ pred izdajo dovoljenja preveri, ali je bil obrat zgrajen v skladu z mednarodnimi standardi in prakso ter ali je upravljavec tehnično usposobljen in ima finančna sredstva za izvajanje načrtovanih dejavnosti. Takšno dovoljenje se izda v skladu z ustreznim postopkom, ki ga določi pristojni organ.

2. Izdaja dovoljenja se zavrne, če obstaja sum, da bi lahko predlagane dejavnosti znatno škodljivo vplivale na okolje, česar ni mogoče preprečiti z izpolnjevanjem pogojev iz dovoljenja in člena 6(3) tega protokola.

3. Pogodbenica med obravnavo odobritve lokacije obrata zagotovi, da takšna lokacija ne bo škodljivo vplivala na obstoječe objekte, zlasti na cevovode in kable.

Člen 5

Zahteve za izdajo dovoljenj

1. Pogodbenica določi, da mora kandidat za upravljavca pristojnemu organu ob vsaki vlogi za izdajo dovoljenja ali njegovo podaljšanje predložiti projekt, pri čemer mora vsaka vloga vsebovati zlasti naslednje:

(a)	pregled vplivov predlaganih dejavnosti na okolje; pristojni organ lahko glede na naravo, obseg, trajanje in tehnične metode, ki se bodo uporabljale pri dejavnostih, ter glede na značilnosti območja zahteva, da se pripravi presoja vplivov na okolje v skladu s Prilogo IV k temu protokolu;

(b)	natančno opredelitev geografskih območij, na katerih se načrtuje izvajanje dejavnosti, vključno z varnostnimi območji;

(c)	podatke o strokovni in tehnični usposobljenosti kandidata za upravljavca in osebja, ki dela v obratu, ter sestavi posadke;

(d)	varnostne ukrepe iz člena 15;

(e)	upravljavčev načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz člena 16;

(f)	postopke spremljanja iz člena 19;

(g)	načrte za odstranitev obratov iz člena 20;

(h)	previdnostne ukrepe za posebej zavarovana območja iz člena 21;

(i)	zavarovanje ali drugo finančno jamstvo za kritje odgovornosti iz člena 27(2)(b).

2. Pristojni organ se lahko odloči, da za znanstveno raziskovanje in dejavnosti izkoriščanja zahteva manj obsežno dokumentacijo iz odstavka 1 tega člena glede na naravo, obseg, trajanje in tehnične metode, uporabljene pri dejavnostih, ter glede na značilnosti območja.

Člen 6

Izdaja dovoljenj

1. Dovoljenja iz člena 4 se izdajo, potem ko pristojni organ preveri, ali so izpolnjene zahteve iz člena 5 in Priloge IV.

2. V vsakem dovoljenju so opredeljene dejavnosti in obdobje veljavnosti dovoljenja, geografske meje območja, za katerega velja dovoljenje, ter tehnične zahteve in odobreni obrati. Potrebna varnostna območja se določijo pozneje, ko je to primerno.

3. V dovoljenju so lahko določeni pogoji v zvezi z ukrepi, tehnikami ali metodami za čim večje zmanjšanje nevarnosti onesnaževanja in škode, ki sta posledica onesnaževanja zaradi izvajanja dejavnosti.

4. Pogodbenice organizacijo čim prej obvestijo o izdanih ali podaljšanih dovoljenjih. Organizacija vodi evidenco vseh odobrenih obratov na območju Protokola.

Člen 7

Sankcije

Vsaka pogodbenica določi sankcije za kršitve obveznosti, ki izhajajo iz tega protokola, ali za neupoštevanje nacionalne zakonodaje ali predpisov o izvajanju tega protokola ali neizpolnjevanje posebnih pogojev, povezanih z izdajo dovoljenja.

ODDELEK III

ODPADKI TER OKOLJU IN ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI IN MATERIALI

Člen 8

Splošna obveznost

Pogodbenice brez poseganja v druge standarde ali obveznosti iz tega oddelka določijo splošno obveznost za upravljavce, da uporabljajo najboljše razpoložljive, okoljsko učinkovite in gospodarsko primerne tehnike ter upoštevajo mednarodno sprejete standarde v zvezi z odpadki, uporabo, skladiščenjem in izpusti okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, da bi se čim bolj zmanjšala nevarnost onesnaževanja.

Člen 9

Okolju in zdravju škodljive snovi in materiali

1. Pristojni organ na podlagi načrta uporabe kemikalij odobri uporabo in skladiščenje kemikalij, uporabljenih pri izvajanju dejavnosti.

2. Pogodbenica lahko uredi, omeji ali prepove uporabo kemikalij za izvajanje dejavnosti v skladu s smernicami, ki jih sprejmejo pogodbenice.

3. Pogodbenice za namene varstva okolja zagotovijo, da je vsaki snovi in materialu, ki se uporablja pri izvajanju dejavnosti, priložen opis sestavin, ki ga zagotovi proizvajalec takšne snovi ali materiala.

4. Na območju protokola je prepovedano odlaganje okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti iz tega protokola in Priloge I k temu protokolu.

5. Na območju Protokola je za odlaganje okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, ki nastanejo pri dejavnostih iz tega protokola in Priloge II k temu protokolu, v vsakem primeru potrebno predhodno posebno dovoljenje pristojnega organa.

6. Na območju Protokola je za odlaganje vseh drugih okolju in zdravju škodljivih snovi in materialov, ki nastanejo pri dejavnostih iz tega protokola in bi lahko povzročili onesnaženje, potrebno predhodno splošno dovoljenje pristojnega organa.

7. Dovoljenja iz odstavkov 5 in 6 zgoraj se izdajo le po natančni preučitvi vseh dejavnikov iz Priloge III k temu protokolu.

Člen 10

Nafta in naftne mešanice ter vrtalne tekočine in odpadki

1. Pogodbenice oblikujejo in sprejmejo skupne standarde za odlaganje nafte in naftnih mešanic iz obratov na območje Protokola:

(a)	takšni skupni standardi se oblikujejo v skladu z določbami iz oddelka A Priloge V;

(b)

takšni skupni standardi niso manj omejevalni zlasti od naslednjih zahtev:

(i)	največja dovoljena vsebnost nafte pri odplakah z območja strojev je 15 mg na liter nerazredčenih odplak;

(ii)	največja dovoljena vsebnost nafte pri proizvodni vodi je povprečno 40 mg na liter v katerem koli koledarskem mesecu; vsebnost ne sme nikoli preseči 100 mg na liter;

(c)	pogodbenice sporazumno določijo, katera metoda se bo uporabila za analiziranje vsebnosti nafte.

2. Pogodbenice oblikujejo in sprejmejo skupne standarde za uporabo in odlaganje vrtalnih tekočin in odpadkov na območju Protokola. Takšni skupni standardi se oblikujejo v skladu z določbami iz oddelka B Priloge V.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za izvajanje skupnih standardov, sprejetih v skladu s tem členom, ali izvajanje strožjih standardov, ki bi jih lahko sprejela.

Člen 11

Odplake

1. Pogodbenica prepove odvajanje odplak z obratov, na katerih je stalno deset oseb ali več, na območje Protokola, razen v naslednjih primerih:

(a)	če se odplake z objekta odvajajo po postopku čiščenja, ki ga odobri pristojni organ najmanj štiri navtične milje od najbližjega kopnega ali fiksnega ribiškega objekta, pri čemer to odločitev pogodbenica sprejme za vsak primer posebej, ali

(b)	če se neočiščene odplake odvajajo v skladu z mednarodnimi pravili in standardi ali

(c)	če se odplake odvajajo skozi čistilno napravo, ki jo potrdi pristojni organ.

2. Pogodbenica po potrebi sprejme strožje predpise, med drugim zaradi smeri vodnih tokov na območju ali zaradi bližine katerega koli območja iz člena 21.

3. Izjeme iz odstavka 1 ne veljajo, če bi zaradi odvajanja na vodi ostali vidni plavajoči trdni delci ali če bi to povzročilo obarvanje, razbarvanje ali motnost vode v okolici izpusta.

4. Če so odplake pomešane z odpadki ter okolju in zdravju škodljivimi snovmi in materiali, za katere veljajo drugačne zahteve glede odlaganja, veljajo strožje zahteve.

Člen 12

Smeti

1. Pogodbenica prepove odlaganje naslednjih izdelkov in materialov na območju Protokola:

(a)	vse plastike, kamor spadajo tudi sintetične vrvi, sintetične ribiške mreže in plastične vrečke za smeti;

(b)	vseh drugih biološko nerazgradljivih smeti, vključno s papirnimi izdelki, tekstilom, steklom, kovinami, steklenicami, keramiko, varovalnimi oblogami ladijskega tovora, izolirnim materialom in materialom za pakiranje.

2. Odpadna hrana se na območju Protokola odlaga čim dlje od kopnega v skladu z mednarodnimi pravili in standardi.

3. Če so smeti pomešane z drugimi odpadki, za katere veljajo drugačne zahteve glede odlaganja ali izpuščanja, veljajo strožje zahteve.

Člen 13

Objekti za sprejem odpadkov, navodila in sankcije

Pogodbenice zagotovijo, da:

(a)	upravljavci ustrezno odložijo vse odpadke ter okolju in zdravju škodljive snovi in materiale v za to določene objekte za sprejem odpadkov na kopnem, razen če je s Protokolom dovoljeno drugače;

(b)	celotno osebje dobi navodila glede pravilnega načina odlaganja;

(c)	se nezakonito odlaganje kaznuje.

