ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.361.slv

Uradni list

Evropske unije

L 361

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
31. december 2012


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) št. 1257/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Obvestilo o datumu podpisa Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Madagaskar

9

 

*

Obvestilo o datumu podpisa Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo

10

 

 

2012/826/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 28. novembra 2012 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama

11

Protokol, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama

12

 

 

2012/827/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 18. decembra 2012 o podpisu Protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za dve leti, v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi

43

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 1258/2012 z dne 28. novembra 2012 o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama

85

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 1259/2012 z dne 3. decembra 2012 o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za dve leti, in o spremembi Uredbe (ES) št. 1801/2006

87

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 1260/2012 z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja

89

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/1


UREDBA (EU) št. 1257/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2012

o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega odstavka člena 118 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (1),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uvedba pravnih pogojev, ki podjetjem omogočajo, da prilagodijo svoje dejavnosti pri proizvodnji in distribuciji izdelkov preko nacionalnih meja, ter jim zagotavljajo večjo izbiro in več priložnosti, prispeva k doseganju ciljev Unije iz člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji. Enotno patentno varstvo na notranjem trgu ali vsaj na večjem delu notranjega trga bi moralo biti med pravnimi instrumenti, ki jih imajo na voljo podjetja.

(2)

V skladu s prvim odstavkom člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ukrepi, predvideni v okviru vzpostavitve in delovanja notranjega trga, vključujejo uvedbo enotnega patentnega varstva v celotni Uniji ter vzpostavitev centralizirane ureditve na ravni Unije na področju potrjevanja, usklajevanja in nadzorovanja.

(3)

Svet je 10. marca 2011 sprejel Sklep 2011/167/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja med Belgijo, Bolgarijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Francijo, Ciprom, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice) na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.

(4)

Enotno patentno varstvo bo spodbujalo znanstveni in tehnološki napredek ter delovanje notranjega trga z zagotavljanjem lažjega, cenejšega in pravno varnejšega dostopa do patentnega sistema. Poleg tega bo tudi izboljšalo raven patentnega varstva z omogočanjem pridobitve enotnega patentnega varstva v sodelujočih državah članicah, ter odpravilo stroške in zapletene postopke za podjetja v Uniji. Enotno patentno varstvo bi moralo biti na voljo imetnikom evropskega patenta tako iz sodelujočih držav članic kot iz drugih držav, ne glede na njihovo državljanstvo, bivališče ali sedež.

(5)

S Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila revidirana 17. decembra 1991 in 29. novembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: EPK), je bila ustanovljena Evropska patentna organizacija in pooblaščena za podeljevanje evropskih patentov. To nalogo opravlja Evropski patentni urad (v nadaljnjem besedilu: EPU). Evropski patent, ki ga podeli EPU, bi moral imeti na zahtevo imetnika patenta v sodelujočih državah članicah enotni učinek na podlagi te uredbe. Tak patent se v nadaljnjem besedilu navaja kot „evropski patent z enotnim učinkom“.

(6)

V skladu z delom IX EPK lahko skupina držav pogodbenic EPK določi, da imajo evropski patenti, podeljeni za te države, enotni značaj. Ta uredba predstavlja poseben sporazum v smislu člena 142 EPK, pogodbo o regionalnem patentu v smislu člena 45(1) Pogodbe o sodelovanju na področju patentov z dne 19. junija 1970, kakor je bila nazadnje spremenjena 3. februarja 2001, in poseben sporazum v smislu člena 19 Konvencije za varstvo industrijske lastnine, podpisane 20. marca 1883 v Parizu in nazadnje spremenjene 28. septembra 1979.

(7)

Enotno patentno varstvo bi bilo treba doseči z zagotavljanjem enotnega učinka evropskih patentov po njihovi podelitvi na podlagi te uredbe v vseh sodelujočih državah članicah. Glavna značilnost evropskega patenta z enotnim učinkom bi moral biti njegov enotni značaj, kar pomeni, da bi zagotavljal enotno varstvo in imel enakovreden učinek v vseh sodelujočih državah članicah. Zato bi se moral evropski patent z enotnim učinkom omejiti, prenesti, razveljaviti ali bi moral prenehati le v vseh sodelujočih državah članicah. Treba bi bilo omogočiti, da bi se evropski patent z enotnim učinkom licenciral na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja sodelujočih držav članic. Za zagotovitev enotnega vsebinskega obsega varstva, ki ga zagotavlja enotno patentno varstvo, bi morali imeti enotni učinek le evropski patenti, ki so bili podeljeni za vse sodelujoče države članice na podlagi enakih zahtevkov. Poleg tega bi moral imeti enotni učinek evropskega patenta akcesorno naravo in bi bilo treba šteti, da tega učinka ni, če je osnovni evropski patent razveljavljen ali omejen.

(8)

V skladu s splošnimi načeli patentnega prava in členom 64(1) EPK bi enotno patentno varstvo moralo imeti retroaktivni učinek v sodelujočih državah članicah, od datuma objave omembe podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu. Ko začne enotno patentno varstvo učinkovati, bi morale sodelujoče države članice zagotoviti, da se šteje, da evropski patent na njihovem ozemlju ni začel učinkovati kot nacionalni patent, da se prepreči kakršno koli podvajanje patentnega varstva.

(9)

Evropski patent z enotnim učinkom bi moral imetniku dati pravico, da kateri koli tretji osebi prepreči dejanja zoper katera patent zagotavlja varstvo. To bi bilo treba zagotoviti z ustanovitvijo Enotnega sodišča za patente. V zadevah, ki jih ne ureja ta uredba ali Uredba Sveta (EU) št. 1260/2012 z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja (3), bi se morali uporabljati EPK, Sporazum o Enotnem sodišču za patente, vključno z določbami o določitvi obsega navedene pravice in njenih omejitev, ter nacionalno pravo, vključno s pravili mednarodnega zasebnega prava.

(10)

Prisilne licence za evropske patente z enotnim učinkom bi moralo, kar zadeva posamezno ozemlje sodelujočih držav članic, urejati njihovo pravo.

(11)

V svojem poročilu o izvajanju te uredbe bi morala Komisija oceniti delovanje veljavnih omejitev in po potrebi dati ustrezne predloge, ob upoštevanju prispevka patentnega sistema k inovacijam in tehnološkemu napredku, legitimnega interesa tretjih strani in prevladujočega interesa družbe. Sporazum o Enotnem sodišču za patente ne preprečuje Evropski uniji izvajati pristojnosti na tem področju.

(12)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije bi bilo treba načelo izčrpanja pravic uporabljati tudi za evropske patente z enotnim učinkom. Zato pravice iz evropskega patenta z enotnim učinkom ne bi smele obsegati dejanj v zvezi z izdelkom, zajetim z navedenim patentom, ki se izvajajo v sodelujočih državah članicah, potem ko je imetnik patenta izdelek dal na trg v Uniji.

(13)

Ureditev, ki se uporablja za odškodnine, bi morala biti določena v zakonodaji sodelujočih držav članic, zlasti z določbami za izvajanje člena 13 Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (4).

(14)

Evropski patent z enotnim učinkom bi bilo treba kot predmet lastnine obravnavati v celoti in v vseh sodelujočih državah članicah kot nacionalni patent sodelujoče države članice, določen v skladu s posebnimi merili, kot je na primer bivališče, glavni kraj poslovanja ali kraj poslovanja prijavitelja patenta.

(15)

Za spodbujanje in olajševanje gospodarskega izkoriščanja izuma, zaščitenega z evropskim patentom z enotnim učinkom, bi moral imeti imetnik tega patenta možnost, da v zameno za ustrezno plačilo ponudi licenco za patent. V ta namen bi moral imetnik patenta imeti možnost pri EPU vložiti izjavo, da je v zameno za ustrezno plačilo pripravljen podeliti licenco. V tem primeru bi se morale imetniku patenta zmanjšati pristojbine za podaljšanje veljavnosti od trenutka, ko EPU prejme takšno izjavo.

(16)

Skupina držav članic, ki uporablja določbe dela IX EPK, lahko EPU dodeli naloge in ustanovi ožji odbor upravnega sveta Evropske patentne organizacije (v nadaljnjem besedilu: ožji odbor).

(17)

Sodelujoče države članice bi morale EPU dodeliti nekatere upravne naloge, povezane z evropskimi patenti z enotnim učinkom, zlasti glede upravljanja zahtevkov za enotni učinek, registracije enotnega učinka in kakršnih koli omejitev, licenciranja, prenosa, razveljavitve ali prenehanja evropskih patentov z enotnim učinkom, pobiranja in razdelitve pristojbin za podaljšanje veljavnosti, objave prevodov v informativne namene v prehodnem obdobju ter upravljanja sistema nadomestil za povračilo stroškov prevajanja, ki nastanejo, kadar prijavitelji vložijo prijave za evropski patent v jeziku, ki ni eden od uradnih jezikov EPU.

(18)

Sodelujoče države članice bi morale v okviru ožjega odbora zagotoviti upravljanje in nadzorovanje dejavnosti v zvezi z nalogami, ki so jih EPU dodelile sodelujoče države članice, zagotoviti, da so zahtevki za enotni učinek pri EPU vloženi v enem mesecu od datuma objave omembe podelitve v Evropskem patentnem biltenu, ter zagotoviti, da so taki zahtevki predloženi v jeziku postopka pred EPU, skupaj s prevodom, ki ga za prehodno obdobje predpisuje Uredba (EU) št. 1260/2012. Sodelujoče države članice bi morale v skladu s pravili glasovanja iz člena 35(2) EPK določiti tudi višino pristojbin za podaljšanje veljavnosti ter delež razdelitve pristojbin za podaljšanje veljavnosti v skladu z merili iz te uredbe.

(19)

Imetniki patenta bi morali plačati enotno letno pristojbino za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov z enotnim učinkom. Pristojbine za podaljšanje veljavnosti bi morale biti progresivne v celotnem obdobju trajanja patentnega varstva in bi morale skupaj s pristojbinami, ki se Evropski patentni organizaciji plačajo pred podelitvijo, kriti vse stroške, povezane s podelitvijo evropskega patenta in upravljanjem enotnega patentnega varstva. Pri določanju višine pristojbin za podaljšanje veljavnosti bi bilo treba upoštevati cilj pospeševanja inovacij in spodbujanja konkurenčnosti evropskih podjetij, pa tudi položaj posebnih subjektov, kot so mala in srednje velika podjetja, na primer v obliki nižjih pristojbin. Višina pristojbin za podaljšanje veljavnosti bi morala upoštevati tudi velikost trga, ki ga zajema patent, in bi morala biti podobna višini nacionalnih pristojbin za podaljšanje veljavnosti povprečnega evropskega patenta, ki učinkuje v sodelujočih državah članicah v času, ko je prvič določena višina pristojbin za podaljšanje veljavnosti.

(20)

Ustrezna višina in razdelitev pristojbin za podaljšanje veljavnosti bi morala biti določena z namenom zagotovitve, da so v zvezi z enotnim patentnim varstvom vsi stroški nalog, dodeljenih EPU, v celoti kriti iz sredstev, pridobljenih z evropskimi patenti z enotnim učinkom, in da prihodki iz pristojbin za podaljšanje veljavnosti, skupaj s pristojbinami, ki se Evropski patentni organizaciji plačajo pred podelitvijo, zagotavljajo uravnotežen proračun Evropske patentne organizacije.

(21)

Pristojbine za podaljšanje veljavnosti bi bilo treba plačati Evropski patentni organizaciji. EPU bi moral obdržati znesek za kritje stroškov, ki jih ima z izvajanjem nalog, povezanih z enotnim patentnim varstvom v skladu s členom 146 EPK. Preostali znesek bi se moral razdeliti med sodelujoče države članice in bi se moral porabiti za namene, povezane s patenti. Delež razdelitve bi se moral določiti na podlagi poštenih, pravičnih in ustreznih meril, in sicer ravni patentne dejavnosti in velikosti trga, ter bi moral zagotoviti najnižji znesek, ki se ga razdeli vsaki sodelujoči državi članici, da se ohrani uravnoteženo in trajnostno delovanje sistema. Razdelitev bi morala zagotoviti nadomestilo v primeru uradnega jezika, ki ni eden od uradnih jezikov EPU, nesorazmerno nizke ravni dejavnosti patentiranja, ugotovljene na podlagi evropskega sistema inovacijskih kazalnikov, in/ali razmeroma nedavne pridobitve članstva v Evropski patentni organizaciji.

(22)

Okrepljeno partnerstvo med EPU in glavnimi uradi za industrijsko lastnino držav članic bi moral EPU po potrebi omogočiti redno uporabo rezultatov kakršnih koli poizvedb, ki jih opravljajo glavni uradi za industrijsko lastnino, v zvezi s prijavo za nacionalni patent, za katero se v poznejši prijavi za evropski patent zahteva prednost. Vsi glavni uradi za industrijsko lastnino, vključno s tistimi, ki ne opravljajo poizvedb v postopku podelitve nacionalnega patenta, lahko igrajo bistveno vlogo v okrepljenem partnerstvu, med drugim z zagotavljanjem svetovanja in podpore potencialnim prijaviteljem patentov, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, s prejemanjem prijav, posredovanjem prijav EPU ter razširjenjem patentnih informacij.

(23)

Ta uredba je dopolnjena z Uredbo (EU) št. 1260/2012, ki jo je Svet sprejel v skladu z drugim odstavkom člena 118 PDEU.

(24)

Sodna pristojnost glede evropskih patentov z enotnim učinkom bi moral določiti in urejati instrument, s katerim se vzpostavi enoten sistem reševanja patentnih sporov za evropske patente in evropske patente z enotnim učinkom.

(25)

Da se zagotovi ustrezno delovanje evropskega patenta z enotnim učinkom, doslednost sodne prakse, in s tem pravna varnost, ter stroškovna učinkovitost za imetnike patentov, je bistvenega pomena ustanovitev Enotnega patentnega sodišča, ki bo obravnavalo zadeve, povezane z evropskim patentom z enotnim učinkom. Zato je izjemnega pomena, da sodelujoče države članice ratificirajo Sporazum o Enotnem patentnem sodišču v skladu s svojimi nacionalnimi ustavnimi in parlamentarnimi postopki ter da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bo to sodišče lahko začelo delovati čim prej.

(26)

Ta uredba ne bi smela posegati v pravico sodelujočih držav članic, da podeljujejo nacionalne patente, in ne bi smela nadomeščati zakonodaje držav članic na področju patentov. Prijavitelji patentov bi morali še naprej imeti možnost, da pridobijo nacionalni patent, evropski patent z enotnim učinkom, evropski patent, ki učinkuje v eni ali več državah pogodbenicah EPK, ali evropski patent z enotnim učinkom, ki je dodatno potrjen v eni ali več drugih državah pogodbenicah EPK, ki niso sodelujoče države članice.

(27)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvedbe enotnega patentnega varstva, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi obsega in učinkov te uredbe in ker se te cilje lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe za okrepljeno sodelovanje, kadar je to primerno, v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ki je bilo odobreno s Sklepom 2011/167/EU.

2.   Ta uredba predstavlja poseben sporazum v smislu člena 142 Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila revidirana 17. decembra 1991 in 29. novembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: EPK).

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki sodeluje v okrepljenem sodelovanju na področju uvedbe enotnega patentnega varstva na podlagi Sklepa 2011/167/EU ali na podlagi sklepa, sprejetega v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331(1) PDEU, v času vložitve zahtevka za enotni učinek iz člena 9;

(b)

„evropski patent“ pomeni patent, ki ga podeli Evropski patentni urad (v nadaljnjem besedilu: EPU) v skladu s pravili in postopki iz EPK;

(c)

„evropski patent z enotnim učinkom“ pomeni evropski patent, ki ima enotni učinek v sodelujočih državah članicah na podlagi te uredbe;

(d)

„evropski patentni register“ pomeni register, ki ga vodi EPU v skladu s členom 127 EPK;

(e)

„register enotnega patentnega varstva“ pomeni register, ki tvori del evropskega patentnega registra in v katerem je registriran enotni učinek ter vsakršna omejitev, licenciranje, prenos, razveljavitev ali prenehanje evropskega patenta z enotnim učinkom;

(f)

„Evropski patentni bilten“ pomeni periodično publikacijo iz člena 129 EPK.

Člen 3

Evropski patent z enotnim učinkom

1.   Evropski patent, ki je v vseh sodelujočih državah članicah podeljen z enakimi zahtevki, ima v sodelujočih državah članicah enotni učinek, če je bil njegov enotni učinek registriran v registru enotnega patentnega varstva.

Evropski patent, ki je bil podeljen z različnimi zahtevki za različne sodelujoče države članice, nima enotnega učinka.

2.   Evropski patent z enotnim učinkom ima enoten značaj. Zagotavlja enotno varstvo in ima enak učinek v vseh sodelujočih državah članicah.

Lahko se omeji, prenese, razveljavi ali preneha le v vseh sodelujočih državah članicah.

Licencira se lahko na celotnem ozemlju ali delu ozemlja sodelujočih držav članic.