Člen 14

Izjeme

1. Določbe tega oddelka se ne uporabljajo:

(a)

v primeru višje sile in zlasti za odlaganje odpadkov:

—	v primeru ogroženosti človeških življenj,

—	v primeru ogrožene varnosti objektov,

—	v primeru okvare na objektu ali njegove opreme;

če so bili po odkritju okvare ali po odlaganju odpadkov sprejeti vsi razumni varstveni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov;

(b)

če se v morje izpustijo snovi, ki vsebujejo nafto ali okolju in zdravju škodljive snovi ali materiale, ki se na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa uporabljajo za odpravljanje posledic nezgod, ki povzročajo specifično onesnaževanje, da bi se tako čim bolj zmanjšala škoda zaradi onesnaženja.

2. Določbe tega oddelka kljub temu veljajo vedno, kadar upravljavec deluje z namenom povzročitve škode ali malomarno in se pri tem zaveda, da bo taka škoda verjetno nastala.

3. O odlaganju odpadkov, ki se izvede v okoliščinah iz odstavka 1 tega člena, se takoj obvesti organizacijo in prek nje ali neposredno vsako pogodbenico ali pogodbenice, na katere bi lahko to odlaganje vplivalo, pri čemer se navedejo vsi podatki o okoliščinah in naravi ter količinah odloženih odpadkov ali okolju in zdravju škodljivih snovi ali materialov.

ODDELEK IV

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 15

Varnostni ukrepi

1. Pogodbenica, v pristojnosti katere se načrtujejo ali izvajajo dejavnosti, zagotovi, da se sprejmejo varnostni ukrepi v zvezi z zasnovo, gradnjo, namestitvijo, opremo, označevanjem, delovanjem in vzdrževanjem objektov.

2. Pogodbenica zagotovi, da ima upravljavec na objektih vedno ustrezno brezhibno delujočo opremo in naprave za varovanje človeških življenj, preprečevanje in odpravljanje nenamernega onesnaževanja ter omogočanje hitrega odziva v nujnih primerih v skladu z najustreznejšimi razpoložljivimi okoljsko učinkovitimi in gospodarsko primernimi tehnikami ter določbami upravljavčevega načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz člena 16.

3. Pristojni organ zahteva potrdilo o varnosti in usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), ki ga izda priznani organ za proizvodne ploščadi, premične vrtalne enote na morju, skladiščne objekte na morju, nakladalne sistema na morju in cevovode ter druge obrate, ki jih lahko določi pogodbenica.

4. Pogodbenice z inšpekcijskim pregledom zagotovijo, da upravljavci izvajajo dejavnosti v skladu s tem členom.

Člen 16

Načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

1. Pogodbenice v primeru izrednega dogodka smiselno izvajajo določbe Protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nezgode.

2. Vsaka pogodbenica zahteva, da imajo upravljavci, odgovorni za objekte v njeni pristojnosti, načrt za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih za boj proti nenamernemu onesnaževanju, ki je usklajen z načrtom pogodbenice za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih, določen v skladu s Protokolom o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nezgode ter odobren v skladu s postopki, ki jih določijo pristojni organi.

3. Vsaka pogodbenica vzpostavi usklajevanje za oblikovanje in izvajanje načrtov za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih. Takšni načrti se pripravijo v skladu s smernicami, ki jih sprejme pristojna mednarodna organizacija. Načrti so zlasti v skladu z določbami Priloge VII k temu protokolu.

Člen 17

Obveščanje

Vsaka pogodbenica zahteva, da upravljavci, odgovorni za obrate v njeni pristojnosti, pristojni organ takoj obvestijo o:

(a)	vsakem dogodku na njihovem obratu, ki povzroča ali bi lahko povzročil onesnaževanje na območju Protokola;

(b)	vsakem opaženem dogodku na morju, ki povzroča ali bi lahko povzročil onesnaževanje na območju Protokola.

Člen 18

Medsebojna pomoč v primeru izrednega dogodka

Pogodbenica, ki potrebuje pomoč, da bi preprečila, zmanjšala ali odpravila onesnaženje zaradi izvajanja dejavnosti, lahko v primeru izrednega dogodka zaprosi za pomoč druge pogodbenice neposredno ali prek Regionalnega pomorskega centra za pomoč pri onesnaženju Sredozemskega morja v izrednih primerih (REMPEC), ki storijo vse, kar lahko, da zagotovijo zahtevano pomoč.

Pogodbenica, ki je tudi pogodbenica Protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaževanje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nezgode, za ta namen uporablja ustrezne določbe navedenega protokola.

Člen 19

Spremljanje

1. Upravljavec mora oceniti vpliv dejavnosti na okolje ali mora to zanj opraviti usposobljen subjekt, ki je strokovnjak na tem področju, glede na naravo, obseg, trajanje in tehnične metode, uporabljene pri izvajanju dejavnosti, ter glede na značilnosti območja in o tem redno ali na zahtevo obveščati pristojni organ, da lahko ta oceni vpliv dejavnosti na okolje v skladu s postopkom, ki ga določi v svojem sistemu izdaje dovoljenj.

2. Pristojni organ po potrebi vzpostavi nacionalni sistem spremljanja, da lahko redno spremlja obrate in vpliv dejavnosti na okolje in s tem zagotovi, da so izpolnjeni pogoji v zvezi z izdajo dovoljenja.

Člen 20

Odstranitev obratov

1. Pristojni organ od upravljavca zahteva, da zaradi zagotavljanja varnosti plovbe odstrani vsak obrat, ki je opuščen ali se je prenehal uporabljati, pri čemer se upoštevajo smernice in standardi, ki jih sprejme pristojna mednarodna organizacija. Ob takšni odstranitvi je treba tudi ustrezno upoštevati druge vrste zakonite uporabe morja, zlasti ribolov, varstvo morskega okolja ter pravice in obveznosti drugih pogodbenic. Pred odstranitvijo upravljavec na svojo odgovornost sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči razlitje ali iztekanje z območja dejavnosti.

2. Pristojni organ od upravljavca zahteva, da v skladu z odstavkom 1 tega člena odstrani opuščene cevovode ali cevovode, ki so se prenehali uporabljati, ali očisti notranjost cevovodov in jih opusti ali očisti notranjost cevovodov in jih zakoplje, tako da to ne povzroča onesnaževanja, ogroža plovbe, ovira ribolova, ogroža morskega okolja ter ne ovira drugih zakonitih uporab morja ali pravic in obveznosti drugih pogodbenic. Pristojni organ zagotovi, da je javnost ustrezno obveščena o globini, položaju in dimenzijah vsakega zakopanega cevovoda ter da so ti podatki navedeni na zemljevidih ter da so s tem seznanjene organizacija in druge pristojne mednarodne organizacije in pogodbenice.

3. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za obrate, ki jih je opustil ali prenehal uporabljati upravljavec, katerega dovoljenje je bilo preklicano ali začasno razveljavljeno v skladu s členom 7.

4. Pristojni organ lahko zahteva morebitne spremembe, ki jih je treba opraviti glede obsega dejavnosti in prvotno predvidenih ukrepov za varstvo morskega okolja.

5. Pristojni organ lahko uredi odstop odobrenih dejavnosti drugim osebam ali njihov prenos nanje.

6. Če upravljavec ne upošteva določb tega člena, pristojni organ na stroške upravljavca sprejme ukrep ali ukrepe, ki so potrebni za odpravo neupoštevanja določb.

Člen 21

Posebej zavarovana območja

Zaradi varstva območij, opredeljenih v Protokolu o posebej zavarovanih območjih v Sredozemlju, in vseh drugih območij, ki jih določi pogodbenica, ter za hitrejše izpolnjevanje ciljev iz tega protokola pogodbenice posamično ali v večstranskem ali dvostranskem sodelovanju sprejmejo posebne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, da bi preprečile, zmanjšale, odpravile in nadzirale onesnaženje zaradi izvajanja dejavnosti na teh območjih.

Poleg ukrepov za izdajo dovoljenj iz Protokola o posebej zavarovanih območjih v Sredozemlju lahko taki ukrepi med drugim vključujejo:

(a)

posebne omejitve ali pogoje pri izdaji dovoljenj za takšna območja:

(i)	pripravo in oceno presoj vplivov na okolje;

(ii)	oblikovanje posebnih določb za ta območja v zvezi s spremljanjem, odstranitvijo obratov in prepovedjo kakršnih koli izpustov;

(b)	okrepljeno izmenjavo informacij med upravljavci, pristojnimi organi, pogodbenicami in organizacijo v zvezi z zadevami, ki bi lahko vplivale na takšna območja.

ODDELEK V

SODELOVANJE

Člen 22

Študije in raziskovalni programi

Pogodbenice v skladu s členom 13 Konvencije po potrebi sodelujejo pri spodbujanju študij ter izvajanju programov znanstvenega in tehnološkega raziskovanja za razvoj novih metod:

(a)	izvajanja dejavnosti na način, s katerim bi se zmanjšala nevarnost onesnaževanja;

(b)	preprečevanja, zmanjševanja, odpravljanja in nadziranja onesnaževanja, zlasti v nujnih primerih.

Člen 23

Mednarodni predpisi, standardi ter priporočene prakse in postopki

1. Pogodbenice sodelujejo neposredno ali prek organizacije ali drugih pristojnih mednarodnih organizacij:

(a)	pri vzpostavitvi ustreznih znanstvenih meril za oblikovanje in pripravo mednarodnih predpisov, standardov ter priporočenih praks in postopkov za doseganje ciljev tega protokola;

(b)	pri oblikovanju in pripravi takšnih mednarodnih predpisov, standardov ter priporočenih praks in postopkov;

(c)	pri oblikovanju in sprejetju smernic v skladu z mednarodnimi praksami in postopki, da bi se zagotovilo spoštovanje določb Priloge VI.

2. Pogodbenice si prizadevajo za čim hitrejšo uskladitev svojih zakonov in predpisov z mednarodnimi predpisi, standardi ter priporočenimi praksami in postopki iz odstavka 1 tega člena.

3. Pogodbenice si prizadevajo za čim večjo izmenjavo informacij v zvezi z notranjo politiko, zakoni in predpisi ter uskladitvijo iz odstavka 2 tega člena.

Člen 24

Znanstvena in tehnična pomoč državam v razvoju

1. Pogodbenice neposredno ali s pomočjo pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij sodelujejo pri pripravi in po možnosti pri izvajanju programov pomoči državam v razvoju, predvsem na področju znanosti, zakonodaje, izobraževanja in tehnologije, da bi na območju Protokola preprečile, zmanjšale, odpravile in nadzirale onesnaževanje zaradi dejavnosti.

2. Tehnična pomoč zajema zlasti usposabljanje znanstvenega, pravnega in tehničnega osebja ter nabavo, uporabo in proizvodnjo ustrezne opreme v teh državah pod ugodnejšimi pogoji, o čemer se morajo dogovoriti zadevne pogodbenice.

Člen 25

Medsebojno obveščanje

Pogodbenice se neposredno ali prek organizacije obveščajo o sprejetih ukrepih, doseženih rezultatih in po potrebi o težavah, ki nastanejo pri izvajanju tega protokola. Postopki za zbiranje in predložitev teh informacij se določijo na sestankih pogodbenic.

Člen 26

Čezmejno onesnaževanje

1. Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da se dejavnosti v njeni pristojnosti izvajajo tako, da ne povzročajo onesnaževanja zunaj meja njene pristojnosti.

2. Pogodbenica, v pristojnosti katere se načrtujejo ali izvajajo dejavnosti, upošteva vse morebitne škodljive vplive na okolje, ne glede na to, ali bi se lahko takšni vplivi pojavili znotraj ali zunaj meja njenih pristojnosti.

3. Če pogodbenica izve za primere neposrednega ogrožanja morskega okolja ali da je morsko okolje že ogroženo zaradi onesnaževanja, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, na katere bi lahko po njenem mnenju vplivalo takšno onesnaževanje, in Regionalni pomorski center za pomoč pri onesnaženju Sredozemskega morja v izrednih primerih (REMPEC), ter jih sproti obvešča, da lahko po potrebi sprejmejo ustrezne ukrepe. REMPEC o tem takoj obvesti vse zadevne pogodbenice.

4. Pogodbenice si v skladu s svojimi pravnimi sistemi in po potrebi na podlagi sporazuma prizadevajo za zagotovitev enakega dostopa do upravnih postopkov in enakega obravnavanja v teh postopkih osebam iz drugih držav, na katere lahko vpliva onesnaževanje ali drugi škodljivi učinki zaradi predlaganih ali obstoječih dejavnosti.

5. Če onesnaženje izvira z ozemlja države, ki ni pogodbenica tega protokola, si vsaka prizadeta pogodbenica prizadeva za sodelovanje z navedeno državo, da bi omogočila uporabo tega protokola.

Člen 27

Odgovornost in odškodnina

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo čim prej vzpostavile sodelovanje pri oblikovanju in sprejetju ustreznih predpisov in postopkov za določanje odgovornosti in višine odškodnine za škodo, ki bi nastala zaradi dejavnosti, zajetih v tem protokolu v skladu s členom 16 Konvencije.

2. Do sprejetja takšnih postopkov vsaka pogodbenica:

(a)	sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da odgovornost za povzročeno škodo zaradi dejavnosti prevzamejo upravljavci in da plačajo ustrezno odškodnino;

(b)	sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da imajo vsi upravljavci sklenjeno zavarovanje ali drugo finančno jamstvo pod pogoji, kot jih določi pogodbenica, za pokrivanje odškodnin za povzročeno škodo zaradi dejavnosti, zajetih v tem protokolu.

ODDELEK VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Imenovanje pristojnih organov

Vsaka pogodbenica imenuje enega ali več pristojnih organov:

(a)	za odobritev, podaljšanje in evidentiranje dovoljenj iz oddelka II tega protokola;

(b)	za izdajanje in evidentiranje posebnih in splošnih dovoljenj iz člena 9 tega protokola;

(c)	za izdajanje dovoljenj iz Priloge V k temu protokolu;

(d)	za odobritev čistilnega sistema in naprav za čiščenje odplak iz člena 11(1) tega protokola;

(e)	za predhodno odobritev v primeru izrednih izpustov iz člena 14(1) tega protokola;

(f)	za izvajanje nalog v zvezi z varnostnimi ukrepi iz člena 15(3) in (4) tega protokola;

(g)	za izvajanje nalog v zvezi z načrtovanjem ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz člena 16 in Priloge VII k temu protokolu;

(h)	za določitev postopkov spremljanja iz člena 19 tega protokola;

(i)	za nadziranje postopkov odstranjevanja obratov iz člena 20 tega protokola.

Člen 29

Prehodni ukrepi

Vsaka pogodbenica pripravi postopke in predpise v zvezi z odobrenimi ali neodobrenimi dejavnostmi, ki se začnejo izvajati pred začetkom izvajanja tega protokola, da se zagotovi čim večja skladnost z določbami tega protokola.

Člen 30

Sestanki

1. Redni sestanki pogodbenic potekajo v povezavi z rednimi sestanki pogodbenic Konvencije v skladu s členom 18 Konvencije. Pogodbenice imajo lahko tudi izredne sestanke v skladu s členom 18 Konvencije.

2. Namen sestankov pogodbenic tega protokola je med drugim:

(a)	spremljati izvajanje tega protokola ter ocenjevati učinkovitost sprejetih ukrepov in potrebo po dodatnih ukrepih, zlasti v obliki prilog in dodatkov;

(b)	pregledati in spremeniti katero koli prilogo ali dodatek k temu protokolu;

(c)	obravnavati informacije o odobrenih ali podaljšanih dovoljenjih v skladu z oddelkom II tega protokola;

(d)	obravnavati podatke o izdanih dovoljenjih in odobritvah v skladu z oddelkom III tega protokola;

(e)	sprejeti smernice iz člena 9(2) in člena 23(1)(c) tega protokola;

(f)	obravnavati načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in načine ukrepanja v izrednih primerih, sprejete v skladu s členom 16 tega protokola;

(g)	določiti merila in oblikovati mednarodne predpise, standarde ter priporočene prakse in postopke v skladu s členom 23(1) tega protokola v obliki, za katero se dogovorijo pogodbenice;

(h)	pospeševati izvajanje politik in izpolnjevanje ciljev iz oddelka V, zlasti uskladitev nacionalne zakonodaje z zakonodajo Evropske skupnosti v skladu s členom 23(2) tega protokola;

(i)	obravnavati napredek pri izvajanju člena 27 tega protokola;

(j)	opravljati druge naloge, ki so potrebne za izvajanje tega protokola.

Člen 31

Razmerje do konvencije

1. Določbe Konvencije, ki se nanašajo na kateri koli protokol, se uporabljajo tudi za ta protokol.

2. Poslovnik in finančni predpisi, sprejeti v skladu s členom 24 Konvencije, se uporabljajo tudi za ta protokol, razen če se pogodbenice tega protokola ne dogovorijo drugače.

Člen 32

Končna določba

1. Ta protokol je od 14. oktobra 1994 do 14. oktobra 1995 v Madridu na voljo za podpis vsem državam pogodbenicam Konvencije, povabljenim na Konferenco pooblaščencev obalnih držav Sredozemskega morja o Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja morskega dna in njegovega podmorja v Madridu 13. in 14. oktobra 1994. Do navedenih datumov je na voljo tudi za podpis Evropski skupnosti in podobnim regionalnim gospodarskim skupinam, katerih vsaj ena članica je obalna država z območja Protokola in je pristojna na področjih, ki jih pokriva ta protokol v skladu s členom 30 Konvencije.

2. Ta protokol velja, ko ga pogodbenice ratificirajo, sprejmejo ali potrdijo. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi se deponirajo pri vladi Španije, ki bo opravljala funkcijo depozitarja.

3. Od 15. oktobra 1995 bo ta protokol na voljo za pristop držav iz odstavka 1 zgoraj, Evropske skupnosti in katere koli skupine iz navedenega odstavka.

4. Ta protokol začne veljati trideseti dan od datuma depozita najmanj šestih dokumentov o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Protokola držav iz odstavka 1 tega člena ali pristopu k Protokolu.