3.   Šteje se, da enotni učinek evropskega patenta ni nastal, v kolikor je bil evropski patent razveljavljen ali omejen.

Člen 4

Začetek učinkovanja

1.   Evropski patent z enotnim učinkom začne učinkovati v sodelujočih državah članicah z dnem, ko EPU objavi omembo podelitve evropskega patenta v Evropskem patentnem biltenu.

2.   Sodelujoče države članice v primeru registracije enotnega učinka evropskega patenta, ki vključuje tudi njihovo ozemlje, sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se šteje, da na datum objave omembe podelitve v Evropskem patentnem biltenu evropski patent na njihovem ozemlju ni učinkoval kot nacionalni patent.

POGLAVJE II

UČINKI EVROPSKEGA PATENTA Z ENOTNIM UČINKOM

Člen 5

Enotno varstvo

1.   Evropski patent z enotnim učinkom daje imetniku pravico, da kateri koli tretji osebi prepreči dejanja, zoper katera navedeni patent zagotavlja varstvo na vseh ozemljih sodelujočih držav članic, kjer ima enotni učinek, pri čemer se upoštevajo veljavne omejitve.

2.   Obseg navedene pravice in njenih omejitev je enoten v vseh sodelujočih državah članicah, kjer ima patent enotni učinek.

3.   Dejanja, zoper katera patent zagotavlja varstvo iz odstavka 1, ter veljavne omejitve so opredeljena v pravu, ki velja za evropske patente z enotnim učinkom v sodelujočih državah članicah, katerih nacionalno pravo velja za evropski patent z enotnim učinkom kot predmet lastnine v skladu s členom 7.

4.   V svojem poročilu iz člena 16(1) Komisija ovrednoti delovanje veljavnih omejitev in po potrebi poda ustrezne predloge.

Člen 6

Izčrpanje pravic iz evropskega patenta z enotnim učinkom

Pravice iz evropskega patenta z enotnim učinkom ne zajemajo dejanj v zvezi z izdelkom, zajetim z navedenim patentom, ki se izvajajo v sodelujočih državah članicah, v katerih ima ta patent enotni učinek, potem ko je imetnik patenta izdelek dal na trg v Uniji ali je bil izdelek na trg v Uniji dan z njegovim soglasjem, razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da imetnik patenta nasprotuje nadaljnjemu trženju izdelka.

POGLAVJE III

EVROPSKI PATENT Z ENOTNIM UČINKOM KOT PREDMET LASTNINE

Člen 7

Obravnavanje evropskega patenta z enotnim učinkom kot nacionalni patent

1.   Evropski patent z enotnim učinkom se kot predmet lastnine v celoti in v vseh sodelujočih državah članicah obravnava kot nacionalni patent sodelujoče države članice, v kateri ima ta patent enotni učinek in v kateri je glede na evropski patentni register:

(a)

imel prijavitelj na datum vložitve evropske patentne prijave bivališče ali glavni kraj poslovanja; ali

(b)

če se točka (a) ne uporabi, je imel prijavitelj na datum vložitve evropske patentne prijave kraj poslovanja.

2.   Kadar sta v evropskem patentnem registru kot skupna prijavitelja vpisani dve osebi ali več oseb, se točka (a) odstavka 1 uporablja za skupnega prijavitelja, ki je naveden na prvem mestu. Kadar to ni mogoče, se točka (a) odstavka 1 uporablja za skupnega prijavitelja, ki je naveden na naslednjem mestu. Če se točka (a) odstavka 1 ne uporabi za nobenega od skupnih prijaviteljev, se ustrezno uporabi točka (b) odstavka 1.

3.   Kadar noben prijavitelj nima bivališča, glavnega kraja poslovanja ali kraja poslovanja v sodelujoči državi članici, v kateri ima ta patent enotni učinek, za namene odstavka 1 ali 2, se evropski patent z enotnim učinkom kot predmet lastnine v celoti in v vseh sodelujočih državah članicah obravnava kot nacionalni patent tiste države, v kateri ima Evropska patentna organizacija sedež v skladu s členom 6(1) EPK.

4.   Pridobitev pravice ne sme biti odvisna od nobenih vpisov v nacionalni patentni register.

Člen 8

Licence pravice

1.   Imetnik evropskega patenta z enotnim učinkom lahko pri EPU vloži izjavo, da je v zameno za ustrezno plačilo pripravljen kateri koli osebi dovoliti, da kot imetnica licence uporablja izum.

2.   Licenca, pridobljena v skladu s to uredbo, se obravnava kot pogodbena licenca.

POGLAVJE IV

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 9

Upravne naloge v okviru Evropske patentne organizacije

1.   Sodelujoče države članice v smislu člena 143 EPK dodelijo EPU naslednje naloge, ki se izvajajo v skladu z notranjimi pravili EPU:

(a)

upravljanje zahtevkov za enotni učinek, ki jih predložijo imetniki evropskih patentov;

(b)

vključitev registra enotnega patentnega varstva v evropski patentni register in upravljanje registra enotnega patentnega varstva;

(c)

prejemanje in registriranje izjav o licenciranju iz člena 8, njihovega umika in zavez imetnika evropskega patenta z enotnim učinkom v zvezi z licenciranjem, sprejetih v okviru mednarodnih organov za standardizacijo;

(d)

objava prevodov iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1260/2012 v prehodnem obdobju iz navedenega člena;

(e)

pobiranje in upravljanje pristojbin za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov z enotnim učinkom za leta, ki sledijo letu, v katerem je v Evropskem patentnem biltenu objavljena omemba podelitve; pobiranje in upravljanje dodatnih pristojbin za zamudo pri plačilu pristojbin za podaljšanje veljavnosti, kadar je tako zakasnelo plačilo izvedeno v roku šestih mesecev od zapadlosti, ter razdelitev dela pobranih pristojbin za podaljšanje veljavnosti med sodelujoče države članice;

(f)

upravljanje sistema nadomestil za povračilo stroškov prevajanja iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1260/2012;

(g)

zagotavljanje, da je zahtevek za enotni učinek imetnika evropskega patenta predložen v jeziku postopka, kot je opredeljen v členu 14(3) EPK, najpozneje v enem mesecu po objavi omembe podelitve v Evropskem patentnem biltenu; in

(h)

zagotavljanje, da je enotni učinek naveden v registru enotnega patentnega varstva, kadar je bil vložen zahtevek za enotni učinek in je bil v prehodnem obdobju iz člena 6 Uredbe (EU) št. 1260/2012 predložen skupaj s prevodi iz navedenega člena, ter da je EPU obveščen o kakršnih koli omejitvah, licencah, prenosih ali razveljavitvah evropskih patentov z enotnim učinkom.

2.   Sodelujoče države članice pri izpolnjevanju svojih mednarodnih obveznosti v okviru EPK zagotovijo skladnost s to uredbo in v ta namen med seboj sodelujejo. Sodelujoče države članice kot države pogodbenice EPK zagotovijo upravljanje in nadzor dejavnosti, povezanih z nalogami iz odstavka 1 tega člena, ter v skladu s členom 12 te uredbe zagotovijo določitev višine pristojbin za podaljšanje veljavnosti ter delež razdelitve pristojbin za podaljšanje veljavnosti v skladu s členom 13 te uredbe.

Zato ustanovijo ožji odbor upravnega sveta Evropske patentne organizacije (v nadaljnjem besedilu: ožji odbor) v smislu člena 145 EPK.

Ožji odbor je sestavljen iz predstavnikov sodelujočih držav članic in predstavnika Komisije v vlogi opazovalca ter njihovih namestnikov, ki jih zastopajo med njihovo odsotnostjo. Članom ožjega odbora lahko pomagajo svetovalci ali izvedenci.

Ožji odbor sprejema svoje sklepe ob ustreznem upoštevanju stališča Komisije in v skladu z določbami iz člena 35(2) EPK.

3.   Sodelujoče države članice zagotovijo učinkovito pravno varstvo pred pristojnim sodiščem ene ali več sodelujočih držav članic zoper odločitve EPU pri izvajanju nalog iz odstavka 1.

POGLAVJE V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 10

Stroškovno načelo

Stroški, ki jih ima EPU pri izvajanju dodatnih nalog, ki so mu jih v smislu člena 143 EPK dodelile sodelujoče države članice, se krijejo s pristojbinami, pridobljenimi v zvezi z evropskimi patenti z enotnim učinkom.

Člen 11

Pristojbine za podaljšanje veljavnosti

1.   Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskega patenta z enotnim učinkom in dodatne pristojbine zaradi zamude pri njihovem plačilu plačuje imetnik patenta Evropski patentni organizaciji. Navedene pristojbine se plačajo za leta, ki sledijo letu, v katerem je v Evropskem patentnem biltenu objavljena omemba podelitve evropskega patenta, ki ima enotni učinek.

2.   Evropski patent z enotnim učinkom preneha, če pristojbina za podaljšanje veljavnosti, in, kadar je to ustrezno, dodatna pristojbina nista bili plačani pravočasno.

3.   Pristojbine za podaljšanje veljavnosti, ki zapadejo po prejemu izjave iz člena 8(1), se zmanjšajo.

Člen 12

Višina pristojbin za podaljšanje veljavnosti

1.   Pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov z enotnim učinkom so:

(a)

progresivne v celotnem obdobju trajanja enotnega patentnega varstva;

(b)

dovolj visoke, da krijejo vse stroške, povezane s podelitvijo evropskega patenta in upravljanjem enotnega patentnega varstva; in

(c)

dovolj visoke, da je skupaj s pristojbinami, ki se Evropski patentni organizaciji plačajo pred podelitvijo, zagotovljen uravnotežen proračun Evropske patentne organizacije.

2.   Pri določanju višine pristojbin za podaljšanje veljavnosti se med drugim upošteva položaj posebnih subjektov, kot so mala in srednje velika podjetja, z namenom:

(a)

pospeševanja inovacij in spodbujanja konkurenčnosti evropskih podjetij;

(b)

upoštevanja velikosti trga, ki ga zajema patent; ter

(c)

zagotavljanja primerljivosti z višino nacionalnih pristojbin za podaljšanje veljavnosti povprečnega evropskega patenta, ki učinkuje v sodelujočih državah članicah v času, ko je prvič določena višina pristojbin za podaljšanje veljavnosti.

3.   Za izpolnitev ciljev iz tega poglavja se določi višina pristojbin za podaljšanje veljavnosti, ki:

(a)

je enaka višini pristojbine za podaljšanje veljavnosti, ki jo je treba plačati za povprečno geografsko pokritje sedanjih evropskih patentov;

(b)

upošteva stopnjo podaljševanja veljavnosti sedanjih evropskih patentov; in

(c)

upošteva število zahtevkov za enotni učinek.

Člen 13

Razdelitev

1.   EPU obdrži 50 odstotkov pristojbin za podaljšanje veljavnosti iz člena 11, plačanih za evropske patente z enotnim učinkom. Preostali znesek se razdeli sodelujočim državam članicam v skladu z deležem razdelitve pristojbin za podaljšanje veljavnosti, določenem v skladu s členom 9(2).

2.   Za izpolnitev ciljev iz tega poglavja se delež razdelitve pristojbin za podaljšanje veljavnosti med sodelujoče države članice določi na podlagi naslednjih poštenih, pravičnih in ustreznih meril:

(a)

število patentnih prijav;

(b)

velikost trga, ob določitvi najnižjega zneska, ki ga prejme vsaka sodelujoča država članica;

(c)

nadomestila sodelujočim državam članicam, če:

(i)

njihov uradni jezik ni eden od uradnih jezikov EPU;

(ii)

imajo nesorazmerno nizko raven dejavnosti patentiranja in/ali

(iii)

so članstvo v Evropski patentni organizaciji pridobile razmeroma nedavno.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Sodelovanje med Komisijo in EPU

Komisija na področjih, ki jih zajema ta uredba, z EPU vzpostavi tesno sodelovanje prek delovnega sporazuma. To sodelovanje vključuje redne izmenjave stališč o delovanju delovnega sporazuma ter zlasti o vprašanju pristojbin za podaljšanje veljavnosti in njihovem vplivu na proračun Evropske patentne organizacije.

Člen 15

Uporaba konkurenčnega prava in prava na področju nelojalne konkurence

Ta uredba ne posega v uporabo konkurenčnega prava in prava na področju nelojalne konkurence.

Člen 16

Poročilo o izvajanju te uredbe

1.   Komisija najpozneje v treh letih od datuma, ko začne učinkovati prvi evropski patent z enotnim učinkom, in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe in po potrebi pripravi ustrezne predloge za njeno spremembo.

2.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročila o delovanju sistema pristojbin za podaljšanje veljavnosti iz člena 11, s posebnim poudarkom na skladnosti s členom 12.

Člen 17

Uradno obvestilo s strani sodelujočih držav članic

1.   Sodelujoče države članice Komisijo do datuma začetka uporabe te uredbe uradno obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9.

2.   Vsaka sodelujoča država članica uradno obvesti Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 4(2), do datuma začetka uporabe te uredbe ali, v primeru sodelujočih držav članic, v katerih na dan začetka uporabe te uredbe Enotno patentno sodišče nima izključne pristojnosti, kar zadeva evropske patente z enotnim učinkom, do datuma, od katerega Enotno patentno sodišče ima takšno izključno pristojnost v tej sodelujoči državi članici.

Člen 18

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2014 ali od datuma začetka veljavnosti Sporazuma o Enotnem patentnem sodišču (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), kar koli nastopi pozneje.

Z odstopanjem od člena 3(1) in (2) ter člena 4(1) ima evropski patent, katerega enotni učinek je registriran v registru enotnega patentnega varstva, enotni učinek le v tistih sodelujočih državah članicah, v katerih ima na datum registracije patenta Enotno patentno sodišče izključno pristojnost, kar zadeva evropske patente z enotnim učinkom.

3.   Vsaka sodelujoča država članica uradno obvesti Komisijo o tem, da je ratificirala Sporazum, ko deponira svojo listino o ratifikaciji. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi datum začetka veljavnosti Sporazuma in seznam držav članic, ki so ratificirale Sporazum do datuma začetka veljavnosti. Komisija nato redno posodablja seznam sodelujočih držav članic, ki so ratificirale Sporazum, ter ta posodobljen seznam objavlja v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Sodelujoče države članice zagotovijo, da so ukrepi iz člena 9 sprejeti do datuma začetka uporabe te uredbe ali na ta datum.

5.   Vsaka sodelujoča država članica zagotovi, da so ukrepi iz člena 4(2) sprejeti do datuma začetka uporabe te uredbe ali, v primeru sodelujočih držav članic, v katerih na dan začetka uporabe te uredbe Enotno patentno sodišče nima izključne pristojnosti, kar zadeva evropske patente z enotnim učinkom, do datuma, od katerega Enotno patentno sodišče ima takšno izključno pristojnost v teh sodelujočih državah članicah.

6.   Enotno patentno varstvo se lahko zahteva za kateri koli evropski patent, podeljen na datum začetka uporabe te uredbe ali po tem datumu.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v sodelujočih državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 17. decembra 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL L 76, 22.3.2011, str. 53.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. decembra 2012.

(3)  Glej stran 89 tega Uradnega lista.

(4)  UL L 157, 30.4.2004, str. 45.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/9


Obvestilo o datumu podpisa Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Madagaskar

Evropska unija in vlada Republike Madagaskar sta Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, podpisali 6. decembra 2012 v Bruslju.

Protokol se na podlagi člena 15 Protokola temu ustrezno začasno uporablja od 1. januarja 2013.


31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/10


Obvestilo o datumu podpisa Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo

Evropska unija in vlada Islamske republike Mavretanije sta Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, ki jih zagotavlja Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, podpisali 12. decembra 2012 v Bruslju oziroma 16. decembra 2012 v Nouakchottu.

Protokol se na podlagi člena 9 Protokola temu ustrezno začasno uporablja od 16. decembra 2012.


31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/11


SKLEP SVETA

z dne 28. novembra 2012

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama

(2012/826/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. novembra 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 31/2008 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Madagaskar (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu).

(2)

Novi protokol k Sporazumu o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: novi protokol) je bil parafiran 10. maja 2012. Novi protokol plovilom EU dodeljuje ribolovne možnosti v vodah, v katerih Madagaskar izvaja svojo suverenost oziroma jurisdikcijo na področju ribištva.

(3)

Sedanji protokol preneha veljati 31. decembra 2012.

(4)

Da bi plovilom EU zagotovili nadaljevanje ribolovnih dejavnosti, novi protokol določa njegovo začasno uporabo od dneva podpisa, vendar ne pred 1. januarjem 2013, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

(5)

Novi protokol bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Protokola, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama (v nadaljnjem besedilu: Protokol), v imenu Unije, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega protokola.

Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola v imenu Unije.

Člen 3

Protokol se začasno uporablja v skladu z njegovim členom 15 od datuma njegovega podpisa, vendar ne pred 1. januarjem 2013, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 28. novembra 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS


(1)  UL L 15, 18.1.2008. str. 1.