V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

PRILOGA I

Okolju in zdravju škodljive snovi in materiali, ki jih je prepovedano odlagati na območju Protokola

Naslednje snovi in materiali ter njihove spojine so navedeni za namene člena 9(4) Protokola. Izbrani so bili zlasti na podlagi njihove strupenosti, obstojnosti in bioakumulacije:

1.	živo srebro in njegove spojine;

2.	kadmij in njegove spojine;

3.	organokositrove spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v morskem okolju (1);

4.	organofosforne spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v morskem okolju (1);

5.	organohalogenske spojine in snovi, ki lahko tvorijo take spojine v morskem okolju (1);

6.	surova nafta, kurilno olje, gošča, izrabljena mazalna olja in rafinirani proizvodi;

7.	obstojni sintetični materiali, ki lahko plavajo na površini, se potopijo ali ostanejo v suspenziji ter lahko ovirajo kakršno koli zakonito rabo morja;

8.	snovi, ki imajo dokazane karcinogene, teratogene ali mutagene lastnosti v morskem okolju ali prek morskega okolja;

9.	radioaktivne snovi, vključno z njihovimi odpadki, če njihovo odlaganje ni v skladu z načeli varstva pred sevanji, kot jih opredeljujejo pristojne mednarodne organizacije, ob upoštevanju varstva morskega okolja.

Ta priloga se ne uporablja za odpadke, ki vsebujejo manjše koncentracije snovi iz oddelka A, kot jih skupaj določijo pogodbenice, in manjšo vsebnost nafte, kot je navedena v členu 10 tega protokola.

(1) Razen snovi, ki so biološko neškodljive ali ki se hitro spremenijo v biološko neškodljive snovi.

PRILOGA II

Okolju in zdravju škodljive snovi in materiali, za odlaganje katerih na območju Protokola je potrebno posebno dovoljenje

Naslednje snovi in materiali ter njihove spojine so bili izbrani za namene člena 9(5) Protokola.

Arzen

Svinec

Baker

Cink

Berilij

Nikelj

Vanadij

Krom

9.	Biocidi in njihovi derivati, ki niso zajeti v Prilogo I.

10.

Selen

11.

Antimon

12.

Molibden

13.

Titan

14.

Kositer

15.	Barij (razen barijevega sulfata)

16.

Bor

17.

Uran

18.

Kobalt

19.

Talij

20.

Telur

21.

Srebro

22.

Cianidi

Nadzor in strogo omejevanje izpustov snovi iz oddelka A je treba izvajati v skladu s Prilogo III.

PRILOGA III

DEJAVNIKI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI IZDAJANJU DOVOLJENJ

Za namene izdajanja dovoljenj, ki so potrebna v skladu s členom 9(7), je treba posebej upoštevati zlasti naslednje dejavnike:

Lastnosti in sestavo odpadkov:

1.	vrsta in velikost vira odpadkov (npr. industrijski proces);

2.	vrsta odpadkov (izvor, povprečna sestava);

3.	oblika odpadkov (trdni, tekoči, mulj, gošča, plinasti);

4.	skupna količina (količina odpadkov, npr. na leto);

5.	vzorec izpusta (stalno, občasno, sezonsko itd.);

6.	koncentracije glavnih sestavin v snoveh iz Priloge I, v snoveh iz Priloge II in po potrebi v drugih snoveh;

7.	fizikalne, kemične in biokemične lastnosti odpadkov.

Lastnosti sestavin odpadkov glede na njihovo škodljivost:

1.	obstojnost (fizična, kemična, biološka) v morskem okolju;

2.	toksičnost in drugi škodljivi učinki;

3.	akumulacija v bioloških materialih ali usedlinah;

4.	biokemična transformacija, pri kateri nastanejo škodljive spojine;

5.	škodljivi vplivi na vsebnost in ravnovesje kisika;

6.	občutljivost na fizikalne, kemične in biokemične spremembe ter medsebojno učinkovanje v vodnem okolju z drugimi sestavinami morske vode, ki imajo lahko škodljive biološke ali na druge učinke na katero koli vrsto uporabe iz dela E spodaj.

Značilnosti kraja izpusta in sprejemnega morskega okolja:

1.	hidrografske, meteorološke, geološke in topografske značilnosti območja;

2.	lokacija in vrsta izpusta (iztok, kanal, izliv itd.) ter njegova lega glede na druga območja (kot so območja za rekreacijo, drstišča, ribogojnice in ribolovna območja, gojišča školjk) in druge kraje izpustov;

3.	začetno razpadanje na kraju izpusta v sprejemno morsko okolje;

4.	značilnosti širjenja, kot so vpliv vodnih tokov, plime in oseke ter vetra na horizontalne premike in vertikalno mešanje;

5.	lastnosti sprejemne vode, kot so fizikalni, kemični, biološki in ekološki pogoji na območju izpusta;

6.	zmogljivost sprejemnega morskega okolja, da sprejme izpuščene odpadke brez neželenih učinkov.

Razpoložljivost tehnologij za predelavo odpadkov

Metoda zmanjševanja količine odpadkov ter izpustov industrijskih in gospodinjskih odplak se izbere glede na razpoložljivost in izvedljivost:

(a)	alternativnih postopkov predelave;

(b)	metod za ponovno uporabo ali odpravljanje;

(c)	možnosti odstranjevanja na kopnem;

(d)	ustreznih tehnologij, pri katerih nastane malo odpadkov.

Morebitno ogrožanje morskega ekosistema in uporabe morske vode

Vpliv na življenje ljudi zaradi vpliva onesnaženja na:

(a)	užitne morske organizme;

(b)	kopalne vode;

(c)

estetiko.

2.	Vpliv na morske ekosisteme, zlasti na žive organizme, ogrožene vrste in ključne habitate.

3.	Vpliv na druge zakonite načine uporabe morja v skladu z mednarodnim pravom.

PRILOGA IV

PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

Vsaka pogodbenica zahteva, da presoja vplivov na okolje zajema vsaj naslednje:

(a)	opis geografskih meja območja, na katerem se bodo dejavnosti izvajale, vključno z morebitnimi varnostnimi območji;

(b)	opis prvotnega stanja okolja na zadevnem območju;

(c)	navedbo vrste, ciljev, obsega in trajanja predlaganih dejavnosti;

(d)	opis metod, obratov in drugih sredstev, ki so bodo uporabljali, ter morebitnih nadomestnih metod in načinov;

(e)	opis predvidljivih neposrednih in posrednih kratkoročnih in dolgoročnih vplivov predlaganih dejavnosti na okolje, vključno z živalstvom, rastlinstvom in ekološkim ravnovesjem;

(f)	izjavo s predlaganimi ukrepi za čim večje zmanjšanje tveganja škode za okolje zaradi izvajanja predlaganih dejavnosti, vključno z možnimi nadomestnimi ukrepi;

(g)	navedbo ukrepov, ki jih je treba sprejeti za varstvo okolja pred onesnaženjem in drugimi škodljivimi vplivi med izvajanjem predlaganih dejavnosti in po koncu njihovega izvajanja;

(h)	sklic na uporabljeno metodologijo za presojo vplivov na okolje;

(i)	navedbo, ali bi lahko predlagane dejavnosti vplivale na okolje katere koli druge države.

Vsaka pogodbenica ob upoštevanju mednarodnih predpisov, standardov ter priporočenih praks in postopkov, sprejetih v skladu s členom 23 Protokola, objavi standarde, na podlagi katerih se ocenjuje presoja vplivov na okolje.

PRILOGA V

NAFTA IN NAFTNE MEŠANICE TER VRTALNE TEKOČINE IN ODPADKI

Pogodbenice določijo naslednje določbe v skladu s členom 10:

Nafta in naftne mešanice

1.	Izlitja industrijskih odplak in odplak s ploščadi z veliko vsebnostjo nafte se ujamejo, preusmerijo in nato očistijo kot del proizvoda, ostanek pa se očisti do sprejemljive stopnje pred izpustom v skladu z dobro prakso naftnih polj.

2.	Naftne odpadke in gošča, ki nastanejo pri postopku ločevanja, se prepeljejo na obalo.

3.	Sprejmejo se vsi potrebni previdnostni ukrepi, da čim manj nafte, ki se zbere ali izgoreva iz poskusne vrtine, izpusti v morje.

4.	Sprejmejo se vsi potrebni previdnostni ukrepi, da morebitni plin, ki uhaja pri črpanju nafte, izgori ali se na ustrezen način porabi.

Vrtalne tekočine in odpadki

Za vrtalne tekočine na osnovi vode ter vrtalne odpadke veljajo naslednje zahteve:

(a)	takšne vrtalne tekočine se uporabljajo in odstranjujejo v skladu z načrtom uporabe kemikalij in določbami člena 9 tega protokola;

(b)	vrtalni odpadki se odložijo na kopnem ali v morje na ustreznem odlagališču ali območju, ki ga določi pristojni organ.

Za vrtalne tekočine na osnovi nafte ter vrtalne odpadke veljajo naslednje zahteve:

(a)	takšne tekočine se uporabljajo le, če imajo dovolj nizko stopnjo strupenosti in šele potem, ko upravljavec dobi dovoljenje pristojnega organa, ki je preveril nizko stopnjo strupenosti;

(b)	izpust takšnih vrtalnih tekočin v morje je prepovedan;

(c)	odlaganje vrtalnih odpadkov v morje je dovoljeno le, če je nameščena oprema za učinkovit nadzor trdnih odpadkov in se ta oprema pravilno uporablja, če je mesto izpusta precej pod površino vode in če je vsebnost nafte manjša od 100 g nafte na kilogram suhih odpadkov;

(d)	odlaganje takšnih vrtalnih odpadkov na posebej zaščitenih območjih je prepovedano;

(e)	v primeru proizvodnega vrtanja in razvoja mreže vrtin je treba izvesti program vzorčenja in analize morskega dna, ki se nanaša na območje kontaminacije.

3.	Vrtalne tekočine na osnovi dizelskega goriva: uporaba vrtalnih tekočin na osnovi dizelskega goriva je prepovedana. Dizelsko gorivo se lahko izjemoma doda vrtalni tekočini samo v okoliščinah, za katere se dogovorijo pogodbenice.

PRILOGA VI

VARNOSTNI UKREPI

Pogodbenice določijo naslednje določbe v skladu s členom 15:

(a)

obrat mora biti varen in primeren za predvideni namen uporabe, predvsem mora biti načrtovan in zgrajen tako, da lahko pod največjo obremenitvijo vzdrži v vseh naravnih pogojih, vključno, natančneje, z najmočnejšimi vetrovi in najvišjimi valovi glede na ugotovljene zgodovinske vremenske vzorce, morebitnimi potresi, pogoji morskega dna in stabilnostjo ter globino vode;

(b)

vse faze dejavnosti, vključno s skladiščenjem in prevozom pridobljenih surovin, je treba primerno pripraviti, celotna dejavnost mora biti na voljo za nadzor iz varnostnih razlogov, pri čemer jo je treba izvajati na čim varnejši način; upravljavec mora uporabljati sistem za spremljanje vseh dejavnosti;

(c)

uporabljati je treba najsodobnejše varnostne sisteme in jih občasno preskušati, da bi se čim bolj zmanjšala nevarnost uhajanja, izlitja, nenamernih izpustov, požara, eksplozij, izpuhov ali kakršne koli druge nevarnosti za varnost ljudi ali okolja; na obratu mora biti prisotna usposobljena specializirana posadka za upravljanje in vzdrževanje takšnih sistemov, ki mora imeti občasne vaje. V primeru odobrenih obratov brez stalne posadke je treba zagotoviti, da je stalno na voljo usposobljena posadka;

(d)	obrat in po potrebi tudi opredeljeno varnostno območje morata biti označena v skladu z mednarodnimi priporočili, tako da je zagotovljeno ustrezno opozorilo glede njune lokacije, hkrati pa je zagotovljenih dovolj podatkov za njuno opredelitev;

(e)	v skladu z mednarodno pomorsko prakso morajo biti obrati označeni na zemljevidih, pri čemer je treba o obstoju obrata obvestiti vse zadevne osebe;

(f)

zaradi zagotovitve spoštovanja navedenih določb mora biti odgovorna oseba in/ali osebe za obrat in/ali dejavnosti, vključno z odgovorno osebo za preprečevanje izpuhov usposobljena tako, kot zahteva pristojni organ, pri čemer mora biti vedno na voljo dovolj usposobljenega osebja. Takšna usposobljenost vključuje zlasti stalno usposabljanje na področju varnostnih in okoljskih zadev.

PRILOGA VII

NAČRT UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH

A. Upravljavčev načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

Upravljavci morajo zagotoviti:

(a)	da sta na obratu najustreznejši alarmni in komunikacijski sistem in da oba brezhibno delujeta;

(b)	da se v primeru izrednih razmer takoj sproži alarm in da je o vsakem pojavu izrednih razmer takoj obveščen pristojni organ;

(c)	da se lahko v sodelovanju s pristojnim organom takoj organizirajo in nadzirajo obveščanje o alarmu in ustrezna pomoč ter usklajevanje te pomoči;

(d)	da so posadka obrata in pristojni organ takoj obveščeni o vrsti in obsegu izrednih razmer;

(e)	da je pristojni organ sproti obveščen o poteku poskusa preprečevanja izrednih razmer;

(f)	da je stalno na voljo dovolj najprimernejšega materiala in opreme, vključno z rezervnimi čolni in letali, da se omogoči izvajanje načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih;

(g)	da je specializirana posadka iz odstavka (c) Priloge VI seznanjena z najprimernejšimi metodami in tehnikami za preprečevanje uhajanja, izlitja, nenamernega izpusta, požara, eksplozij, izpuhov in kakršnih koli drugih nevarnosti za življenje ljudi ali za okolje;

(h)	da je specializirana posadka, pristojna za zmanjševanje in preprečevanje dolgoročnih škodljivih vplivov na okolje, seznanjena z najprimernejšimi metodami in tehnikami;

(i)	da je posadka temeljito seznanjena z upravljavčevim načrtom ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da se občasno izvedejo vaje, tako da posadka zna uporabljati celotno opremo in pozna postopke, ter da vsak posameznik natančno pozna svojo vlogo v načrtu.

Upravljavec na institucionalni podlagi sodeluje z drugimi upravljavci ali subjekti, ki lahko zagotovijo potrebno pomoč, da bi v primerih, ko obseg ali narava izrednih razmer pomeni nevarnost, pri kateri je ali bi bila lahko potrebna pomoč, takšno pomoč tudi dobil.

B. Usklajevanje in upravljanje na nacionalni ravni

Pristojni organ za pomoč v primeru izrednih razmer pogodbenice zagotovi:

(a)	uskladitev nacionalnega načrta ukrepov ob izrednih razmerah in/ali postopkov in upravljavčevega načrta ukrepov ob izrednih razmerah in nadzor vodenja ukrepov, zlasti v primeru hujših škodljivih vplivov izrednih razmer;

(b)

navodila upravljavcu, da izvede katere koli ukrepe, ki jih določi pristojni organ, da se prepreči, zmanjša ali odpravi onesnaženje, ali kot pripravo za dodatne ukrepe v ta namen, vključno z naročilom dodatne vrtalne ploščadi, ali da prepreči, da bi upravljavec izvedel katerega koli od navedenih ukrepov;

(c)	usklajevanje ukrepov, da se prepreči, zmanjša ali odpravi onesnaženje, ali kot pripravo za dodatne ukrepe v ta namen v okviru nacionalne pristojnosti, če se taki ukrepi izvajajo na območju v pristojnosti drugih držav ali če jih izvajajo mednarodne organizacije;

(d)	zbiranje in razpoložljivost potrebnih informacij o obstoječih dejavnostih;

(e)	sprotno posodabljanje seznama oseb in subjektov, ki jih je treba opozoriti in obvestiti v primeru izrednih razmer, o njihovem razvoju in sprejetih ukrepih;

(f)	zbiranje vseh potrebnih informacij o obsegu in načinih preprečevanja nepredvidljivih primerov ter pošiljanje teh informacij zainteresiranim pogodbenicam;

(g)	usklajevanje in nadzor pomoči iz dela A zgoraj v sodelovanju z upravljavcem;

(h)	organizacijo in po potrebi usklajevanje opredeljenih ukrepov, vključno z ukrepanjem tehničnih strokovnjakov in usposobljenega osebja s potrebno opremo in materiali;

(i)	takojšnje obveščanje pristojnih organov drugih pogodbenic, na katere bi lahko vplivali nepredvidljivi dogodki, da bi lahko po potrebi ukrepali;

(j)	po potrebi zagotavljanje tehnične pomoči drugim pogodbenicam;

(k)	takojšnje obveščanje pristojnih mednarodnih organizacij, da ne bi bila ogrožena plovba in drugi interesi.

Dodatek

SEZNAM NAFTNIH PROIZVODOV (1)

Asfaltne raztopine

Mešanice

Bitumenska topila

Ostanki pri neposredni destilaciji surove nafte

Nafta

Očiščena

Surova nafta

Mešanice, ki vsebujejo surovo nafto

Dizelsko olje

Kurilno olje št. 4

Kurilno olje št. 5

Kurilno olje št. 6

Ostanki kurilnega olja

Pogonska nafta

Transformatorsko olje

Aromatično olje (razen rastlinskega olja)

Mazalna olja in mešanice

Mineralno olje

Motorno olje

Olje za obdelavo površin

Vretensko olje

Turbinsko olje

Destilati

Bencin, pridobljen pri neposredni destilaciji nafte

Na osnovi enkratnega izparevanja

Plinsko olje

Krekirano

Reaktivna goriva

JP-1 (kerozin)

JP-3

JP-4

JP-5 (kerozin, težki)

Kerozin za pogon propelerskih (turbo) motorjev

Kerozin

Beli špirit

Primarni bencin

Topilo

Petrolej

Destilacijska frakcija Heartcut

Bencinske mešanice

Alkilati – gorivo

Reformati

Polimeri – gorivo

Bencini

Bencin, pridobljen iz zemeljskega plina (Casinghead)

Pogonski bencin za avtomobile

Letalski bencin

Bencin, pridobljen pri neposredni destilaciji nafte

Kurilno olje št. 1 (kerozin)

Kurilno olje št. 1-D

Kurilno olje št. 2

Kurilno olje št. 2-D

(1) Seznam naftnih proizvodov ni nujno izčrpen.

9.1.2013

Uradni list Evropske unije

L 4/40

SKLEP SVETA

z dne 4. decembra 2012

o spremembi Sklepa 2011/734/EU, naslovljenega na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter poziva Grčiji, da sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja

(2013/6/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(9) in člena 136 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 136(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa možnost, da se za tiste države članice, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepi za večjo uskladitev in nadzorovanje njihove proračunske discipline.