PROTOKOL,

o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama

Člen 1

Obdobje uporabe in ribolovne možnosti

1.   Za obdobje dveh let so ribolovne možnosti, odobrene na podlagi člena 5 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), določene kot sledi:

izrazito selivske vrste (vrste iz Priloge 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982), razen vrst iz družine Alopiidae, družine Sphyrnidae in naslednjih vrst: Cetorhinus maximus, Rhincodon typus, Carcharodon carcharias, Carcharhinus falciformis, Carcharhinus longimanus:

(a)

40 plovil za ribolov tunov s potegalkami,

(b)

34 plovil s površinskimi parangali z nosilnostjo nad 100 BT,

(c)

22 plovil s površinskimi parangali z nosilnostjo, enako ali manjšo od 100 BT.

2.   Odstavek 1 se uporablja s pridržkom določb členov 5 in 6.

3.   V skladu s členom 6 Sporazuma in členom 7 tega protokola lahko plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Unije, opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Madagaskarja le, če so na seznamu Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC) in imajo dovoljenje za ribolov, izdano na podlagi tega protokola in v skladu z njegovo prilogo.

Člen 2

Finančni prispevek – načini plačevanja

1.   Za obdobje iz člena 1 znaša skupni finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma 3 050 000 EUR za celotno obdobje trajanja tega protokola.

2.   Ta skupni finančni prispevek obsega:

(a)

znesek v višini 975 000 EUR letno za dostop do ribolovnega območja Madagaskarja, kar ustreza referenčni tonaži 15 000 ton na leto, in

(b)

posebni znesek v višini 550 000 EUR letno za podporo in izvajanje ribiške in pomorske politike Madagaskarja.

3.   Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb iz členov 3, 5, 6, 8 in 9.

4.   Med izvajanjem tega protokola Evropska unija plačuje finančni prispevek iz odstavka 1 v višini 1 525 000 EUR na leto, kar ustreza vsoti letnih zneskov iz odstavka 2(a) in (b).

5.   Če skupna količina tuna, ki jo ulovijo plovila EU na ribolovnem območju Madagaskarja, presega 15 000 ton na leto, znesek letnega finančnega prispevka za pravice do dostopa znaša 65 EUR za vsako dodatno tono ulova. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Evropska unija, ne more presegati dvakratnega zneska iz odstavka 2(a). Če količina, ki jo plovila EU ulovijo na ribolovnem območju Madagaskarja, presega količino, enakovredno dvakratnemu skupnemu letnemu znesku, se znesek za presežek plača naslednje leto v skladu z določbami Priloge. Da bi se predvidel morebitni presežek referenčne tonaže, pogodbenici sprejmeta sistem za redno spremljanje ulova.

6.   Finančni prispevek za prvo leto se plača najpozneje 90 dni po začetku začasne uporabe tega protokola, kakor je navedeno v členu 15, za vsako naslednje leto pa najpozneje na dan obletnice protokola.

7.   Uporaba finančnega prispevka iz člena 2(2)(a) je v izključni pristojnosti Madagaskarja.

8.   Finančni prispevek se plača na račun državne zakladnice Madagaskarja, odprt pri centralni banki Madagaskarja. Podatki glede računa: Agence comptable centrale du Trésor public pri Banque centrale de Madagascar Antaninarenina, Antananarivo, Madagascar, št. računa 213 101 000 125 TP EUR.

Člen 3

Spodbujanje odgovornega in trajnostnega ribolova v vodah Madagaskarja

1.   Takoj po začetku začasne uporabe tega protokola in najpozneje v treh mesecih po tem datumu se Unija in Madagaskar v okviru skupnega odbora iz člena 9 Sporazuma dogovorita o večletnem sektorskem programu v skladu z nacionalno strategijo Madagaskarja na področju ribištva in z okvirom politike Evropske komisije kakor tudi o podrobnih pravilih za njegovo izvajanje, ki zajemajo zlasti:

(a)

letne in večletne smernice za uporabo posebnega zneska finančnega prispevka iz člena 2(2)(b);

(b)

letne in večletne cilje, ki jih je treba doseči za uvedbo odgovornega in trajnostnega ribolova, pri čemer se upoštevajo prednostne naloge, ki jih je Madagaskar določil v svoji nacionalni ribiški politiki in drugih politikah, ki so povezane z razvojem odgovornega in trajnostnega ribolova ali nanj vplivajo, vključno z zaščitenimi morskimi območji;

(c)

merila in postopke, po potrebi vključno s ustreznimi proračunskimi in finančnimi kazalniki, za oceno rezultatov, ki se pridobijo vsako leto.

2.   Vse predlagane spremembe večletnega sektorskega programa morata odobriti obe pogodbenici v okviru skupnega odbora.

Člen 4

Znanstveno sodelovanje na področju odgovornega ribolova

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali odgovorni ribolov v vodah Madagaskarja na podlagi načela nediskriminacije med različnimi ladjevji, ki opravljajo dejavnosti v teh vodah.

2.   V obdobju, ki ga zajema ta protokol, si Evropska unija in Madagaskar prizadevata spremljati razvoj stanja ribolovnih virov na ribolovnem območju Madagaskarja.

3.   Pogodbenici si prizadevata spoštovati resolucije in priporočila IOTC ter načrte za upravljanje, ki jih sprejme ta komisija, glede ohranjanja in odgovornega upravljanja ribištva. Pogodbenici si prizadevata spoštovati mnenja skupne znanstvene delovne skupine iz člena 4(2) Sporazuma.

4.   Na podlagi priporočil in resolucij, sprejetih v okviru IOTC, in najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj ter, kjer je primerno, rezultatov skupnega srečanja znanstvenikov iz člena 4 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju se lahko pogodbenici v skladu s členom 4 Sporazuma med seboj posvetujeta v okviru skupnega odbora iz člena 9 navedenega sporazuma in se po potrebi dogovorita o sprejetju ukrepov za zagotovitev trajnostnega upravljanja ribolovnih virov Madagaskarja.

Člen 5

Soglasna prilagoditev ribolovnih možnosti

1.   Ribolovne možnosti iz člena 1 se lahko sporazumno prilagodijo, če bo takšna prilagoditev na podlagi priporočil in resolucij IOTC ter skupne znanstvene delovne skupine zagotovila trajnostno upravljanje tuna in tunu podobnih vrst v Indijskem oceanu.

2.   V tem primeru se finančni prispevek iz člena 2(2)(a) prilagodi sorazmerno in po načelu pro rata temporis. Vendar skupni letni znesek, ki ga plača Unija, ne sme presegati dvakratnega zneska iz člena 2(2)(a).

3.   Pogodbenici se medsebojno uradno obvestita o vseh spremembah politike in zakonodaje na področju ribištva.

Člen 6

Nove ribolovne možnosti

1.   Če se ribiška plovila EU začnejo zanimati za ribolovne dejavnosti, ki niso določene v členu 1 Sporazuma, se pogodbenici pred morebitno odobritvijo kakršne koli take dejavnosti med seboj posvetujeta in se po potrebi dogovorita o pogojih za opravljanje take dejavnosti ter ustrezno spremenita ta protokol in njegovo prilogo.

2.   Pogodbenici spodbujata poskusni ribolov, zlasti v zvezi z nezadostno izkoriščenimi globokomorskimi vrstami, ki živijo v vodah Madagaskarja. Pogodbenici se v ta namen in na zahtevo ene od pogodbenic med seboj posvetujeta, da bi za vsak posamezni primer določili vrste, pogoje in druge pomembne parametre.

3.   Pogodbenici izvajata poskusni ribolov v skladu s parametri, ki jih po potrebi določita z upravnim dogovorom. Pri oblikovanju teh parametrov na madagaskarski strani sodelujeta nacionalni center za oceanografsko sodelovanje (Centre National de Recherche Océanographique) in institut za ribiške študije in pomorsko znanost (Institut Halieutique et des Sciences Marines).

4.   Poskusni ribolov se lahko odobri za obdobje največ šest mesecev.

5.   Če pogodbenici menita, da imajo poskusne ribolovne dejavnosti pozitivne rezultate, lahko vlada Madagaskarja ribiškemu ladjevju Unije dodeli ribolovne možnosti za nove vrste do poteka veljavnosti tega protokola. Finančni prispevek iz člena 2(2)(a) se zato zviša. Pristojbine za lastnike plovil in pogoji iz Priloge se ustrezno prilagodijo.

Člen 7

Pogoji za opravljanje ribolovnih dejavnosti – klavzula o izključnosti

Brez poseganja v člen 6 Sporazuma lahko plovila EU opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Madagaskarja le, če imajo veljavno dovoljenje za ribolov, ki ga izda ministrstvo Madagaskarja, pristojno za ribištvo, na podlagi tega protokola in njegove priloge.

Člen 8

Začasna ukinitev in prilagoditev plačila finančnega prispevka

1.   Brez poseganja v člen 9 se finančni prispevek iz člena 2(2)(a) in (b) prilagodi ali začasno ukine po posvetovanju pogodbenic:

(a)

če ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Madagaskarja ni mogoče opravljati iz razlogov, ki niso naravni pojavi;

(b)

Če se znatno spremenijo usmeritve politike katere koli pogodbenice, ki zadevajo ustrezne določbe tega protokola;

(c)

če Unija na podlagi postopka, določenega s členoma 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja ugotovi, da Madagaskar krši bistvene in temeljne vidike človekovih pravic, kot so določeni v členu 9 navedenega sporazuma. V tem primeru se v vodah Madagaskarja začasno ustavijo vse dejavnosti ribiških plovil EU.

2.   Unija si pridržuje pravico do delne ali popolne ukinitve plačila posebnega finančnega prispevka iz člena 2(2)(b):

(a)

če se na podlagi ocene ministrstva, pristojnega za ribištvo, in analize skupnega odbora ugotovi, da rezultati niso v skladu z načrtom;

(b)

če se plačilo tega finančnega prispevka ne izvaja.

3.   Plačilo finančnega prispevka se začne ponovno izvajati po posvetu in ob soglasju pogodbenic, takoj ko se vzpostavi stanje iz obdobja pred dogodki iz odstavka 1 in/ali če to upravičujejo rezultati izvajanja finančnega prispevka iz odstavka 2.

Člen 9

Začasna prekinitev izvajanja Protokola

1.   Izvajanje tega protokola se začasno prekine na pobudo katere koli pogodbenice na podlagi medsebojnih posvetovanj in dogovora med pogodbenicama v okviru skupnega odbora v skladu s členom 9 Sporazuma:

(a)

če izjemne okoliščine, ki niso naravni pojavi, preprečijo ribolovne dejavnosti na ribolovnem območju Madagaskarja;

(b)

če Unija ne plača zneska iz člena 2(2)(a) iz razlogov, ki niso zajeti v členu 8 tega protokola;

(c)

če med pogodbenicama nastane spor v zvezi z razlago in izvajanjem tega protokola in njegove priloge, ki ga ni mogoče rešiti;

(d)

če katera koli pogodbenica ne spoštuje določb tega protokola in njegove priloge;

(e)

če se znatno spremenijo usmeritve politike katere koli pogodbenice, ki zadevajo ustrezne določbe tega protokola;

(f)

če katera koli pogodbenica na podlagi postopka, določenega s členoma 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic iz člena 9 navedenega sporazuma;

(g)

v primeru nespoštovanja določb Deklaracije Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu, kot je določeno v členu 3(5) Sporazuma.

2.   Zadevna pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve izvajanja tega protokola poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj tri mesece pred datumom, ko naj bi takšna začasna prekinitev začela veljati.

3.   V primeru začasne prekinitve izvajanja pogodbenici nadaljujeta posvetovanja in skušata doseči sporazumno rešitev spora. Če dosežeta takšno rešitev, se Protokol začne znova uporabljati, znesek finančnega prispevka pa se zniža sorazmerno in po načelu pro rata temporis glede na obdobje, v katerem je bilo izvajanje Protokola začasno prekinjeno.

Člen 10

Nacionalna zakonodaja

1.   Dejavnosti ribiških plovil EU v vodah Madagaskarja urejajo zakoni in drugi predpisi Madagaskarja, razen če je v tem protokolu ali njegovi prilogi določeno drugače.

2.   Organi Madagaskarja obvestijo Evropsko komisijo o vseh spremembah ali novi zakonodaji v zvezi z ribiško politiko.

Člen 11

Zaupnost

Pogodbenici zagotovita, da se vsi podatki o plovilih EU in njihovih ribolovnih dejavnostih v vodah Madagaskarja vedno obravnavajo zaupno. Ustrezni pristojni organi podatke uporabljajo izključno za izvajanje Sporazuma ter upravljanje, spremljanje in nadzor ribolova.

Člen 12

Elektronska izmenjava podatkov

Madagaskar in Unija se zavezujeta, da bosta čim prej vzpostavila informacijske sisteme, potrebne za elektronsko izmenjavo vseh informacij in dokumentov, povezanih z izvajanjem Sporazuma. Vsaka elektronska izmenjava se potrdi. Elektronska oblika dokumenta se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.

Pogodbenici se brez odlašanja obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskih sistemov, ki bi ovirale izmenjavo podatkov. Informacije in dokumenti v zvezi z izvajanjem Sporazuma se v takem primeru samodejno nadomestijo s tiskano različico v skladu z določbami Priloge.

Člen 13

Trajanje

Ta protokol in njegova priloga se uporabljata za obdobje dveh let od začetka začasne uporabe, kakor je določeno v členu 15, razen v primeru odpovedi v skladu s členom 14.

Člen 14

Odpoved

1.   V primeru odpovedi Protokola zadevna pogodbenica pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo odpovedala Protokol, in sicer vsaj šest mesecev pred datumom, na katerega naj bi odpoved začela veljati.

2.   Po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka pogodbenici začneta posvetovanja.

Člen 15

Začasna uporaba

Ta protokol se začasno uporablja od datuma podpisa, vendar ne pred 1. januarjem 2013.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta protokol in njegova priloga začneta veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti.

Za Evropsko unijo

Za Republiko Madagaskar

3а Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l’Union européenne

Per l’Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

За правителството на Република Мадагаскар

Por el Gobierno de la República de Madagascar

Za vládu Madagaskarské republiky

For regeringen for Republikken Madagaskar

Für die Regierung der Republik Madagaskar

Madagaskari Vabariigi valitsuse nimel

Για την Κυβέρνηση της Δημοκρατίας της Μαδαγασκάρης

For the Government of the Republic of Madagascar

Pour le gouvernement de la République de Madagascar

Per il governo della Repubblica del Madagascar

Madagaskaras Republikas valdības vārdā –

Madagaskaro Respublikos Vyriausybės vardu

A Madagaszkári Köztársaság kormánya részéről

Għall-Gvern tar-Repubblika tal-Madagaskar

Voor de Regering van de Republiek Madagaskar

W imieniu rządu Republiki Madagaskaru

Pelo Governo da República de Madagáscar

Pentru guvernul Republicii Madagascar

Za vládu Madagaskarskej republiky

Za vlado Republike Madagaskar

Madagaskarin tasavallan hallituksen puolesta

På Republiken Madagaskars regerings vägnar

Image

PRILOGA

POGOJI ZA OPRAVLJANJE RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI S PLOVILI EVROPSKE UNIJE NA RIBOLOVNEM OBMOČJU MADAGASKARJA

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

1.   Opredelitev pristojnega organa

Če ni navedeno drugače, v tej prilogi vsak sklic na pristojni organ Evropske unije (EU) ali Madagaskarja pomeni:

(a)

za EU: Evropsko komisijo, po potrebi prek delegacije EU na Madagaskarju;

(b)

za Madagaskar: ministrstvo, pristojno za ribištvo.

2.   Ribolovno območje Madagaskarja

Vse določbe Protokola in njegove priloge se uporabljajo izključno na ribolovnem območju Madagaskarja, kakor je navedeno v dodatkih 3 in 4, in brez poseganja v naslednje določbe:

(a)

plovila Evropske unije za ribolov tunov s potegalkami in plovila za ribolov s površinskimi parangali bodo svoje ribolovne dejavnosti lahko opravljala v vodah, ki so več kot 20 morskih milj od osnovnih črt;

(b)

spoštovati se mora območje varovanja 3 milj okoli nacionalnih naprav za zbiranje rib;

(c)

da bi nacionalnim izvajalcem dejavnosti zagotovili trajnostno izkoriščanje nekaterih pridnenih vrst, je na območjih Banc de Leven in Banc de Castor, katerih koordinate so navedene v Dodatku 5, prepovedano opravljanje ribolovnih dejavnosti s plovili za ribolov s površinskimi parangali, ki jih zajema ta protokol.

3.   Imenovanje lokalnega zastopnika

Vsako plovilo EU, ki namerava pridobiti dovoljenje za ribolov na podlagi tega protokola, mora zastopati konsignatar s stalnim prebivališčem na Madagaskarju.

4.   Bančni račun

Madagaskar EU pred začetkom začasne uporabe Protokola sporoči podatke bančnega(-ih) računa(-ov), na katerega(-e) je treba nakazati finančne zneske, ki jih na podlagi Sporazuma plačujejo plovila EU. Stroške, ki nastanejo zaradi bančnih nakazil, plačajo lastniki plovil.