(2)

Člen 126 PDEU določa, da se morajo države članice izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, in v ta namen določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pakt za stabilnost in rast, ki v svojem korektivnem delu izvaja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, določa okvir, ki podpira vladne politike za hitro ponovno vzpostavitev zdravega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(3)	Svet je 27. aprila 2009 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti odločil, da ima Grčija čezmeren primanjkljaj.

(4)

Svet je 10. maja 2010 na podlagi člena 126(9) in člena 136 PDEU sprejel Sklep 2010/320/EU (1), ki je naslovljen na Grčijo zaradi okrepitve in poglobitve fiskalnega nadzora in ki to državo poziva, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2014. Svet je določil tudi letne cilje v zvezi z javnofinančnim primanjkljajem.

(5)	Sklep 2010/320/EU je bil večkrat bistveno spremenjen. Ker so bile potrebne dodatne spremembe, je bil zaradi jasnosti 12. julija 2011 prenovljen s Sklepom Sveta 2011/734/EU (2). Ta sklep je bil prvič spremenjen 8. novembra 2011 (3).

(6)

Po priporočilu Komisije so bili 13. marca 2012 (4) ponovno spremenjeni številni vidiki Sklepa 2011/734/EU, vključno s proračunsko prilagoditvijo, rok za odpravo čezmernega primanjkljaja pa je ostal nespremenjen. Navedeni sklep je potrdil priporočilo, v skladu s katerim naj bi Grčija ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja sprejela najpozneje do leta 2014, s tem pa v obdobju 2009–2014 strukturni saldo izboljšala za vsaj 10 odstotnih točk BDP.

(7)

Svet lahko v skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (5), če so bili v skladu s členom 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, na priporočilo Komisije odloči, da sprejme revidiran poziv na podlagi člena 126(9) PDEU.

(8)

Trenutno se ocenjuje, da bo gospodarska dejavnost veliko šibkejša, kot je bilo pričakovano marca 2012, ko je bila sprejeta zadnja sprememba Sklepa 2011/734/EU. Po pričakovanjih bosta realni in nominalni BDP v letih 2012 in 2013 veliko nižja. Nedavna revizija grških nacionalnih računov oktobra 2012 je razkrila večje zmanjšanje realnega BDP, kot je bilo navedeno v Sklepu 2011/734/EU. Po napovedih služb Komisije iz jeseni 2012 naj bi se realni BDP leta 2012 zmanjšal za 6,0 %, leta 2013 pa še za dodatnih 4,2 % (v primerjavi s 4,7-odstotnim zmanjšanjem v letu 2012 in 0,0-odstotnim stagniranjem v letu 2013, kot je navedeno v Sklepu 2011/734/EU), nato pa naj bi se leta 2014 povečal za 0,6 %. To znatno poslabšanje gospodarskega scenarija pomeni temu ustrezno slabše obete za javne finance, saj se politike niso spremenile.

(9)

Po pričakovanjih naj bi javnofinančni primanjkljaj leta 2012 dosegel 6,9 % BDP, kar je znatno pod zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja (na podlagi Evropskega sistema računov 1995, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 2223/96 (6)) v višini 7,3 % BDP za leto 2012, ki je določena v Sklepu 2011/734/EU. Po pričakovanjih naj bi javnofinančni primanjkljaj leta 2012 v nominalnem smislu znašal 13,4 milijarde EUR v primerjavi z zgornjo mejo primanjkljaja 14,8 milijarde EUR, ki je določena v Sklepu 2011/734/EU. Primarni primanjkljaj pa naj bi bil malce višji od načrtovanega 1,0 % BDP, zlasti zaradi recesije, ki je hujša od pričakovane. Po ocenah naj bi Grčija izboljšala svoj strukturni primanjkljaj za 13,4 odstotne točke BDP s 14,7-odstotnega primanjkljaja leta 2009 na ocenjeni 1,3-odstotni primanjkljaj leta 2012. Grčija je tako v obdobju 2009–2012 zagotovila izboljšanje strukturnega salda, ki že tako presega ciljnih minimalnih 10 odstotnih točk BDP v obdobju 2009–2014, ki jih je priporočil Svet. Grški parlament je 11. novembra 2012 sprejel proračun za leto 2013, ki naj bi prinesel prihranek več kot 9,2 milijarde EUR, torej več kot 5 % BDP. Proračun za leto 2013 je del srednjeročne fiskalne strategije za obdobje 2013–2016, ki jo je grški parlament sprejel nekaj dni prej, 7. novembra 2012. Srednjeročna fiskalna strategija in ustrezna zakonodaja za njeno izvajanje določata precejšnjo in na začetku bolj izrazito fiskalno konsolidacijo v višini več kot 7 % BDP do leta 2016 s celovitim sklopom strukturnih ukrepov za znatno fiskalno konsolidacijo. Ob upoštevanju teh dogodkov je treba posodobiti pogoje politike v Memorandumu o soglasju glede programa za gospodarsko prilagoditev Grčije. Obveznosti, ki jih je prevzela Grčija, zadevajo tako ukrepe za fiskalno konsolidacijo, kot tudi ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje rasti in zmanjšanje morebitnega negativnega socialnega učinka. Na splošno je tako Grčija leta 2012 sprejela učinkovite ukrepe za zmanjšanje svojega primanjkljaja v skladu s Sklepom 2011/734/EU.

(10)

Po napovedih Komisije iz jeseni 2012 naj bi se konsolidirani bruto državni dolg leta 2012 zmanjšal za 11,1 milijarde EUR, po Sklepu 2011/734/EU pa bi se moral zmanjšati za 26,95 milijarde EUR. Vzrok za to so prihodki iz privatizacije, ki so nižji od pričakovanih, konsolidacija javnega dolga, ki je nižja od pričakovane, ter prilagoditve v zvezi z odmero na podlagi plačil in na podlagi poslovnih dogodkov in druge obrestne prilagoditve, ki so slabše od pričakovanih. Ker je po pregledu statističnih podatkov nominalni BDP nižji in ker so makroekonomski obeti slabši, bi se razmerje med dolgom in BDP povečalo na 176,7 %, preden se bodo decembra 2012 izvedle dogovorjene pobude držav članic, katerih valuta je euro, in nekateri ukrepi za zmanjšanje dolga, o katerih razmišlja Grčija, zaradi katerih naj bi se dolg do konca leta 2012 zmanjšal na nekoliko nad 160 % BDP. Ti ukrepi bi morali izboljšati vzdržnost dolga, nekateri ukrepi za zmanjšanje dolga, o katerih razmišlja Grčija, pa bi morali izboljšati vzdržnost krivulje dolga brez spremembe proračunske prilagoditve za primarni presežek. Če upoštevamo tudi zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in močnejšo rast nominalnega BDP na podlagi ukrepov strukturne politike, naj bi razmerje med dolgom in BDP po pričakovanjih doseglo vrhunec leta 2013. Razmerje med dolgom in BDP naj bi začelo upadati od leta 2014 naprej in naj bi bilo leta 2016 manjše od 160 % BDP.

(11)

Kljub sprejetju učinkovitih ukrepov znatno poslabšanje gospodarskega scenarija pomeni temu ustrezno slabše obete za javne finance, saj se politike niso spremenile, in otežuje uresničitev zmanjšanja čezmernega primanjkljaja do leta 2014, kakor to zahteva Svet v svojem Sklepu 2011/734/EU. Glede na neugodne gospodarske dogodke je podaljšanje roka za obdobje prilagoditve upravičeno. Zlasti je treba za dve leti, tj. do leta 2016, podaljšati rok, ki je bil določen v sklepu Sveta. V okviru revidiranega programa za gospodarsko prilagoditev bi morali cilji za primarni saldo znašati 0 %, 1,5 %, 3 % oziroma 4,5 % BDP za obdobje 2013–2016. Revidirani cilji pomenijo, da bo javnofinančni proračunski primanjkljaj leta 2016 manjši od 3 % BDP. Z ukrepi za zmanjšanje dolga, ki se bodo izvajali decembra 2012, bi lahko znižali plačila obresti tudi za 1 % BDP, kar bi omogočilo, da bi bil proračunski primanjkljaj manjši od 3 % BDP že leta 2015. Po ocenah bi te številke lahko privedle do izboljšanja razmerja med ciklično prilagojenim primarnim saldom in BDP, in sicer s 4,1 % leta 2012 na 6,2 % leta 2013 in vsaj na 6,4 % BDP v letih 2014, 2015 in 2016, ter do razmerja med ciklično prilagojenim javnofinančnim primanjkljajem in BDP v višini –1,3 % leta 2012, 0,7 % leta 2013, 0,4 % leta 2014, 0,0 % leta 2015 in –0,4 % leta 2016, v čemer bi se odražal prvotni profil plačil obresti. Ne glede na podaljšanje roka za odpravo čezmernega primanjkljaja pa je fiskalna konsolidacija, potrebna za uresničitev cilja, v obdobju 2013–2014 še vedno zelo velika in na začetku zelo izrazita. Ta revizija roka bo zato ohranila verodostojnost programa za gospodarsko prilagoditev, obenem pa upoštevala gospodarski in socialni učinek konsolidacije ter potrebo po ohranitvi zaupanja v sposobnost grške vlade, da se odzove na fiskalni izziv.