POGLAVJE II

DOVOLJENJA ZA RIBOLOV TUNA

1.   Pogoj za pridobitev dovoljenja za ribolov tuna – upravičena plovila

Dovoljenja za ribolov tuna iz člena 6 Sporazuma se dodelijo pod pogojem, da je plovilo vpisano v register ribiških plovil EU na seznamu ribiških plovil z dovoljenjem IOTC, in da so izpolnjene vse predhodne obveznosti lastnika plovila, poveljnika ali samega plovila, ki izhajajo iz ribolovnih dejavnosti, ki jih ti opravljajo na Madagaskarju na podlagi Sporazuma in ribiške zakonodaje Madagaskarja.

2.   Zahtevek za izdajo dovoljenja za ribolov

EU Madagaskarju predloži zahtevek za izdajo dovoljenja za ribolov za vsako plovilo, ki želi opravljati ribolovne dejavnosti na podlagi Sporazuma, in sicer na obrazcu iz Dodatka 1 najpozneje petnajst delovnih dni pred datumom želenega začetka veljavnosti dovoljenja.

Zahtevek mora biti tipkan ali čitljivo napisan z velikimi tiskanimi črkami.

Vsakemu začetnemu zahtevku za izdajo dovoljenja za ribolov na podlagi veljavnega protokola ali nadaljnjemu zahtevku zaradi tehnične spremembe zadevnega plovila mora biti priloženo naslednje:

(a)

dokazilo o predplačilu pristojbine za obdobje veljavnosti zahtevanega dovoljenja za ribolov;

(b)

ime, naslov in kontaktni podatki:

(i)

lastnika ribiškega plovila;

(ii)

upravljavca ribiškega plovila;

(iii)

lokalnega konsignatarja plovila;

(c)

nedavna barvna fotografija plovila s strani, v velikosti najmanj 15 cm × 10 cm;

(d)

potrdilo o plovnosti plovila;

(e)

registrska številka plovila;

(f)

sanitarno potrdilo plovila, ki ga izda pristojni organ EU;

(g)

kontaktni podatki ribiškega plovila (številka telefaksa, e-naslov itd.).

Pri podaljšanju dovoljenja za ribolov na podlagi veljavnega protokola za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi lastnostmi se zahtevku za podaljšanje dovoljenja priloži le potrdilo o plačilu pristojbine.

3.   Predplačilo pristojbine

Znesek pristojbine za predplačilo se določi na podlagi letne stopnje, določene v tehničnih dokumentih iz Dodatka 2. Znesek zajema vse nacionalne in lokalne takse, razen pristaniških taks, taks za iztovarjanje in pretovarjanje ter stroškov storitev.

4.   Začasni seznam plovil, ki vložijo zahtevek za izdajo dovoljenja za ribolov

Takoj po prejetju zahtevkov za izdajo dovoljenja za ribolov nacionalni organ, pristojen za nadzor ribolovnih dejavnosti, za vsako kategorijo plovil sestavi začasni seznam plovil, za katera je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za ribolov. Pristojni organ Madagaskarja brez odlašanja pošlje začasni seznam EU.

EU začasni seznam predloži lastniku plovila ali konsignatarju. Če so uradi EU zaprti, lahko Madagaskar začasni seznam pošlje neposredno lastniku plovila ali njegovemu konsignatarju, EU pa pošlje izvod.

5.   Izdaja dovoljenja za ribolov

Dovoljenja za ribolov za vsa plovila pristojni organ izda lastnikom plovil ali njihovim konsignatarjem v petnajstih delovnih dneh po prejemu v celoti izpolnjenega zahtevka. Izvod dovoljenja za ribolov se brez odlašanja pošlje delegaciji EU na Madagaskarju.

6.   Seznam plovil z dovoljenjem za ribolov

Takoj po izdaji dovoljenja za ribolov nacionalni organ, pristojen za nadzor ribolovnih dejavnosti, za vsako kategorijo plovil sestavi končni seznam plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov na ribolovnem območju Madagaskarja. Seznam se nemudoma pošlje EU in nadomesti zgoraj navedeni začasni seznam.

7.   Veljavnost dovoljenja za ribolov

Dovoljenja za ribolov veljajo eno leto, in sicer od 1. januarja do 31. decembra, in so obnovljiva.

8.   Dokumenti, ki jih je treba hraniti na krovu plovila

Ribiško plovilo mora v vodah ali pristaniščih Madagaskarja vedno hraniti na krovu naslednje dokumente:

(a)

izvirnik dovoljenja za ribolov; če tega izvirnika ni mogoče dobiti v enem mesecu vnaprej, izvod seznama plovil z dovoljenjem za ribolov, ki je določen v točki 6 poglavja II te priloge;

(b)

dokumente, ki jih izda pristojni organ države zastave ribiškega plovila, na katerih so navedeni:

registrska številka ribiškega plovila, potrdilo o registraciji plovila;

potrdilo o skladnosti iz Torremolinoške konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO);

(c)

aktualizirane potrjene skice ali opis načrta ribiškega plovila, zlasti število skladišč za ribe skupaj z zmogljivostjo skladiščenja, izraženo v kubičnih metrih;

(d)

če so bile spremenjene lastnosti ribiškega plovila glede celotne dolžine, bruto tonaže, moči glavnega motorja ali motorjev ali zmogljivosti skladiščenja, potrdilo, ki ga potrdi pristojni organ države zastave ribiškega plovila, z opisom narave sprememb;

(e)

če je ribiško plovilo opremljeno s hladilnimi bazeni z morsko vodo, dokument, ki ga potrdi pristojni organ države zastave plovila z umeritvijo bazenov v kubičnih metrih;

(f)

po potrebi se mora voditi dnevnik o ravnanju z odpadno vodo z ladij (datum, čas in položaj črpanja ter količina izčrpane vode, datum, čas in položaj odvajanja ter količina odvedene vode, čiščenje vode);

(g)

dovoljenje za ribolov zunaj voda pod jurisdikcijo države zastave, izdano za ribiško plovilo ali izpisek iz registra ribiških plovil, ki jih odobri IOTC; in

(h)

izvod določb zakonodaje Madagaskarja, ki velja za ribiški sektor.

9.   Prenos dovoljenja za ribolov

Dovoljenje za ribolov se izda za določeno plovilo in ni prenosljivo.

Vendar se lahko na zahtevo EU v primeru višje sile dovoljenje za ribolov brez novega predplačila nadomesti z novim dovoljenjem za ribolov, ki se izda na ime drugega plovila, ki je podobno prvotnemu plovilu, ali nadomestnega plovila. V tem primeru se pri obračunu pristojbin za zamrzovalna plovila za ribolov s površinskimi parangali in plovila za ribolov tuna s potegalkami iz poglavja IV upošteva celotni ulov obeh plovil na ribolovnem območju Madagaskarja.

Prenos se izvede tako, da lastnik plovila ali njegov konsignatar Madagaskarju predloži dovoljenje za ribolov, ki naj bi se nadomestilo, Madagaskar pa brez odlašanja pripravi nadomestno dovoljenje. Nadomestno dovoljenje se izda lastniku plovila ali njegovemu konsignatarju takoj, ko se predloži dovoljenje, ki je predmet nadomestitve. Nadomestno dovoljenje začne veljati na dan predložitve dovoljenja, ki je predmet nadomestitve.

Madagaskar v najkrajšem možnem času posodobi seznam plovil z dovoljenjem za ribolov. Novi seznam se takoj posreduje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor nad ribištvom, in EU.

10.   Spremljevalna plovila

Dovoljenja za spremljevalna plovila, ki plujejo pod zastavo EU se izdajo v skladu z določbami in pogoji zakonodaje Madagaskarja.

Letna pristojbina za spremljevalno plovilo znaša 2 500 EUR.

Pristojni organi Madagaskarja Evropski komisiji prek delegacije EU na Madagaskarju redno posredujejo seznam teh dovoljenj.

POGLAVJE III

TEHNIČNI UKREPI

Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za plovila z dovoljenjem za ribolov in zadevajo območje, ribolovno orodje ter raven prilova, so za vsako posamezno kategorijo ribolova določeni v tehničnih dokumentih iz Dodatka 2.

Plovila upoštevajo zakonodajo Madagaskarja, ki velja za ribiški sektor in vse resolucije, ki jih sprejme IOTC.

POGLAVJE IV

PRIJAVA ULOVA

1.   Opredelitev ribolovnega potovanja

V tej prilogi se trajanje ribolovnega potovanja plovila EU opredeli na naslednji način:

(a)

bodisi kot obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Madagaskarja in izstopom z njega, ali

(b)

bodisi kot obdobje, ki preteče med vstopom na ribolovno območje Madagaskarja in pretovarjanjem v pristanišču in/ali iztovarjanjem na Madagaskarju.

2.   Ribolovni ladijski dnevnik

Poveljnik plovila EU, ki opravlja ribolovne dejavnosti na podlagi Sporazuma, vodi ribolovni ladijski dnevnik IOTC; obrazec za vsako kategorijo ribolova se nahaja v dodatkih 6 in 7.

Ribolovni ladijski dnevnik mora ustrezati resoluciji IOTC 08/04 za plovila s parangali in resoluciji 10/03 za plovila s potegalkami.

Poveljnik izpolni ribolovni ladijski dnevnik za vsak dan prisotnosti plovila na ribolovnem območju Madagaskarja.

Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan in za vsako vrsto, opredeljeno s tričrkovno oznako Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), vpiše količino, ki je bila ulovljena in se hrani na krovu, pri čemer se količina izrazi v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib. Za vsako glavno vrsto poveljnik navede tudi prilov in zavržke.

Ribolovni ladijski dnevnik, ki ga podpiše poveljnik, se izpolni čitljivo z velikimi tiskanimi črkami.

Za pravilnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik.

3.   Prijava ulova

Poveljnik prijavi ulov plovila tako, da Madagaskarju predloži ribolovne ladijske dnevnike, ki zajemajo obdobje prisotnosti plovila na ribolovnem območju Madagaskarja.

Ribolovni ladijski dnevniki se predložijo na naslednji način:

(a)

če se plovilo nahaja v enem od pristanišč Madagaskarja, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika predloži lokalnemu zastopniku na Madagaskarju, ki pisno potrdi, da ga je prejel; izvod ribolovnega ladijskega dnevnika se izroči inšpekcijski skupini Madagaskarja;

(b)

če plovilo zapusti ribolovno območje Madagaskarja, ne da bi se ustavilo v enem od pristanišč Madagaskarja, se izvirnik vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika v 7 (sedmih) delovnih dneh po prihodu v katero koli drugo pristanišče in vsekakor v 15 (petnajstih) delovnih dneh po zapustitvi ribolovnega območja Madagaskarja pošlje:

(i)

po elektronski pošti, na elektronski naslov, ki ga sporoči nacionalni organ za nadzor ribolovnih dejavnosti ali

(ii)

po telefaksu, na številko, ki jo sporoči nacionalni organ za nadzor ribolovnih dejavnosti ali

(iii)

po običajni pošti na naslov nacionalnega organa za nadzor ribolovnih dejavnosti.

Če se plovilo vrne na ribolovno območje Madagaskarja v obdobju veljavnosti dovoljenja za ribolov, ki ga ima plovilo, je treba ponovno prijaviti ulov.

Pogodbenici od 1. julija 2013 določita protokol za elektronsko izmenjavo vseh podatkov glede prijave ulova na podlagi elektronskega ribolovnega ladijskega dnevnika. Pogodbenici načrtujeta izvajanje protokola in nadomestitev tiskane različice prijave ulova z elektronsko različico najpozneje do 1. januarja 2014.

Poveljnik pošlje EU in pristojnemu organu države zastave po en izvod vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika. Za plovila za ribolov tuna in plovila s površinskimi parangali poveljnik pošlje izvod vsakega ribolovnega ladijskega dnevnika tudi naslednjima nacionalnima institutoma -Unité statistique thonière d'Antsiranana (USTA) in Centre de surveillance des pêches (CSP) in enemu od naslednjih znanstvenih institutov:

(a)

Institut de recherche pour le développement (IRD);

(b)

Instituto Español de Oceanografía (IEO);

(c)

Instituto Português de Investigação Maritima (IPIMAR).

Če se določbe v zvezi s prijavo ulova ne upoštevajo, lahko Madagaskar začasno prekliče dovoljenje zadevnega plovila za ribolov, dokler niso predložene manjkajoče prijave ulova, lastnika plovila pa kaznuje v skladu s predpisi, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Madagaskar zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov. Madagaskar EU brez odlašanja obvesti o kakršni koli kazni, naloženi za take kršitve.

4.   Končni obračun pristojbin za plovila za ribolov tuna in plovila s površinskimi parangali

EU za vsako plovilo za ribolov tuna s potegalkami in vsako plovilo s površinskimi parangali na podlagi prijav ulova, ki so jih potrdili zgoraj navedeni znanstveni instituti, naredi končni obračun pristojbin, ki jih mora plačati plovilo za ribolovno sezono predhodnega koledarskega leta.

EU pošlje končni obračun Madagaskarju in lastniku plovila najpozneje do 31. julija tekočega leta. Madagaskar lahko na podlagi dokazil izpodbija končni obračun v 30 delovnih dneh, potem ko je bil poslan. V primeru nestrinjanja se stranki posvetujeta v skupnem odboru. Če Madagaskar v 30 delovnih dneh končnemu obračunu ne ugovarja, se šteje, da je sprejet.

Če je končni obračun višji od pavšalne pristojbine, ki je bila nakazana za pridobitev dovoljenja za ribolov, lastnik plovila razliko nakaže Madagaskarju najpozneje 30. septembra tekočega leta. Če je končni obračun nižji od pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne.

POGLAVJE V

IZTOVARJANJE IN PRETOVARJANJE

Pretovarjanje na morju je prepovedano. Vsa pretovarjanja v pristanišču nadzorujejo ribiški inšpektorji Madagaskarja.

Poveljnik plovila EU, ki želi iztovoriti ali pretovoriti ulov, mora center Madagaskarja za nadzor ribištva in pristaniško upravo Madagaskarja hkrati in najmanj 48 ur pred iztovarjanjem ali pretovarjanjem obvestiti o naslednjem:

(a)

imenu ribiškega plovila, ki bo iztovarjalo ali pretovarjalo ulov, in njegovi številki v registru IOTC ribiških plovil;

(b)

pristanišču iztovarjanja ali pretovarjanja;

(c)

datumu in predvidenem času iztovarjanja ali pretovarjanja;

(d)

količini (v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib) vsake vrste, ki se bo iztovorila ali pretovorila (vrsta je opredeljena s tričrkovno oznako organizacije FAO).

Za pretovarjanje je potrebno predhodno dovoljenje, ki ga poveljniku ali njegovemu konsignatarju izda center Madagaskarja za nadzor ribištva v 24 urah po navedenem obvestilu. Pretovarjanje se mora izvesti v enem od pristanišč Madagaskarja, ki ima za to dovoljenje.

V primeru pretovarjanja poveljnik plovila poleg podatkov iz (a) do (d) sporoči še ime plovila prejemnika.

Poveljnik transportnega plovila prejemnika obvesti organe Madagaskarja (center za nadzor ribištva in pristaniško upravo) o količinah tuna in tunu podobnih vrst, ki se pretovorijo na njegovo plovilo, ter izpolni in v 24 urah centru Madagaskarja za nadzor ribištva in pristaniški upravi Madagaskarja pošlje deklaracijo o pretovarjanju.

Za plovila s potegalkami se pretovarjanje lahko opravlja v madagaskarskem pristanišču Antsiranana, za plovila s parangali pa v madagaskarskih pristaniščih Toliary, Ehoala in Toamasina.

Za nespoštovanje teh določb se naložijo kazni, ki jih v ta namen določa zakonodaja Madagaskarja.

Plovila EU, ki iztovarjajo ulov v madagaskarskem pristanišču, si prizadevajo, da bi svoj prilov dala na razpolago lokalnim predelovalnim podjetjem po lokalni tržni ceni. Regionalni direktorati ministrstva, pristojnega za ribištvo, na zahtevo ribiških podjetij EU predložijo seznam in kontaktne podatke lokalnih predelovalnih podjetij.

Plovila EU za ribolov tunov, ki svoj ulov prostovoljno iztovorijo v pristanišču Madagaskarja, so upravičena do znižanja pristojbine v višini 5 EUR na tono, ulovljeno na ribolovnem območju Madagaskarja, glede na znesek, naveden v Dodatku 2 za kategorijo ribolova zadevnega plovila.

Dodatno znižanje v višini 5 EUR se dodeli v primeru prodaje ribiških proizvodov predelovalnemu obratu na Madagaskarju.

POGLAVJE VI

NADZOR

1.   Vstopanje na ribolovno območje in izstopanje z ribolovnega območja

Madagaskar je uradno obveščen o vsakem vstopu plovila EU z dovoljenjem za ribolov na ribolovno območje Madagaskarja ali izstopu z njega v treh urah pred vstopom ali izstopom.

Ob uradnem sporočilu o vstopu ali izstopu plovilo sporoči zlasti naslednje:

(a)

predvideni datum, čas in mesto vplutja oziroma izplutja;

(b)

količino, izraženo v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib, za vsako vrsto rib, opredeljeno s tričrkovno oznako organizacije FAO, ki se hrani na krovu;

(c)

količino, izraženo v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib, za vsako vrsto prilova, opredeljeno s tričrkovno oznako organizacije FAO, ki se hrani na krovu.

Uradno obveščanje se prednostno opravi po elektronski pošti, če to ni možno, pa po telefaksu, in sicer na elektronski naslov, klicno številko ali številko telefaksa, ki jih sporoči center za nadzor ribištva, z uporabo obrazca v Dodatku 8. Center za nadzor ribištva brez odlašanja potrdi prejem s povratno elektronsko pošto ali telefaksom.

Center za nadzor ribištva zadevnim plovilom in EU brez odlašanja sporoči vsakršno spremembo elektronskega naslova, klicne številke ali frekvence pošiljanja.

Vsako plovilo, za katero se ugotovi, da opravlja ribolovne dejavnosti na ribolovnem območju Madagaskarja brez predhodnega uradnega obvestila o svoji prisotnosti, se šteje za plovilo, ki opravlja ribolovne dejavnosti brez dovoljenja.

Vsak, ki krši to določbo, se lahko kaznuje po veljavni zakonodaji Madagaskarja.

Prijave o vstopu in izstopu je treba hraniti na krovu najmanj leto dni od datuma pošiljanja prijave.

Ribiška plovila EU brez dovoljenja za ribolov morajo obvestiti o neškodljivem prehodu. Obvestilo mora vsebovati vse elemente iz te točke.

2.   Sodelovanje na področju boja proti piratstvu

Da bi okrepili nadzor nad opravljanjem ribolovnih dejavnosti in boj proti nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu, se ribiška plovila EU spodbujajo, naj center za nadzor ribištva obvestijo o prisotnosti katerega koli drugega plovila v njihovi bližini.

3.   Redne prijave ulova

Kadar plovilo EU opravlja ribolovne dejavnosti v vodah Madagaskarja, mora poveljnik plovila EU z dovoljenjem za ribolov center za nadzor ribištva vsake tri dni obvestiti o ulovu na ribolovnem območju Madagaskarja. Prva prijava ulova se opravi tri dni po datumu vstopa na ribolovno območje Madagaskarja.

Plovilo vsake tri dni ob predložitvi redne prijave ulova sporoči zlasti:

(a)

datum, čas in položaj ob prijavljanju;

(b)

količino, ki je bila v tridnevnem obdobju ulovljena in se je hranila na krovu za vsako ciljno vrsto, opredeljeno s tričrkovno oznako organizacije FAO, pri čemer se količina izrazi v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib;

(c)

količino, ki je bila v tridnevnem obdobju obdržana na krovu za vsako vrsto prilova, opredeljeno s tričrkovno oznako organizacije FAO, pri čemer se količina izrazi v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib;

(d)

količino, ki je bila v tridnevnem obdobju odvržena v morje, za vsako vrsto prilova, opredeljeno s tričrkovno oznako organizacije FAO, pri čemer se količina izrazi v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib;

(e)

predstavitev proizvodov;

(f)

za plovila za ribolov tuna z zaporno plavarico:

število uspešnih nastavljanj mreže okoli naprav za zbiranje rib od zadnje prijave;

število uspešnih nastavljanj mreže pri svobodno plavajoči trumi rib od zadnje prijave;

število neuspešnih nastavljanj mreže;

(g)

za plovila za ribolov tuna s parangali:

število nastavljanj mreže od zadnje prijave;

število razporejenih trnkov od zadnje prijave.

Obveščanje se prednostno opravi po elektronski pošti, če to ni možno pa po telefaksu, in sicer na elektronski naslov ali telefonsko številko, ki ju center za nadzor ribištva sporoči z obrazcem v Dodatku 8. Center za nadzor ribištva zadevnim plovilom in EU brez odlašanja sporoči vsakršno spremembo elektronskega naslova, klicne številke ali frekvence pošiljanja.

Vsako plovilo, ki je prestreženo pri opravljanju ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Madagaskarja in ni predhodno predložilo tridnevne redne prijave ulova, se šteje za plovilo, ki opravlja ribolovne dejavnosti brez dovoljenja. Vsak, ki krši to določbo, se lahko kaznuje po veljavni zakonodaji Madagaskarja.

Redne prijave ulova je treba hraniti na krovu najmanj leto dni od datuma pošiljanja prijave.

4.   Inšpekcijski pregled na morju

Inšpekcijski pregled plovil EU z dovoljenjem za ribolov na morju, ki se opravi na ribolovnem območju Madagaskarja, izvedejo inšpektorji Madagaskarja, ki so izrecno zadolženi za nadzor nad ribištvom.

Pooblaščeni inšpektorji plovilo EU pred vkrcanjem po kanalu VHF 16 obvestijo o svoji odločitvi o izvedbi inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled opravijo ribiški inšpektorji, ki se morajo pred inšpekcijskim pregledom identificirati, dokazati svojo usposobljenost in predložiti nalog za izvedbo takega pregleda.

Pooblaščeni inšpektorji se zadržijo na krovu plovila EU samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor.

Po vsakem inšpekcijskem pregledu pooblaščeni inšpektorji sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila EU lahko doda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik plovila EU.

Pooblaščeni inšpektorji pred izkrcanjem poveljniku plovila EU predložijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu. V primeru kršitve se izvod uradnega obvestila o kršitvi pošlje tudi EU, kakor je določeno v poglavju VIII.

5.   Inšpekcijski pregled v pristanišču v primeru iztovarjanja in pretovarjanja

Inšpekcijski pregled ribiških plovil EU, ki iztovarjajo ali pretovarjajo ulov v pristanišču Madagaskarja, izvedejo inšpektorji Madagaskarja, ki so izrecno zadolženi za nadzor nad ribištvom.

Inšpektorji se morajo pred inšpekcijskim pregledom identificirati, dokazati svojo usposobljenost in predložiti nalog za izvedbo takega pregleda. Inšpektorji Madagaskarja se zadržijo na krovu plovila EU samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom, pri čemer pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, iztovarjanje ali pretovarjanje in tovor.

Po vsakem inšpekcijskem pregledu inšpektorji Madagaskarja sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila EU lahko doda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik plovila EU.

Inšpektorji Madagaskarja poveljniku plovila EU ob koncu inšpekcijskega pregleda predložijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu.

V primeru kršitve se izvod uradnega obvestila o kršitvi pošlje tudi EU, kakor je določeno v poglavju VIII.

POGLAVJE VII

SISTEM SPREMLJANJA PREK SATELITA (VMS)

1.   Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

Plovila EU z dovoljenjem za ribolov morajo biti opremljena s sistemom spremljanja prek satelita (Vessel Monitoring System – VMS), ki vsako uro omogoča samodejno in stalno sporočanje položaja plovila centru države zastave plovila za nadzor ribištva.

Vsako sporočilo o položaju mora vsebovati:

(a)

identifikacijo plovila;

(b)

zadnji geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in zemljepisna širina) s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99 % intervalom zaupanja;

(c)

datum in čas zabeležbe položaja;

(d)

hitrost in smer plovila.

Vsako sporočilo o položaju mora biti oblikovano v skladu z obrazcem iz Dodatka 9.

Prvi položaj, ki se zabeleži po vstopu na območje Madagaskarja, se označi z oznako „ENT“. Vsak naslednji položaj se označi z oznako „POS“, razen prvega položaja, zabeleženega po izstopu z območja Madagaskarja, ki se označi z oznako „EXI“. Center države zastave za nadzor ribištva zagotovi samodejno obdelavo in, kjer je primerno, elektronski prenos sporočil o položaju. Sporočila o položaju morajo biti varno zabeležena, hranijo pa se tri leta.

2.   Sporočanje položaja plovila ob motnjah delovanja sistema VMS

Poveljnik mora stalno preverjati, da sistem VMS plovila nemoteno deluje in da se sporočila o položaju pravilno prenašajo centru države zastave za nadzor ribištva.

Plovilom EU z okvarjenim sistemom VMS ni dovoljeno vstopiti na ribolovno območje Madagaskarja.

V primeru okvare med opravljanjem ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Madagaskarja se sistem VMS popravi ali zamenja v najkrajšem možnem času in najpozneje v petnajstih dneh. Po tem roku plovilu ni več dovoljeno opravljati ribolovnih dejavnosti na ribolovnem območju Madagaskarja.

Plovila, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na območju Madagaskarja z okvarjenim sistemom VMS, morajo centru države zastave za nadzor ribištva in centru Madagaskarja za nadzor ribištva pošiljati sporočila o položaju po elektronski pošti ali telefaksu vsaj vsakih šest ur ter predložiti vse zahtevane informacije.

3.   Varno pošiljanje sporočil o položaju Madagaskarju

Center države zastave za nadzor ribištva samodejno pošilja sporočila o položaju zadevnih plovil centru Madagaskarja za nadzor ribištva. Center države zastave za nadzor ribištva in center Madagaskarja za nadzor ribištva si izmenjata elektronske naslove ter se brez odlašanja obvestita o vsakršni spremembi teh naslovov.

Pošiljanje sporočil o položaju med centrom države zastave za nadzor ribištva in centrom Madagaskarja za nadzor ribištva se izvaja elektronsko po sistemu varnega komuniciranja.

Center Madagaskarja za nadzor ribištva obvesti center države zastave za nadzor ribištva in EU o vsakršni prekinitvi sprejemanja zaporednih sporočil o položaju plovila z dovoljenjem za ribolov, če zadevno plovilo ni poslalo obvestila o izstopu z območja.

4.   Motnje v sistemu komuniciranja

Madagaskar zagotovi, da je njegova elektronska oprema združljiva z opremo centra države zastave za nadzor ribištva in brez odlašanja obvesti EU o vsakršnih motnjah pri sporočanju in sprejemanju sporočil o položaju, da se v najkrajšem možnem času poišče tehnična rešitev. Skupni odbor je obveščen o vsakršnem morebitnem sporu.

Šteje se, da je poveljnik odgovoren za vsakršno ugotovljeno ravnanje s sistemom VMS plovila, ki je bilo storjeno z namenom povzročitve motenj v delovanju sistema ali spremembe sporočil o položaju. Za vsako kršitev se naložijo kazni, ki jih določa veljavna zakonodaja Madagaskarja.

5.   Sprememba pogostnosti pošiljanja sporočil o položaju

Na podlagi utemeljenih elementov, ki bi lahko dokazovali kršitev, lahko center Madagaskarja za nadzor ribištva od centra države zastave za nadzor ribištva zahteva zmanjšanje intervala pošiljanja sporočil o položaju plovila na trideset minut za določeno obdobje preiskave, pri čemer se izvod zahtevka pošlje EU. Madagaskar predloži ustrezne dokaze centru države zastave za nadzor ribištva in tudi EU. Center države zastave za nadzor ribištva začne brez odlašanja Madagaskarju pošiljati sporočila o položaju v zmanjšanih presledkih.

Center Madagaskarja za nadzor ribištva center države zastave za nadzor ribištva in Evropsko komisijo takoj obvesti o koncu inšpekcijskega postopka.

Po izteku obdobja preiskave Madagaskar obvesti center države zastave za nadzor ribištva in EU o morebitnem razvoju dogodkov.

POGLAVJE VIII

KRŠITVE

Neupoštevanje katerega koli izmed pravil in predpisov Protokola, ukrepov za upravljanje in ohranjanje živih virov ali ribiške zakonodaje Madagaskarja se lahko kaznuje z globo, začasnim preklicem, odvzemom ali neobnovo dovoljenja za ribolov plovila.

1.   Obravnava kršitev

Vsaka kršitev, ki jo stori plovilo EU z dovoljenjem za ribolov glede na določbe te priloge na ribolovnem območju Madagaskarja, mora biti navedena v poročilu o inšpekcijskem pregledu.

Dejstvo, da poveljnik podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu na krovu plovila, ne posega v pravico lastnika plovila do obrambe zoper ugotovljeno kršitev. Kadar poveljnik odkloni podpis poročila o inšpekcijskem pregledu, v poročilu skupaj z navedbo „odklonitev podpisa“ navede razloge za to.

Uradno obvestilo o vsaki opredeljeni kršitvi, ki jo stori plovilo EU z dovoljenjem za ribolov na ribolovnem območju Madagaskarja, in spremljevalnih sankcijah, naloženih poveljniku ali ribiškemu podjetju, se pošlje neposredno lastnikom ladij v skladu s postopki, določenimi v ribiški zakonodaji Madagaskarja. Izvod uradnega obvestila se v 72 urah pošlje državi zastavi plovila in EU.

2.   Zadržanje plovila

V primeru ugotovitve kršitve se od plovila EU, ki krši predpise, lahko zahteva, da ustavi ribolovne dejavnosti in se, če je na morju, vrne v eno od pristanišč Madagaskarja v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

Madagaskar v 24 urah in po elektronski pošti EU uradno obvesti o vsakršnem zadržanju plovila EU z dovoljenjem za ribolov. V uradnem obvestilu so navedeni razlogi za zadržanje in/ali zaplembo plovila.

Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede plovila, poveljnika, posadke ali tovora, razen ukrepov za zavarovanje dokazov, center Madagaskarja za nadzor ribištva v enem delovnem dnevu od uradnega obvestila o zadržanju plovila skliče informativni sestanek za pojasnitev dejstev, na podlagi katerih je bilo plovilo zadržano, in predstavitev morebitnih posledic. Informativnega sestanka se udeležita predstavnik države zastave plovila in lastnik plovila.

3.   Kazni za kršitve – postopek poravnave

Kazen za ugotovljeno kršitev določi Madagaskar v skladu z določbami veljavne nacionalne zakonodaje.

Pred uvedbo sodnega postopka se najprej izpelje postopek poravnave med organi Madagaskarja in plovilom EU za sporazumno rešitev spora. V postopek poravnave je lahko vključen predstavnik države zastave plovila. Postopek poravnave se konča najpozneje 72 ur po uradnem obvestilu o zadržanju plovila.

4.   Sodni postopek – bančna varščina

Če postopek poravnave ni uspešen in se primer kršitve predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila, ki je kršilo predpise, položi bančno varščino pri državni zakladnici Madagaskarja v znesku, ki ga določi Madagaskar, in ki krije vse stroške, povezane z zadržanjem plovila, ocenjeno globo in morebitne odškodnine. Bančna varščina je blokirana do konca sodnega postopka.

Bančna varščina se sprosti in vrne lastniku plovila takoj po izreku sodbe, in sicer:

(a)

v celoti, če ni izrečena nobena kazen;

(b)

v višini razlike, če kazen vključuje globo, ki je nižja od zneska bančne varščine.

Madagaskar obvesti EU o izidu sodnega postopka v osmih dneh po izreku sodbe.

5.   Sprostitev plovila in posadke

Plovilo s posadko lahko izpluje iz pristanišča takoj po poravnavi kazni, ki je bila določena na podlagi postopka poravnave, ali po pologu bančne varščine pri državni zakladnici Madagaskarja. Zaplemba plovila se ukine in njegova posadka sme zapustiti pristanišče:

(a)

ko so izpolnjene obveznosti, naložene na podlagi poravnave, ali,

(b)

ko je bančna varščina položena in jo ministrstvo, pristojno za ribištvo, sprejme med čakanjem na izid sodnega postopka.

POGLAVJE IX

VKRCANJE MORNARJEV

1.   Število mornarjev, ki se vkrcajo

Lastniki plovil za ribolov tunov s potegalkami in plovil s površinskimi parangali se obvežejo, da bodo zaposlovali državljane držav AKP ob upoštevanju naslednjih pogojev in omejitev:

(a)

ladjevje za ribolov tunov s potegalkami: v obdobju ribolova na tune na ribolovnem območju tretje države je vsaj 20 % vkrcanih mornarjev iz držav AKP;

(b)

ladjevje s površinskimi parangali: v obdobju ribolova na ribolovnem območju tretje države je vsaj 20 % vkrcanih mornarjev iz držav AKP.

Lastniki plovil si prizadevajo za vkrcanje dodatnih madagaskarskih mornarjev.

2.   Pogodbe mornarjev

Za mornarje, ki jih vkrcajo plovila EU, se neposredno uporablja Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu. To zadeva zlasti svobodo združevanja, učinkovito priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

Pogodbe o zaposlitvi mornarjev iz držav AKP, katerih podpisniki prejmejo en izvod, sklene(-jo) zastopnik(-i) lastnikov plovil in mornarji in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Po pogodbi so mornarji upravičeni do sistema socialnega varstva, ki jim pripada, vključno z življenjskim zavarovanjem za primer smrti ter zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

3.   Osebni prejemki mornarjev

Osebne prejemke mornarjev iz držav AKP izplačujejo lastniki plovil. Višino osebnih prejemkov sporazumno določijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in mornarji in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Plačilni pogoji mornarjev iz držav AKP ne smejo biti slabši od tistih, ki veljajo za posadke v njihovih državah, v nobenem primeru pa ne pod standardi ILO.