(12)

Vsak ukrep, ki je določen v tem sklepu, pripomore k uresničevanju potrebne proračunske prilagoditve. Nekateri ukrepi imajo neposreden učinek na proračunsko stanje Grčije, medtem ko so drugi ukrepi strukturni in bodo srednjeročno privedli do boljšega fiskalnega upravljanja in bolj zdravega proračunskega stanja.

(13)

Zelo resno poslabšanje finančnega položaja Grčije je države članice, katerih valuta je euro, spodbudilo k odločitvi, da tej državi zagotovijo pomoč za stabilnost, da bi zaščitile finančno stabilnost euroobmočja kot celote, skupaj z večstransko pomočjo Mednarodnega denarnega sklada. Od marca 2012 naprej države članice, katerih valuta je euro, zagotavljajo pomoč v obliki dvostranskega posojila Grčiji in posojila iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost. Posojilodajalci so odločili, da bo Grčija pomoč prejela, če bo spoštovala Sklep 2011/734/EU, kakor je spremenjen s tem sklepom. Zlasti se od Grčije pričakuje, da bo izvedla ukrepe iz tega sklepa po v njem določenem časovnem razporedu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2011/734/EU se spremeni:

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1. Grčija čim hitreje in najpozneje do leta 2016 odpravi sedanji čezmerni primanjkljaj.

2. Cilj prilagoditvene poti za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja je doseči javnofinančni primarni primanjkljaj (primanjkljaj brez odhodkov za obresti), ki ne presega 2 925 milijonov EUR (1,5 % BDP) v letu 2012, in javnofinančni primarni presežek v višini vsaj 0 milijonov EUR (0,0 % BDP) v letu 2013, 2 775 milijonov EUR (1,5 % BDP) v letu 2014, 5 700 milijonov EUR (3,0 % BDP) v letu 2015 ter 9 000 milijonov EUR (4,5 % BDP) v letu 2016. Ti cilji za primarni primanjkljaj/presežek pomenijo skupni javnofinančni primanjkljaj po ESR v višini 6,9 % BDP leta 2012, 5,4 % BDP leta 2013, 4,5 % BDP leta 2014, 3,4 % BDP leta 2015 in 2,0 % BDP leta 2016. Z ukrepi za zmanjšanje dolga, ki se bodo izvajali decembra 2012, bi lahko znižali plačila obresti tudi za 1 % BDP. Po ocenah bi te številke lahko privedle do izboljšanja razmerja med ciklično prilagojenim primarnim saldom in BDP, in sicer s 4,1 % leta 2012 na 6,2 % leta 2013 in vsaj na 6,4 % BDP v letih 2014, 2015 in 2016, ter do razmerja med ciklično prilagojenim javnofinančnim primanjkljajem in BDP v višini –1,3 % leta 2012, 0,7 % leta 2013, 0,4 % leta 2014, 0,0 % leta 2015 in –0,4 % leta 2016, v čemer se odraža prvotni profil plačil obresti. Prihodki od privatizacije finančnega in nefinančnega premoženja, transakcije, povezane z dokapitalizacijo bank, in vsi transferji, povezni z odločitvijo Euroskupine z dne 21. februarja 2012 v zvezi z dohodkom nacionalnih centralnih bank euroobmočja, vključno z Banko Grčije, ki izvira iz njihovih deležev grških državnih obveznic v investicijskih portfeljih, ne zmanjšajo potrebnih prizadevanj za fiskalno konsolidacijo in se v oceni navedenih ciljev ne upoštevajo. Enako velja za vsa plačila s strani bank, ki ustvarjajo izgubo, poleg plačil, ki bi izhajala iz strukture provizij za garancijo v okviru ELA (izredna likvidnostna pomoč), kakršna obstaja na dan 30. septembra 2012.

3. Prilagoditvena pot iz odstavka 2 bi bila – ob upoštevanju učinka ukrepov za zmanjšanje dolga, ki se bodo izvajali decembra 2012 – skladna z razmerjem konsolidiranega bruto državnega dolga do BDP v višini pod 160 % leta 2016.“;

v členu 2 se vstavi naslednji odstavek:

„10a. Grčija do 4. decembra 2012 sprejme naslednje ukrepe:

(a)

proračun za leto 2013 in srednjeročno fiskalno strategijo do konca leta 2016 ter ukrepe, kakor so opisani v Prilogi IA k temu sklepu, in zadevno izvedbeno zakonodajo. V srednjeročni fiskalni strategiji so obrazloženi trajni ukrepi za fiskalno konsolidacijo, ki zagotavljajo, da zgornje meje primanjkljaja za obdobje 2012–2016, kakor so bile določene s tem sklepom, ne bodo presežene ter da se bo delež dolga v razmerju do BDP trajnostno manjšal;

(b)	predložitev posodobljenega načrta privatizacije grškemu parlamentu in objavo polletne posodobitve razvojnega načrta za premoženje;

(c)	prenos popolnega in neposrednega lastništva (delnic ali koncesijskih pravic) družbe Egnatia Motorway ter regionalnih pristanišč Elefsina, Lavrio, Igoumenitsa, Alexandroupolis, Volos, Kavala, Krf, Patras, Heraklion in Rafina v portfelj privatizacijskega premoženja sklada HRADF;

(d)	zagotovitev, da resorna ministrstva in drugi ustrezni subjekti generalnemu sekretariatu za javno premoženje omogočijo popoln dostop do popisa vseh nepremičnin v državni lasti;

(e)	spremembo in/ali razveljavitev zakonskih določb podjetij v državni lasti (PPC, pristaniških uprav OLP in OLTH, družb HELPE, EYATH in EYDAP, pristanišč itd.), ki odstopajo od prava za zasebne družbe v zvezi s kakršnimi koli omejitvami volilnih pravic zasebnih delničarjev;

(f)	zakonodajo, ki opredeljuje vlogo in kvalifikacije generalnega sekretarja davčne uprave in v skladu s katero minister za finance prenese pristojnost za odločanje na generalnega sekretarja davčne uprave;

(g)

vključitev izkušenih davčnih revizorjev v dejavnosti, ki služijo takojšnjim nujnim zahtevam na področju prihodkov, in sicer z okrepitvijo ključnih področij izvrševanja, da postanejo popolnoma operativna – na primer enote, zadolžene za velike davkoplačevalce, s premestitvijo 100 revizorjev z drugih mest –, ter vzpostavitvijo posebne enote za premožne posameznike in samozaposlene osebe z visokimi prihodki, v kateri bi bilo zaposlenih 50 izkušenih davčnih revizorjev, neposredno odgovornih generalnemu sekretarju davčne uprave;

(h)

akt Sveta ministrov (ki nadomesti akt Sveta ministrov, sprejet 29. oktobra 2012), ki je namenjen izboljšanju izvrševanja proračuna in krepitvi dobrega fiskalnega upravljanja ter poleg določb iz prvotnega akta Sveta ministrov vključuje dodatne določbe: (i) o določitvi, da se vsako leto do konca decembra podpišejo memorandumi o sodelovanju med ministrstvom za finance in drugimi ministrstvi ali med ministrstvi in upravljavci nadzorovanih subjektov (s čimer je zajet celoten javni sektor); (ii) o poostritvi sedanjih uravnoteženih proračunskih omejitev za lokalne uprave zaradi večje učinkovitosti teh omejitev, vključno s korektivnimi in sankcijskimi mehanizmi; (iii) o krepitvi sedanjega sistema spremljanja podjetij v državni lasti in uvedbi mehanizma izvrševanja v primeru odstopanj od posebnih ciljev, določenih za posamezno podjetje v državni lasti, ter (iv) o določitvi okvira za opredelitev posebnih ciljev, ki veljajo za operativne registre obveznosti lokalnih uprav in podjetij v državni lasti, ki morajo biti pripravljeni vsako leto do decembra. V tem aktu Sveta ministrov so vključeni tudi mehanizmi za popravek transferjev centralne ravni države, da se odpravijo odstopanja od ciljev v določenem letu in morda v naslednjih letih, obenem pa zagotovi, da se zaostala plačila ne povečujejo; v aktu je izrecno določeno, da se prihodki od privatizacije državnega premoženja nakažejo neposredno na ločen račun, da se nadzirajo denarni tokovi, prepreči preusmeritev uradnega financiranja in zagotovi pravočasno servisiranje dolgov; v njem je določeno, da se v primeru neizpolnitve ciljev praviloma samodejno zmanjšajo odhodki, obenem pa zagotovi, da se zaostala plačila ne povečujejo;

(i)

sveženj ukrepov za izboljšanje sedanjega finančnega položaja nacionalne organizacije za zagotavljanje zdravstvenega varstva (EOPYY) in zagotovitev, da se izvrševanje proračuna približa uravnoteženemu proračunu v letih 2012 in 2013, vključno z: (i) racionalizacijo svežnja nadomestil; (ii) povečanjem delitve stroškov za zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo zasebni ponudniki; (iii) pogajanjem za sporazume o količinskih popustih ter revizijo sporazumov z zasebnimi ponudniki glede klasifikacije povračil stroškov za oskrbo bolnikov; (iv) revizijo plačil za diagnostične in fizioterapevtske storitve, za katere ima organizacija EOPYY sklenjene pogodbe z zasebnimi ponudniki, in revizijo števila teh storitev, da se v letu 2013 zmanjšajo s tem povezani stroški vsaj za 80 milijonov EUR; (v) uvedbo sistema referenčnih cen za povračilo stroškov za medicinske pripomočke in (vi) progresivnim povečanjem prispevkov, ki jih plačujejo člani OGA, da se doseže povprečje prispevkov, ki jih plačujejo drugi člani organizacije EOPYY;