4.   Obveznosti mornarja

Vsi mornarji, najeti za delo na plovilih EU, se zglasijo pri poveljniku zadevnega plovila dan pred predlaganim datumom vkrcanja. Če se mornar ne zglasi na dogovorjeni dan in ob dogovorjenem času za vkrcanje, se lastnik plovila avtomatično razreši obveznosti vkrcanja tega mornarja.

POGLAVJE X

OPAZOVALCI

1.   Opazovanje ribolovnih dejavnosti

Pogodbenici priznavata, kako pomembno je spoštovati obveznosti iz Resolucije IOTC v zvezi s programom znanstvenega opazovanja.

Za namene skladnosti s temi obveznosti so določbe glede opazovalcev, razen v primeru omejenega prostora zaradi varnostnih zahtev, naslednje:

Plovila z dovoljenjem za ribolov v vodah Madagaskarja na podlagi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju vkrcajo na krov opazovalce, ki jih imenujejo organi Madagaskarja in ki nadzorujejo skladnost z obveznostmi, pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju.

Na zahtevo organov Madagaskarja, ribiška plovila EU vkrcajo opazovalca z namenom, da se doseže 10 % pokritost plovil z dovoljenjem za ribolov. Vendar plovila z nosilnostjo pod 100 BT niso zavezana k izvajanju tega ukrepa.

2.   Plovila in imenovani opazovalci

Organi Madagaskarja sestavijo seznam plovil, ki so določena, da na krov sprejmejo opazovalca. Seznam se redno posodablja. Seznam se pošlje Evropski komisiji, takoj ko je sestavljen.

Organi Madagaskarja zadevnim lastnikom plovil sporočijo ime opazovalcev, ki so bili imenovani za vkrcanje na krov plovila, in sicer najpozneje petnajst dni pred predvidenim datumom vkrcanja.

Opazovalci se na krovu plovila zadržijo samo tako dolgo, da opravijo svoje naloge.

3.   Osebni prejemek opazovalca

Stroške vkrcanja in izkrcanja opazovalca izven Madagaskarja krije lastnik plovila. Osebni prejemek in socialne prispevke za opazovalca krijejo pristojni organi Madagaskarja.

Od lastnika vsakega plovila, ki vkrca opazovalca, se zahteva, da prispeva 20 EUR za vsak dan prisotnosti opazovalca na krovu. Ta znesek se nakaže programu opazovanja, ki ga izvaja center za nadzor ribištva.

4.   Pogoji vkrcanja

O pogojih vkrcanja opazovalca, zlasti o trajanju njegove prisotnosti na krovu, se sporazumno dogovorita lastnik plovila ali njegov konsignatar in Madagaskar.

Opazovalci se na krovu obravnavajo kot častniki. Vendar se pri nastanitvi opazovalca na krovu upošteva tehnična struktura plovila.

Stroške nastanitve in hrane za opazovalca na krovu plovila krije lastnik plovila.

Poveljnik stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca.

Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Opazovalec ima dostop do sredstev komuniciranja in vse dokumentacije na krovu ter dokumentov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila, zlasti ribolovnega ladijskega dnevnika, dnevnika zamrzovanja in navigacijskega dnevnika, ter do delov plovila, ki so neposredno povezani z opravljanjem njegovih nalog.

5.   Vkrcanje in izkrcanje opazovalca

Opazovalec se vkrca v pristanišču, ki ga izbere lastnik plovila.

Lastnik plovila ali njegov predstavnik Madagaskarju deset dni pred vkrcanjem sporoči datum, čas in pristanišče vkrcanja opazovalca. Če se opazovalec vkrca v tujini, stroške potovanja do pristanišča vkrcanja krije lastnik plovila.

Če opazovalca v dvanajstih urah po dogovorjenem datumu in času za vkrcanje ni v pristanišču vkrcanja, se lastnik plovila avtomatično razreši obveznosti vkrcanja tega opazovalca.

Plovilo lahko zapusti pristanišče in začne opravljati ribolovne dejavnosti.

Kadar se opazovalec ne izkrca v enem izmed pristanišč Madagaskarja, lastnik plovila krije stroške nastanitve in hrane v času, ko opazovalec čaka na let v matično državo.

Če ob dogovorjenem času plovila ni v pristanišču, kjer naj bi se opazovalec vkrcal, lastnik plovila krije stroške, ki opazovalcu nastanejo zaradi čakanja v pristanišču (nastanitev, hrana).

Če plovila ni v pristanišču vkrcanja, ne da bi o tem obvestilo center za nadzor ribištva, lahko Madagaskar začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila.

6.   Obveznosti opazovalca

Med prisotnostjo na krovu opazovalec:

(a)

stori vse potrebno za zagotovitev nemotenega poteka ribolovnih dejavnosti;

(b)

spoštuje blago in opremo na krovu;

(c)

spoštuje zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo plovilu.

Kadar plovilo opravlja ribolovne dejavnosti na ribolovnem območju Madagaskarja, opazovalec najmanj enkrat tedensko po radijski zvezi, telefaksu ali elektronski pošti sporoči ugotovitve, vključno s količino ulova in prilova na krovu ter morebitnimi drugimi nalogami, ki jih zahtevajo organi.

7.   Poročilo opazovalca

Opazovalec poveljniku plovila predloži poročilo o svojih ugotovitvah, preden se izkrca. Poveljnik plovila lahko poda pripombe k poročilu opazovalca. Poročilo podpišeta opazovalec in poveljnik. Poveljnik prejme izvod poročila opazovalca.

Opazovalec poročilo predloži Madagaskarju, ki EU v petnajstih delovnih dneh po izkrcanju opazovalca pošlje izvod poročila.

SEZNAM DODATKOV

Dodatek 1

Obrazec za izdajo dovoljenja za ribolov

Dodatek 2

Tehnični dokument

Dodatek 3

Koordinate (zemljepisne širine in dolžine) ribolovnega območja Madagaskarja

Dodatek 4

Ribolovnega območja Madagaskarja

Dodatek 5

Zemljepisne koordinate in zemljevid ribolovnega območja, ki je prepovedano za plovila s površinskimi parangali

Dodatek 6

Ribolovni ladijski dnevnik – Obrazec za prijavo ulova za plovila za ribolov tuna s potegalkami

Dodatek 7

Ribolovni ladijski dnevnik – Obrazec za prijavo ulova za plovila za ribolov tuna s parangali

Dodatek 8

Obrazec za prijavo vstopa na ribolovno območje in izstopa z njega

Dodatek 9

Oblika sporočila o položaju VMS

Dodatek 1

Obrazec za izdajo dovoljenja za ribolov

MINISTRSTVO MADAGASKARJA, PRISTOJNO ZA RIBIŠTVO

ZAHTEVEK ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA TUJA PLOVILA ZA INDUSTRIJSKI RIBOLOV

1.

Ime lastnika plovila: …

2.

Naslov lastnika plovila: …

3.

Ime predstavnika ali zastopnika: …

4.

Naslov predstavnika ali lokalnega zastopnika lastnika plovila: …

5.

Ime poveljnika: …

6.

Ime plovila: …

7.

Registrska številka: …

8.

Številka telefaksa: …

9.

Elektronski naslov: …

10.

Radijski klicni znak: …

11.

Datum in kraj izgradnje: …

12.

Država zastave: …

13.

Pristanišče registracije: …

14.

Pristanišče opreme plovila: …

15.

Dolžina: …

16.

Širina: …

17.

Bruto tonaža (UMS): …

18.

Zmogljivost skladiščenja: …

19.

Hladilna in zamrzovalna zmogljivost: …

20.

Vrsta in moč motorja: …

21.

Ribolovno orodje: …

22.

Število mornarjev: …

23.

Komunikacijska oprema: …

24.

Klicni znak: …

25.

Razpoznavne oznake: …

26.

Ribolovne dejavnosti, ki se bodo opravljale: …

27.

Kraj iztovarjanja: …

28.

Ribolovna območja: …

29.

Ciljne vrste: …

30.

Obdobje veljavnosti: …

31.

Posebni pogoji: …

Mnenje Generalnega direktorata za ribištvo in akvakulturo: …

Pripombe ministrstva, pristojnega za ribištvo: …

Dodatek 2

TEHNIČNI DOKUMENT

Ribolovno območje:

Onstran 20 morskih milj od osnovne črte. Območje, ki je določeno v dodatkih 3 in 4.

Spoštovati se mora območje varovanja 3 milj okoli nacionalnih naprav za zbiranje rib.

Na območjih Banc de Leven in Banc de Castor, katerih koordinate so navedene v Dodatku 5, je prepovedano izvajanje ribolovnih dejavnosti s plovili za ribolov s površinskimi parangali, ki jih zajema ta protokol.

Dovoljeno orodje:

Potegalka

Površinski parangal

Prilov:

V skladu s priporočili IOTC

Pristojbine, ki jih plača lastnik plovila glede na ulov:

Pristojbina, ki jo plača lastnik plovila na tono ulova:

35 EUR na tono

Zneski letnih predplačil, ki jih plača lastnik plovila:

4 900 EUR za 140 ton na plovilo za ribolov tuna s potegalkami

3 675 EUR za 105 ton na plovilo s površinskimi parangali z nosilnostjo nad 100 BT

1 750 EUR za 50 ton na plovilo s površinskimi parangali z nosilnostjo do vključno 100 BT

Število plovil z dovoljenjem za ribolov:

40 plovil s potegalkami

34 plovil s površinskimi parangali z nosilnostjo nad 100 BT

22 plovil s površinskimi parangali z nosilnostjo do vključno 100 BT

Drugo

Pristojbina za spremljevalno plovilo: 2 500 EUR na plovilo

Mornarji:

ladjevje za ribolov tunov s potegalkami: v obdobju ribolova na tuna na ribolovnem območju tretje države je vsaj 20 % vkrcanih mornarjev iz držav AKP;

ladjevje za ribolov tunov s površinskimi parangali: v obdobju ribolova na ribolovnem območju tretje države je vsaj 20 % vkrcanih mornarjev iz držav AKP.

Lastniki plovil si prizadevajo za vkrcanje dodatnih madagaskarskih mornarjev.

Opazovalci:

Na zahtevo organov Madagaskarja, ribiška plovila EU vkrcajo opazovalca z namenom, da se doseže 10 % pokritost plovil z dovoljenjem za ribolov. Vendar plovila z nosilnostjo pod 100 BT niso zavezana k izvajanju tega ukrepa.

Od lastnika vsakega plovila, ki vkrca opazovalca se zahteva, da prispeva 20 EUR za vsak dan prisotnosti opazovalca na krovu. Ta znesek se nakaže programu opazovanja, ki ga izvaja center za nadzor ribištva.

Dodatek 3

KOORDINATE (ZEMLJEPISNE ŠIRINE IN DOLŽINE) RIBOLOVNEGA OBMOČJA MADAGASKARJA

Coordonnées (latitudes et longitudes) de la zone de pêche (ZP) de Madagascar

(voir aussi carte géographique annexée en appendice 4)

 

Coordonnées en deg. déc.

Coordonnées en deg. mm

Réf

X

Y

X

Y

A

49,40

– 10,3

49°24′E

10°18′S

B

51

– 11,8

51°0′E

11°48′S

C

53,3

– 12,7

53°18′E

12°42′S

D

52,2

– 16,3

52°12′E

16°18′S

E

52,8

– 18,8

52°48′E

18°48′S

F

52

– 20,4

52°0′E

20°24′S

G

51,8

– 21,9

51°48′E

21°54′S

H

50,4

– 26,2

50°24′E

26°12′S

I

48,3

– 28,2

48°18′E

28°12′S

J

45,4

– 28,7

45°24′E

28°42′S

K

41,9

– 27,8

41°54′E

27°48′S

L

40,6

– 26

40°36′E

26°0′S

M

41,8

– 24,3

41°48′E

24°18′S

N

41,6

– 20,8

41°36′E

20°48′S

O

41,4

– 19,3

41°24′E

19°18′S

P

43,2

– 17,8

43°12′E

17°48′S

Q

43,4

– 16,9

43°24′E

16°54′S

R

42,55

– 15,6

42°33′E

15°36′S

S

43,15

– 14,35

43°9′E

14°21′S

T

45

– 14,5

45°0′E

14°30′S

U

46,8

– 13,4

46°48′E

13°24′S

V

48,4

– 11,2

48°24′E

11°12′S


RAZMEJITEV OBMOČJA, PREPOVEDANEGA ZA RIBOLOV

(v stopinjah in minutah)

Točka

Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

1

12°18.44J

47°35.63

2

11°56.64J

47°51.38V

3

11°53J

48°00V

4

12°18J

48°14V

5

12°30J

48°05V

6

12°32J

47°58V

7

12°56J

47°47V

8

13°01J

47°31V

9

12°53J

47°26V

Dodatek 4

Image

Dodatek 5

Zemljepisne koordinate in zemljevid ribolovnega območja, ki je prepovedano za plovila s površinskimi parangali

Točka

Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

1

12°18.44J

47°35.63

2

11°56.64J

47°51.38V

3

11°53J

48°00V

4

12°18J

48°14V

5

12°30J

48°05V

6

12°32J

47°58V

7

12°56J

47°47V

8

13°01J

47°31V

9

12°53J

47°26V

Dodatek 6

Ribolovni ladijski dnevnik – Obrazec za prijavo ulova za plovila za ribolov tuna s potegalkami

Statement of catch form for tuna seiners / Fiche de déclaration de captures pour thoniers senneurs

DEPART / SALIDA / DEPARTURE

ARRIVEE / LLEGADA / ARRIVAL

NAVIRE / BARCO / VESSEL

PATRON / PATRON / MASTER

FEUILLE

PORT / PUERTO / PORT DATE / FECHA / DATE HEURE / HORA / HOUR LOCH / CORREDERA / LOCH

PORT / PUERTO / PORT DATE / FECHA / DATE HEURE / HORA / HOUR LOCH / CORREDERA / LOCH

 

 

HOJA / SHEET No


DATE

FECHA

DATE

POSITION (chaque calée ou midi)

POSICION (cada lance o mediadia)

POSITION (each set or midday)

CALEE

LANCE

SET

CAPTURE ESTIMEE

ESTIMACION DE LA CAPTURA

ESTIMATED CATCH

ASSOCIATION

ASSOCIACION

ASSOCIATION

COMMENTAIRES

OBSERVATIONES

COMMENTS

 

COURANT

CORRIENTE

CURRENT

 

 

 

 

 

 

1

ALBACORE

RABIL

YELLOWFIN

2

LISTAO

LISTADO

SKIPJACK

3

PATUDO

PATUDO

BIGEYE

AUTRE ESPECE préciser le/les nom(s)

OTRA ESPECIE dar el/los nombre(s)

OTHER SPECIES give name(s)

REJETS préciser le/les nom(s)

DESCARTES dar el/los nombre(s)

DISCARDS give name(s)

 

 

 

 

 

 

Route/Recherche, problèmes divers, type d'épave (naturelle/artificielle, balisée, bateau), prise accessoire, taille du banc, autres associations, …

Ruta/Busca, problemas varios, tipo de objeto (natural/artificial, con baliza, barco), captura accesoria, talla del banco, otras asociaciones, …

Steaming/Searching, miscellaneous problems, log type (natural/artificial, with radio beacon, vessel), by catch, school size, other associations, …

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Nom

Nombre

Name

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

Nom

Nombre

Name

Taille

Talla

Size

Capture

Captura

Catch

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Une calée par ligne / Uno lance cada línea / One set by line

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SIGNATURE DATE

Dodatek 7

Ribolovni ladijski dnevnik – Obrazec za prijavo ulova za plovila za ribolov tuna s parangali

Image

Dodatek 8

Obrazec za prijavo vstopa na ribolovno območje in izstopa z njega

OBLIKA POROČIL

1.   OBLIKA POROČILA O VSTOPU (V TREH URAH PRED VSTOPOM)

PREJEMNIK: CENTER MADAGASKARJA ZA NADZOR RIBIŠTVA

KODA ZA UKREPANJE: VSTOP

IME PLOVILA: …

MEDNARODNI RADIJSKI KLICNI ZNAK: …

DRŽAVA ZASTAVE: …

VRSTA PLOVILA: …

ŠTEVILKA DOVOLJENJA: …

POLOŽAJ OB VSTOPU: …

DATUM IN ČAS (UTC) VSTOPA: …

SKUPNA KOLIČINA RIB NA KROVU V KG: …

YFT (Albacore/ Yellowfin tuna/ Thunnus albacares) v kg: …

SKJ (Listao/ Skipjack/ Katsuwonus pelamis) v kg: …

BET (Patudo/ Bigeye tuna/ Thunnus obesus) v kg: …

ALB (Germon/ Albacore tuna/ Thunnus alalunga) v kg: …

OSTALO (NAVEDITE) v kg: …

2.   OBLIKA POROČILA O IZSTOPU (V TREH URAH PRED IZSTOPOM)

PREJEMNIK: CENTER MADAGASKARJA ZA NADZOR RIBIŠTVA

KODA ZA UKREPANJE: IZSTOP

IME PLOVILA: …

MEDNARODNI RADIJSKI KLICNI ZNAK: …

DRŽAVA ZASTAVE: …

VRSTA PLOVILA: …

ŠTEVILKA DOVOLJENJA: …

POLOŽAJ OB IZSTOPU: …

DATUM IN ČAS (UTC) IZSTOPA: …

SKUPNA KOLIČINA RIB NA KROVU V KG: …

YFT (Albacore/ Yellowfin tuna/ Thunnus albacares) v kg: …

SKJ (Listao/ Skipjack/ Katsuwonus pelamis) v kg: …

BET (Patudo/ Bigeye tuna/ Thunnus obesus) v kg: …

ALB (Germon/ Albacore tuna/ Thunnus alalunga) v kg: …

OSTALO (NAVEDITE) v kg: …

3.   OBLIKA TEDENSKIH POROČIL O ULOVU (VSAKE TRI DNI, KO PLOVILO OPRAVLJA RIBOLOVNE DEJAVNOSTI V VODAH MADAGASKARJA)

PREJEMNIK: CENTER MADAGASKARJA ZA NADZOR RIBIŠTVA

KODA ZA UKREPANJE: DEJAVNOST

IME PLOVILA: …

MEDNARODNI RADIJSKI KLICNI ZNAK: …

DRŽAVA ZASTAVE: …

VRSTA PLOVILA: …

ŠTEVILKA DOVOLJENJA: …

SKUPNA KOLIČINA RIB NA KROVU V KG: …

YFT (Albacore/ Yellowfin tuna/ Thunnus albacares) v kg: …

SKJ (Listao/ Skipjack/ Katsuwonus pelamis) v kg: …

BET (Patudo/ Bigeye tuna/ Thunnus obesus) v kg: …

ALB (Germon/ Albacore tuna/ Thunnus alalunga) v kg: …

OSTALO (NAVEDITE) v kg: …

ŠTEVILO METOV OD ZADNJEGA POROČILA: …

Vsa poročila se pošljejo pristojnemu organu na številko telefaksa ali elektronski naslov:

Telefaks: +261 202249014

E-naslov: csp-mprh@blueline.mg

Centre de Surveillance des Pêches de Madagascar, B.P.60 114 Antananarivo

Dodatek 9

Oblika sporočila o položaju VMS

POŠILJANJE SPOROČIL SISTEMA VMS MADAGASKARJU POROČILO O POLOŽAJU

Podatek

Oznaka

Obvezen/ neobvezen

Vsebina

Začetek zapisa

SR

O

Podatek o sistemu – označuje začetek zapisa

Prejemnik

AD

O

Podatek o sporočilu – prejemnik; tričrkovna ISO oznaka države

Pošiljatelj

FR

O

Podatek o sporočilu – pošiljatelj; tričrkovna ISO oznaka države

Država zastave

FS

N

 

Vrsta sporočila

TM

O

Podatek o sporočilu – vrsta sporočila „POS“

Radijski klicni znak

RC

O

Podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila

Notranja referenčna številka pogodbenice

IR

N

Podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice (tričrkovna ISO oznaka države zastave, ki ji sledi številka)

Zunanja registrska številka

XR

O

Podatek o plovilu – številka na boku plovila

Zemljepisna širina

LA

O

Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah S/J SSMM) (WGS-84)

Zemljepisna dolžina

LO

O

Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah V/Z SSMM) (WGS-84)

Smer

CO

O

Smer plovila v obsegu 360°

Hitrost

SP

O

Hitrost plovila v desetinkah vozlov

Datum

DA

O

Podatek o položaju – datum zabeleženja položaja UTC (LLLLMMDD)

Čas

TI

O

Podatek o položaju – čas zabeleženja položaja UTC (UUMM)

Konec zapisa

ER

O

Podatek o sistemu – označuje konec zapisa

Nabor znakov: ISO 8859.1

Vsak prenos podatkov je strukturiran na naslednji način:

dvojna poševnica (//) in oznaka polja označujeta začetek prenosa,

enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatkovni element.

Neobvezni podatki se vstavijo med začetek in konec zapisa.


31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/43


SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2012

o podpisu Protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za dve leti, v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi

(2012/827/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 30. novembra 2006 sprejel Uredbo (ES) št. 1801/2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu).

(2)

Svet je Komisijo pooblastil za pogajanja o novem protokolu (v nadaljnjem besedilu: novi protokol), ki plovilom Evropske unije dodeljuje ribolovne možnosti v vodah, v katerih Mavretanija na področju ribištva izvaja svojo suverenost oziroma svojo jurisdikcijo. Na podlagi teh pogajanj je bil 26. julija 2012 parafiran novi protokol.

(3)

Sedanji protokol k Sporazumu o partnerstvu je prenehal veljati 31. julija 2012.

(4)

Da bi lahko plovila EU nadaljevala ribolovne dejavnosti, novi protokol določa možnost, da ga pogodbenici začasno uporabljata od datuma njegovega podpisa, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

(5)

Novi protokol bi bilo treba podpisati –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za dve leti (v nadaljnjem besedilu: Protokol), v imenu Unije, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.

Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Protokol se v skladu z njegovim členom 9 začasno uporablja od dneva njegovega podpisa, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 18. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS


(1)  UL L 343, 8.12.2006, str. 1.


PROTOKOL,

Ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz sporazuma med evropsko unijo in islamsko republiko mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za dve leti

Člen 1

Obdobje uporabe in ribolovne možnosti

1.   Ribolovne možnosti, odobrene v skladu s členoma 5 in 6 Sporazuma, so za dve leti od datuma začetka začasne uporabe Protokola določene v tabeli, priloženi temu protokolu.

2.   Dostop do ribolovnih virov mavretanskih ribolovnih območij se tujim ladjevjem odobri glede na presežek, opredeljen v členu 62 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (1), in ob upoštevanju zmogljivosti mavretanskega domačega ladjevja za izkoriščanje ribolovnih virov.

3.   V skladu z mavretansko zakonodajo cilje na področju načrtovanja in trajnostnega upravljanja ter količino dovoljenega ulova za vsako vrsto ribolova določi mavretanska država, in sicer na podlagi mnenja organa, ki se ukvarja z oceanografskimi raziskavami v Mavretaniji, in pristojnih regionalnih ribiških organizacij.

4.   S tem protokolom je ladjevju Evropske unije zagotovljen prednostni dostop do presežkov v mavretanskih ribolovnih območjih. Ribolovne možnosti, dodeljene ladjevju Evropske unije in določene v Prilogi 1 k Protokolu, se vzamejo iz presežkov, ki so na voljo, in imajo prednost pred ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi drugim tujim ladjevjem, ki jim je dovoljen ribolov v mavretanskih ribolovnih območjih.

5.   Vsi tehnični ukrepi ohranjanja, načrtovanja in upravljanja virov ter podrobna finančna pravila, pristojbine in druge dajatve, ki so pogoj za izdajo ribolovnih dovoljenj in so za vsako vrsto ribolova navedeni v Prilogi 1 k temu protokolu, se uporabljajo za vsa tuja industrijska ladjevja, ki lovijo v mavretanskih ribolovnih območjih v podobnih tehničnih pogojih kot ladjevja Evropske unije.

6.   V skladu s členom 6 Sporazuma lahko plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije, izvajajo ribolovne dejavnosti v mavretanskih ribolovnih območjih le, če imajo ribolovno dovoljenje, izdano na podlagi tega protokola in pod pogoji iz Priloge 1 k temu protokolu.

Člen 2

Finančni prispevek – načini plačevanja

1.   Letni finančni prispevek za dostop plovil Evropske unije do mavretanskih ribolovnih območij, ki je določen v členu 7 Sporazuma, znaša sedeminšestdeset (67) milijonov EUR.

2.   Poleg tega je predvidena letna finančna podpora v višini treh (3) milijonov EUR za izvajanje nacionalne politike odgovornega in trajnostnega ribolova.

3.   Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 4, 7 in 10 tega protokola.

4.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 za dostop plovil Evropske unije do mavretanskih ribolovnih območij se prvo leto plača najpozneje tri (3) mesece po začetku začasne uporabe, vsako naslednje leto pa najpozneje na dan obletnice začetka veljavnosti tega protokola.

Člen 3

Znanstveno sodelovanje

1.   Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov v mavretanskih ribolovnih območjih po načelih trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov in morskih ekosistemov.

2.   Pogodbenici bosta v obdobju veljavnosti tega protokola sodelovali pri spremljanju razvoja stanja virov in ribolova v mavretanskih ribolovnih območjih. V ta namen se bo vsaj enkrat letno sestal skupni neodvisni znanstveni odbor, in sicer izmenično v Mavretaniji in Evropi. V dopolnitev člena 4(1) Sporazuma se lahko v skupni neodvisni znanstveni odbor po potrebi vključijo zunanji znanstveniki, pa tudi opazovalci, predstavniki zainteresiranih strani ali predstavniki regionalnih organov za upravljanje ribištva, kot je CECAF.

3.   Mandat skupnega znanstvenega odbora vključuje zlasti naslednje dejavnosti:

(a)

pripravo letnega znanstvenega poročila o ribolovu, ki ga ureja ta protokol;

(b)

opredelitev izvajanja programov ali ukrepov za obravnavo posebnih znanstvenih vprašanj in njihova predložitev skupnemu odboru, da se izboljša razumevanje dinamike ribiškega sektorja, stanja virov in sprememb v morskih ekosistemih;

(c)

analizo znanstvenih vprašanj, ki se postavljajo med izvajanjem tega protokola, in po potrebi oblikovanje znanstvenega mnenja, in sicer na podlagi postopka, soglasno odobrenega v odboru;

(d)

zbiranje in analizo podatkov o ribolovnem naporu in ulovu za vse segmente nacionalnega ribiškega ladjevja ter ribiškega ladjevja držav Evropske unije in tretjih držav, ki delujejo v mavretanskih ribolovnih območjih na področju ribolovnih virov in vrst ribolova, ki jih ureja ta protokol;

(e)

načrtovanje letnih ocen, ki prispevajo k procesu ocene staležev ter omogočajo določitev ribolovnih možnosti in možnosti izkoriščanja, ki zagotavljajo ohranitev virov in njihovega ekosistema;

(f)

oblikovanje znanstvenih mnenj glede ciljev, strategij in ukrepov za upravljanje, ki se zdijo potrebni za trajnostno izkoriščanje staležev in ribolova, ki jih ureja ta protokol, in sicer na lastno pobudo ali kot odgovor na zahtevo skupnega odbora ali ene pogodbenice;

(g)

po potrebi predlog v okviru skupnega odbora za pregled ribolovnih možnosti na podlagi člena 1 tega protokola.

Člen 4

Pregled ribolovnih možnosti

1.   Pogodbenici lahko v okviru skupnega odbora sprejmeta ukrepe iz člena 1 tega protokola, ki vključujejo pregled ribolovnih možnosti. V tem primeru se finančni prispevek prilagodi sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

2.   Pogodbenici lahko za kategorije, ki niso predvidene z veljavnim protokolom, v skladu s členom 6(2) Sporazuma vključita nove ribolovne možnosti na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj, ki jih potrdi neodvisni skupni znanstveni odbor, sprejmejo pa se v skupnem odboru.

3.   Skupni odbor se prvič sestane najpozneje v treh (3) mesecih po začetku veljavnosti tega protokola.

Člen 5

Odpoved zaradi znižanja ravni izkoriščanja ribolovnih možnosti

Evropska unija v primeru ugotovljenega znižanja ravni izkoriščanja ribolovnih možnosti mavretansko stran po pošti obvesti o svoji nameri, da odpove Protokol. Odpoved začne veljati štiri (4) mesece po obvestilu.

Člen 6

Finančna podpora za spodbujanje odgovornega in trajnostnega ribolova

1.   Finančna podpora iz člena 2(2) znaša tri (3) milijone EUR na leto, njen namen pa je prispevati k razvoju trajnostnega in odgovornega ribolova v mavretanskih ribolovnih območjih v skladu s strateškimi cilji ohranjanja ribolovnih virov in boljšega vključevanja sektorja v nacionalno gospodarstvo.

2.   Ta podpora je uradna razvojna pomoč in ne spada med sredstva za dostop plovil Evropske unije do mavretanskih ribolovnih območij, saj prispeva k izvajanju nacionalnih sektorskih strategij na področju trajnostnega razvoja ribištva in varovanja okolja na zavarovanih obalnih morskih območjih, pa tudi k izvajanju veljavnega strateškega okvira za zmanjševanje revščine.

3.   Finančna podpora iz tega protokola se bo sprostila, ko bo ministrstvo za finance znesek preostalih sredstev sektorske podpore za obdobje 2008–2012 (katere znesek bo določen na podlagi pregleda, ki ga bosta izvedli obe pogodbenici) preneslo na poseben račun za ribištvo, porabila pa se bo v skladu z načrtom porabe, ki ga bo predhodno poslala Mavretanija.

4.   Finančna podpora temelji na pristopu, usmerjenem v rezultate. Plačilo se izvede v tranšah na podlagi okvira, določenega v skupnem odboru.

5.   Mavretanija se zavezuje, da bo vsakih šest mesecev objavila razpise za zbiranje ponudb in pogodbe za projekte, financirane s to podporo, ter poskrbela za prepoznavnost ukrepov, izvedenih v skladu s podrobnimi pogoji iz Priloge 2.

Člen 7

Začasna prekinitev uporabe Protokola

1.   Vsak spor med pogodbenicama glede razlage določb tega protokola in njegovih prilog ter glede njihove uporabe se rešuje s posvetovanjem pogodbenic v okviru skupnega odbora iz člena 10 Sporazuma, po potrebi na izrednem zasedanju.

2.   Uporaba Protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od pogodbenic, če je spor med pogodbenicama resen in če s posvetovanjem v okviru skupnega odbora v skladu z odstavkom 1 ni dosežena sporazumna rešitev spora.

3.   Zadevna pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve uporabe Protokola poslati pisno uradno obvestilo o svoji nameri vsaj štiri (4) mesece pred datumom, ko naj bi takšna prekinitev začela veljati.

4.   Uporaba tega protokola se lahko začasno prekine tudi v primeru neplačevanja. Ministrstvo v takem primeru Evropsko komisijo obvesti o neplačevanju. Evropska komisija opravi ustrezna preverjanja in, če je potrebno, poravna obveznost najpozneje v 30 delovnih dneh od prejema uradnega obvestila.

Če plačila niso izvedena ali če upravičeni razlogi za neplačevanje niso navedeni v roku, določenem zgoraj, imajo pristojni organi Mavretanije pravico začasno prekiniti uporabo tega protokola. O tem nemudoma obvestijo Evropsko komisijo.

Protokol se ponovno začne uporabljati takoj, ko je zadevno plačilo opravljeno.

5.   Pogodbenici soglašata, da se lahko v primeru dokazane kršitve človekovih pravic uporaba Protokola začasno prekine na podlagi člena 9 Sporazuma iz Cotonouja.

Člen 8

Veljavne določbe nacionalne zakonodaje

Ob upoštevanju določb Protokola in Priloge 1 k Protokolu dejavnosti pristaniških storitev in nakup opreme plovil, ki delujejo na podlagi tega protokola in Priloge 1 k Protokolu, urejajo zakoni in predpisi, ki veljajo v Mavretaniji.

Člen 9

Trajanje

Ta protokol in njegove priloge se uporabljajo dve leti od datuma začetka začasne uporabe, to je od datuma podpisa, razen če se odpove.

Člen 10

Odpoved

1.   Zadevna pogodbenica v primeru odpovedi Protokola pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo odpovedala Protokol, in sicer vsaj štiri (4) mesece pred datumom, na katerega naj bi ta odpoved začela veljati.

2.   Po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka pogodbenici začneta posvetovanja.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta protokol in njegove priloge začnejo veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku potrebnih postopkov.

Съставено в Брюксел и Нуакшот съответно на дванадесети и шестнадесети декември две хиляди и дванадесета година.

Hecho en Bruselas y en Nuakchot, el doce de diciembre de dos mil doce y el dieciséis de diciembre de dos mil doce respectivamente.

V Bruselu dne dvanáctého prosince dva tisíce dvanáct a v Nouakchott dne šestnáctého prosince dva tisíce dvanáct.

Udfærdiget i Bruxelles og Nouakchott henholdvis den tolvte december og den sekstende december to tusind og tolv.

Geschehen zu Brüssel und Nouakchott am zwölften Dezember beziehungsweise am sechzehnten Dezember zweitausendzwölf.

Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta detsembrikuu kaheteistkümnendal päeval Brüsselis ja kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta detsembrikuu kuueteistkümenendal päeval Nouakchottis

Έγινε στις Βρυξέλλες και στο Νουακσότ, στις δώδεκα Δεκεμβρίου και στις δεκαέξι Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δώδεκα, αντιστοίχως.

Done at Brussels and Nouakchott, on the twelfth day of December and on the sixteenth day of December in the year two thousand and twelve, respectively.

Fait à Bruxelles et à Nouakchott, le douze décembre et le seize décembre deux mille douze, respectivement.