(j)

naslednje ukrepe, povezane s povračilom stroškov za zdravila: (i) zakonodajo za nadzor porabe za farmacevtske izdelke, ki sproži ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih (med drugim npr. splošno znižanje cen), če obstoječi mehanizem samodejnega vračila prejetih sredstev iz kakršnega koli razloga ne zadostuje za dosego cilja; takšni ukrepi zagotovijo enakovredne prihranke; (ii) ministrsko odredbo, ki določa novi prag za vračilo prejetih sredstev za leto 2013 (2,44 milijarde EUR za ambulantne bolnike); (iii) posodobitev cenika in pozitivnega seznama zdravil s povračilom, predvsem z določitvijo povračila le za stroškovno učinkovite pakete za kronične bolezni, z uvrstitvijo zdravil s pozitivnega na negativni seznam in seznam zdravil v prosti prodaji ter z uvedbo sistema referenčnih cen, ki ga pripravi nacionalna organizacija za zdravila (EOF); te sezname je treba v skladu z Direktivo Sveta 89/105/EGS posodobiti vsaj dvakrat na leto; ter (iv) v lekarnah nadomestitev predpisanih zdravil z najcenejšim proizvodom z enako aktivno snovjo v referenčni kategoriji (obvezno ‚nadomeščanje zdravil z generičnimi zdravili‘).“;

v členu 2 se odstavek 11 nadomesti z naslednjim:

„11. Grčija do konca decembra 2012 sprejme naslednje ukrepe:

(a)	davčno reformo na področju dohodnine in davka od prihodkov pravnih oseb, ki naj bi poenostavila davčni sistem, razširila davčno osnovo ter odpravila izjeme in preferencialne režime;

(b)	potrebno primarno in sekundarno zakonodajo za zagotovitev hitrega uresničevanja načrta privatizacije;

(c)	vzpostavitev regulativnega okvira za vodnogospodarska podjetja;

(d)	ukrepe za izboljšanje davčne uprave, s katerimi se uvede ocenjevanje uspešnosti, izboljša uporaba tehnik ocenjevanja tveganj ter ustanovijo in okrepijo strokovne enote za upravljanje dolgov;

(e)	pripravo in objavo načrta za poravnavo zaostalih plačil, ki jih javni subjekti dolgujejo dobaviteljem, in za vračila davkov;

(f)	dokončno izvedbo reforme delovanja sekundarnih/dopolnilnih javnih pokojninskih skladov in združitev vseh obstoječih skladov v javnem sektorju;

(g)	zakonodajo za razširitev uporabe 5-odstotnega popusta za farmacevtske družbe (ki obstaja za zdravila po bolnišničnih cenah) na vse izdelke, ki se prodajajo v lekarnah organizacije EOPYY;

(h)	povečanje deleža generičnih zdravil na 35 % celotnega obsega zdravil, ki jih prodajo lekarne;

(i)	dodelitev notranjih nadzornikov vsem bolnišnicam in sprejetje registrov obveznosti v vseh bolnišnicah.“;

členu 2 se dodajo naslednji odstavki:

„12. Grčija do konca marca 2013 sprejme naslednje ukrepe:

(a)	izda ministrsko odredbo za prilagoditev cen za končne odjemalce, priključene na nizkonapetostno omrežje;

(b)	posodobi srednjeročno fiskalno strategijo, tudi z določitvijo zavezujočih 3-letnih zgornjih mej izdatkov za podsektorje države;

(c)	sprejme načrte zaposlovanja za resorna ministrstva;

(d)	vzpostavi znatno bolj neodvisno davčno upravo in določi stopnjo neodvisnosti, okvir upravljanja, odgovornost, zakonska pooblastila vodje davčne uprave in začetno kadrovsko strukturo organizacije;

(e)	izda in objavi nov popoln protikorupcijski načrt za javno upravo, vključno s posebnimi določbami za davčno in carinsko upravo;

(f)	uvede popolnoma delujoč standardni postopek za revizijo pravne vrednosti nepremičnin pod odgovornostjo direktorata za obdavčitev kapitalskih dobičkov, da se ta vrednost bolje uskladi s tržnimi cenami;

(g)	prenese 40 novih nepremičnin (ki so v načrtu privatizacije opredeljene kot ‚sklopa nepremičnin 2 in 3‘) na sklad HRADF.

13. Grčija do konca junija 2013 sprejme naslednje ukrepe:

(a)	za delo popolnoma usposobi 2 000 davčnih revizorjev;

(b)	sprejme nov zakonik o davčnih postopkih;

(c)	zagotovi, da lahko platformo za elektronska javna naročila uporabljajo vsi osrednji nabavni organi.

14. Grčija do konca septembra 2013 sprejme potrebno zakonodajo, da bi uvedla pravilo o strukturno uravnoteženem proračunu z mehanizmom samodejnega popravka.“;

5.	besedilo v Prilogi k temu sklepu se vstavi kot Priloga IA.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem, ko je naslovnik o njem uradno obveščen.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju, 4. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS

(1) UL L 145, 11.6.2010, str. 6.

(2) UL L 296, 15.11.2011, str. 38.

(3) Sklep Sveta 2011/791/EU (UL L 320, 3.12.2011, str. 28).

(4) Sklep Sveta 2012/211/EU (UL L 113, 25.4.2012, str. 8).

(5) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(6) Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1).

PRILOGA

„PRILOGA IA

UKREPI SREDNJEROČNE FISKALNE STRATEGIJE ZA OBDOBJE 2013–2016

Dodatni ukrepi, vključeni v srednjeročno fiskalno strategijo do leta 2016, so:

1.	Racionalizacija mase plač za vsaj 1 110 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 259 milijonov EUR leta 2014.

2.	Prihranki pri pokojninah v višini vsaj 4 800 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 423 milijonov EUR leta 2014.

3.	Zmanjšanje državnih izdatkov za poslovanje za vsaj 239 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 285 milijonov EUR leta 2014.

4.	Prihranki iz racionalizacije in povečanja učinkovitosti pri izdatkih, povezanih z izobraževanjem, v višini vsaj 86 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 37 milijonov EUR leta 2014.

5.	Prihranki v podjetjih v državni lasti v višini vsaj 249 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 123 milijonov EUR leta 2014.

6.	Zmanjšanje operativnih izdatkov, povezanih z obrambo, ki bo prineslo prihranek vsaj 303 milijonov EUR leta 2013 in dodatnih 100 milijonov EUR leta 2014.

7.	Prihranki pri izdatkih za zdravstveno varstvo in farmacevtske izdelke v višini vsaj 455 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 620 milijonov EUR leta 2014.

8.	Prihranki iz racionalizacije socialnih prejemkov v višini vsaj 217 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 78 milijonov EUR leta 2014.

9.	Zmanjšanje državnih transferjev lokalnim upravam za vsaj 50 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 160 milijonov EUR leta 2014.

10.	Zmanjšanje izdatkov v okviru proračuna za javne naložbe (domače javne naložbe) za 150 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 150 milijonov EUR leta 2014.

11.	Povečanje prihodkov za vsaj 1 689 milijonov EUR leta 2013 in za dodatnih 1 799 milijonov EUR leta 2014.“

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.004.slv
Uradni list Evropske unije		L 4

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 56 9. januar 2013

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2013/4/Euratom
	*	Sklep Sveta z dne 11. decembra 2012 o odobritvi sklenitve Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani, s katerim se Švicarska konfederacija pridruži k okvirnemu programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013), s strani Evropske komisije	1
		Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani, s katerim se Švicarska konfederacija pridruži k okvirnemu programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)	3
		2013/5/EU
	*	Sklep Sveta z dne 17. decembra 2012 o pristopu Evropske unije k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja	13
		Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja	15
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 6/2013 z dne 8. januarja 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES ( 1 )	34
	*	Uredba Komisije (EU) št. 7/2013 z dne 8. januarja 2013 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 748/2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij ( 1 )	36
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 8/2013 z dne 8. januarja 2013 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	38
		SKLEPI
		2013/6/EU
	*	Sklep Sveta z dne 4. decembra 2012 o spremembi Sklepa 2011/734/EU, naslovljenega na Grčijo za okrepitev in poglobitev fiskalnega nadzora ter poziva Grčiji, da sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja	40

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	51,1
	MA	59,2
	TN	81,0
	TR	102,6
	ZZ	73,5
0707 00 05	EG	191,6
	TR	129,7
	ZZ	160,7
0709 93 10	MA	84,0
	TR	133,7
	ZZ	108,9
0805 10 20	EG	68,6
	MA	60,9
	TR	68,9
	ZA	50,5
	ZZ	62,2
0805 20 10	MA	78,5
0805 20 10	ZZ	78,5
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	IL	79,1
	MA	101,4
	TR	83,8
	ZZ	88,1
0805 50 10	TR	78,8
0805 50 10	ZZ	78,8
0808 10 80	CA	164,3
	CN	86,7
	MK	31,3
	US	200,2
	ZZ	120,6
0808 30 90	CN	60,7
	US	144,2
	ZZ	102,5