Fatto a Bruxelles e a Nouakchott, rispettivamente addì dodici dicembre e sedici dicembre duemiladodici.

Briselē un Nuakšotā, attiecīgi, divi tūkstoši divpadsmitā gada divpadsmitajā decembrī un sešpadsmitajā decembrī.

Priimta atitinkamai du tūkstančiai dvyliktų metų gruodžio dvyliktą dieną ir gruodžio šešioliktą dieną Briuselyje ir Nuakšote.

Kelt Brüsszelben és Nouakchottban, a kétezer-tizenkettedik év december havának tizenkettedik, illetve tizenhatodik napján.

Magħmul fi Brussell u Nouakchott, fit-tnax-il jum ta’ Diċembru u fis-sittax-il jum ta’ Diċembru tas-sena elfejn u tnax, rispettivament.

Gedaan te Brussel en Nouatchott op twaalf respectievelijk zestien december tweeduizend twaalf.

Sporządzono w Brukseli i w Nawakszut odpowiednio dnia dwunastego grudnia i dnia szesnastego grudnia roku dwa tysiące dwunastego

Feito em Bruxelas e em Nuaquechote, aos doze dias de dezembro e aos dezasseis dias de dezembro de dois mil e doze, respetivamente.

Întocmit la Bruxelles și Nouakchott la doisprezece decembrie și, respectiv, la șaisprezece decembrie două mii doisprezece.

V Bruseli dvanásteho decembra dvetisícdvanásť a v Nouakchotte šestnásteho decembra dvetisícdvanásť

V Bruslju in Nouakchottu, dne dvanajstega decembra oziroma šestnajstega decembra leta dva tisoč dvanajst.

Tehty Brysselissä kahdentenatoista päivänä joulukuuta ja Nouakchottissa kuudentenatoista päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattakaksitoista

Som skedde i Bryssel och Nouakchott den tolfte december respektive den sextonde december tjugohundratolv.

 


(1)  Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu (s prilogami, sklepno listino in zapisnikoma o popravkih sklepne listine z dne 3. marca 1986 in 26. julija 1993), ki je bila 10. decembra 1982 sklenjena v Montego Bayu – Zbirka pogodb Združenih narodov, 16.11.1994, zv. 1834, I-31363, str. 3–178.

PRILOGA 1

POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI PLOVIL EVROPSKE UNIJE V MAVRETANSKIH RIBOLOVNIH OBMOČJIH

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

1.   Opredelitev pristojnega organa

Če ni navedeno drugače, v tej prilogi vsak sklic na pristojni organ Evropske unije (EU) ali Mavretanije pomeni:

—   za Evropsko unijo: Evropsko komisijo prek delegacije Evropske unije v Nouakchottu (kontaktna točka);

—   za Mavretanijo: ministrstvo za ribištvo prek direkcije za načrtovanje in sodelovanje (kontaktna točka), v nadaljnjem besedilu: ministrstvo.

2.   Mavretanska izključna ekonomska cona (IEC)

Mavretanija pred začetkom veljavnosti Protokola Evropski uniji sporoči geografske koordinate izključne ekonomske cone in temeljne črte, ki je označba za plitvino.

3.   Identifikacija plovila

3.1.

Identifikacijske oznake vseh plovil Evropske unije morajo biti v skladu z ustrezno zakonodajo Evropske unije. O tej zakonodaji je treba ministrstvo obvestiti pred začetkom veljavnosti tega protokola. O vseh spremembah te zakonodaje je treba ministrstvo obvestiti vsaj en mesec pred začetkom njihove veljavnosti.

3.2.

Vsako plovilo, ki prikrije svoje označbe, ime ali registrsko številko, se kaznuje v skladu z veljavno mavretansko zakonodajo.

4.   Bančni računi

Mavretanija Evropski uniji pred začetkom veljavnosti Protokola sporoči podatke bančnih računov (kodi BIC in IBAN), na katere je treba nakazati finančne zneske, ki jih v okviru Protokola plačujejo plovila Evropske unije. Stroške bančnih nakazil, plačajo lastniki plovil.

5.   Načini plačevanja

5.1.

Plačila se izvršujejo v eurih:

pristojbine: s prenosom na enega od tujih računov Centralne banke Mavretanije, na račun državne zakladnice Mavretanije.

stroški parafiskalnih dajatev: s prenosom na enega od tujih računov Centralne banke Mavretanije, na račun urada za spremljanje ribolova.

denarne kazni: s prenosom na enega od tujih računov Centralne banke Mavretanije, na račun državne zakladnice Mavretanije.

5.2.

Zneski iz točke 1 zgoraj se štejejo za dejansko prejete, če državna zakladnica ali ministrstvo to potrdita na podlagi uradnega obvestila Centralne banke Mavretanije.

POGLAVJE II

DOVOLJENJA

To poglavje se uporablja brez poseganja v posebne določbe poglavja XI, ki se nanašajo na plovila za ribolov izrazito selivskih staležev rib.

V okviru te priloge dovoljenje, ki ga Mavretanija izda plovilom Evropske unije, ustreza ribolovnemu dovoljenju, ki ga določajo veljavni predpisi Evropske unije.

1.   Zahtevana dokumentacija za vlogo za dovoljenje

Evropska unija ob prvi vložitvi vloge za dovoljenje za vsako plovilo ministrstvu pošlje izpolnjeno vlogo za dovoljenje za vsako plovilo, ki zaprosi za dovoljenje, in sicer v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 k tej prilogi.

1.1.

Ob prvi vložitvi vloge za dovoljenje mora lastnik plovila vlogi priložiti:

izvod mednarodnega potrdila o tonaži, ki ga potrdi država zastave in v katerem je navedena tonaža plovila, izražena v BT, overili pa so ga pristojni mednarodni organi;

novejšo barvno fotografijo, ki so jo overili pristojni organi države zastave in prikazuje profil plovila v trenutnem stanju. Najmanjša velikost te fotografije je 15 cm × 10 cm;

dokumente, ki se zahtevajo za vpis v nacionalni mavretanski register plovil. Ta vpis je brezplačen. Ob vpisu v nacionalni register plovil se opravi inšpekcijski pregled, ki je izključno administrativne narave.

1.2.

Ob vsakršni spremembi tonaže plovila je lastnik zadevnega plovila dolžan predložiti izvod novega potrdila o tonaži, izraženi v BT, ki ga potrdi država zastave, in spremno dokumentacijo v zvezi s spremembo, zlasti izvod vloge, ki jo je lastnik plovila vložil pri pristojnih organih, soglasje navedenih organov in podrobne podatke o izvedenih spremembah.

Če je spremenjena zgradba ali zunanja podoba plovila, je treba predložiti tudi novo fotografijo plovila, ki so jo overili pristojni organi države zastave.

1.3.

Vloge za ribolovna dovoljenja se vložijo samo za tista plovila, za katera je bila poslana dokumentacija, zahtevana v skladu s točkama 1.1 in 1.2 zgoraj.

2.   Izpolnjevanje pogojev za ribolov

2.1.

Vsako plovilo, ki želi izvajati ribolovno dejavnost v okviru tega protokola, mora biti vpisano v register ribiških plovil Evropske unije in izpolnjevati pogoje za ribolov v mavretanskih ribolovnih območjih.

2.2.

Plovilo izpolnjuje pogoje, če njegovemu lastniku, poveljniku in plovilu samemu ni prepovedana ribolovna dejavnost v Mavretaniji. Imeti morajo urejene odnose z mavretansko upravo, to pomeni, da so izpolnili vse predhodne obveznosti, ki izhajajo iz njihovih ribolovnih dejavnosti v Mavretaniji.

3.   Vloge za dovoljenja

3.1.

Evropska unija za vsako dovoljenje ministrstvu predloži četrtletne sezname plovil, navedenih po ribolovnih kategorijah, ki so vložila vloge za izvajanje ribolovnih dejavnosti v mejah, določenih v obrazcih o ribolovu Protokola, in sicer en (1) mesec pred začetkom veljavnosti dovoljenj, za katera so bile vložene vloge. Tem seznamom so priložena dokazila o plačilu. Obravnava vlog za dovoljenja, ki niso vložene v roku, se lahko zavrne.

3.2.

Na teh seznamih so po ribolovnih kategorijah navedeni:

število plovil;

glavne tehnične značilnosti vsakega plovila, ki so navedene v registru ribiških plovil Evropske unije;

ribolovno orodje;

znesek zapadlih plačil, razčlenjenih po rubrikah;

število mavretanskih mornarjev.

4.   Izdajanje dovoljenj

4.1.

Ministrstvo izda dovoljenja za plovila, potem ko zastopnik lastnika plovila predloži dokazila o plačilih, razporejena po posameznih plovilih (potrdila o plačilu, ki jih izda državna zakladnica) in podrobno določena v poglavju I, in sicer najmanj deset (10) dni pred začetkom veljavnosti dovoljenj. Dovoljenja se lahko dobijo v uradih ministrstva v Nouadhibouju ali Nouakchottu.

4.2.

V dovoljenjih so med drugim navedeni obdobje veljavnosti, tehnične značilnosti plovila, število mavretanskih mornarjev, sklici na plačilo pristojbin in pogoji v zvezi z izvajanjem ribolovnih dejavnosti, ki so določeni v ustreznih obrazcih o ribolovu.

4.3.

Plovila, ki prejmejo dovoljenje, se vpišejo na seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se hkrati pošlje nadzornemu organu in Evropski uniji.

4.4.

Evropska unija je obveščena o vlogah za dovoljenja, katerih izdajo je ministrstvo zavrnilo. V tem primeru ministrstvo zagotovi dobropis za vsa morebitna plačila, povezana z njimi, in sicer po pokritju vseh morebitnih neplačanih denarnih kazni.

5.   Veljavnost in uporaba dovoljenj

5.1.

Dovoljenje velja samo za obdobje, ki ga krije plačilo pristojbine, in pod pogoji, določenimi v obrazcu o ribolovu.

Dovoljenja za ribolov kozic se izdajo za 2 meseca, za preostale kategorije pa za 3, 6 ali 12 mesecev. Lahko se obnovijo.

Dovoljenja začnejo veljati prvi dan obdobja, navedenega v vlogi.

Obdobje veljavnosti dovoljenj se določi na podlagi letnih koledarskih obdobij, pri čemer se prvo obdobje začne na datum začetka veljavnosti tega protokola in konča 31. decembra istega leta. Zadnje obdobje se konča s prenehanjem veljavnosti Protokola. Dovoljenje ne sme začeti veljati med enim letnim obdobjem in se izteči v naslednjem.

5.2.

Dovoljenja se izdajo za določeno plovilo in niso prenosljiva. Če pa se plovilo izgubi ali dalj časa zadrži zaradi hujše tehnične okvare, se dovoljenje za prvotno plovilo nadomesti z dovoljenjem za drugo plovilo iz iste ribolovne kategorije, ne da bi se presegla dovoljena tonaža za navedeno kategorijo.

5.3.

Vsakršne dodatne prilagoditve plačanih zneskov zaradi nadomestitve dovoljenja se izvedejo pred izdajo nadomestnega dovoljenja.

6.   Tehnični pregledi

6.1.

Enkrat na leto in po vsakršni spremembi tonaže ali ribolovne kategorije, ki zahteva uporabo drugačnih vrst ribolovnih orodij, se morajo plovila Evropske unije javiti v pristanišču Nouadhibou, da se na njih opravijo inšpekcijski pregledi, ki jih določa veljavna zakonodaja. Te inšpekcijske preglede je treba obvezno opraviti v 48 urah po vplutju plovila v pristanišče.

Podrobna pravila za tehnične preglede plovil za ribolov tunov in plovil s površinskimi parangali so določena v poglavju XI te priloge.

6.2.

Po uspešno opravljenem pregledu se poveljniku plovila izda potrdilo, ki ima enako obdobje veljavnosti kot dovoljenje in se brezplačno dejansko podaljša za plovila, ki med letom podaljšajo svoje dovoljenje. To potrdilo je treba vedno imeti na krovu. V njem je treba navesti tudi pretovorno zmogljivost plovil za pelagični ribolov.

6.3.

Namen tehničnega pregleda je preverjanje skladnosti tehničnih značilnosti in orodja na krovu ter izpolnjevanja določb o mavretanski posadki.

6.4.

Stroške pregledov krijejo lastniki plovil, določijo pa se na podlagi lestvice, ki jo določa mavretanska zakonodaja in o kateri se Evropska unija obvesti prek delegacije EU. Ne smejo biti višji od zneskov, ki jih druga plovila običajno plačajo za enake storitve.

6.5.

Neupoštevanje ene od določb iz točk 1 in 2 zgoraj povzroči samodejno prekinitev ribolovnega dovoljenja, dokler lastnik plovila ne izpolni svojih obveznosti.

POGLAVJE III

PRISTOJBINE

1.   Pristojbine

Pristojbine se izračunavajo za vsako plovilo posebej na podlagi letnih stopenj, določenih v obrazcih o ribolovu Protokola. Zneski pristojbin vključujejo vse druge dajatve ali z njimi povezane takse, razen parafiskalne dajatve, pristaniških taks ali taks za opravljene storitve.

2.   Parafiskalna dajatev

V skladu z odredbo o uvedbi parafiskalne dajatve so stopnje te dajatve za plovila za industrijski ribolov, plačljive v tujih valutah, naslednje:

 

Kategorija za ribolov rakov, glavonožcev in pridnenih vrst:

< 99

50 000

100–200

100 000

200–400

200 000

400–600

400 000

> 600

600 000

 

Kategorija za ribolov izrazito selivskih staležev rib in pelagičnih vrst:

< 2 000

50 000

2 000–3 000

150 000

3 000–5 000

500 000

5 000–7 000

750 000

7 000–9 000

1 000 000

> 9 000

1 300 000

Razen za kategoriji 5 in 6 se parafiskalna dajatev plača na izpolnjeno četrtletje ali njegov večkratnik, in sicer ne glede na morebitni lovopust.

Menjalni tečaj (MRO/EUR), ki se uporabi za plačilo parafiskalne dajatve za koledarsko leto, je srednji tečaj predhodnega leta, ki ga izračuna Centralna banka Mavretanije in ga ministrstvo sporoči najpozneje 1. decembra leta pred letom njegove uporabe.

Četrtletje zajema eno od trimesečnih obdobij, ki se začnejo 1. oktobra, 1. januarja, 1. aprila ali 1. julija, razen prvega in zadnjega obdobja Protokola.

3.   Dajatve v naravi

Lastniki plovil za pelagični ribolov iz Evropske unije, ki lovijo na podlagi tega protokola, prispevajo k politiki razdeljevanja rib pomoči potrebnim, in sicer v višini 2 % pretovorjenega pelagičnega ulova. Ta določba izrecno izključuje kakršno koli drugo obliko predpisanega prispevka.

4.   Obračun pristojbin za plovila za ribolov tuna in plovila s površinskimi parangali

Evropska unija za vsako plovilo za ribolov tuna in vsako plovilo s površinskim parangalom na podlagi njihovih elektronskih prijav ulova, ki so jih potrdili zgoraj navedeni znanstveni inštituti, naredi končni obračun pristojbin, ki jih mora določeno plovilo plačati za ribolovno sezono izteklega se koledarskega leta ali tekočega leta za zadnje leto uporabe Protokola.

Evropska unija pošlje končni obračun Mavretaniji in lastniku plovila najpozneje do 15. julija leta, ki sledu letu, v katerem je bil opravljen ulov. Če se končni obračun nanaša na tekoče leto, se Mavretaniji pošlje najpozneje en (1) mesec po prenehanju veljavnosti Protokola.

Mavretanija lahko na podlagi dokazilnega gradiva izpodbija končni obračun v 30 dneh, potem ko je bil poslan. V primeru nestrinjanja se pogodbenici posvetujeta v skupnem odboru. Če Mavretanija v 30 dneh končnemu obračunu ne ugovarja, se šteje, da je sprejet.

Če je končni obračun višji od pavšalne pristojbine, ki je bila nakazana za pridobitev ribolovnega dovoljenja, lastnik plovila razliko nakaže v 45 dneh od potrditve obračuna s strani Mavretanije. Če je končni obračun nižji od pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne.

POGLAVJE IV

PRIJAVA ULOVA

1.   Ribolovni dnevnik

1.1.

Poveljniki plovil morajo vse podrobno določene operacije vsak dan vpisovati v ribolovni dnevnik, katerega vzorec je kot Dodatek 2 priložen tej prilogi in ki se lahko v skladu z mavretansko zakonodajo spremeni. Ta dokument mora pravilno in čitljivo izpolniti ter podpisati poveljnik plovila. Za plovila, ki lovijo izrazito selivske vrste, veljajo določbe poglavja XI te priloge.

1.2.

Ob koncu vsakega ribolovnega potovanja mora poveljnik plovila izvirnik ribolovnega dnevnika poslati nadzornemu organu. Lastnik plovila mora v 15 delovnih dneh izvod tega dnevnika poslati nacionalnim organom države članice in prek delegacije Komisiji.

1.3.

Brez poseganja v kazni, ki jih določa mavretanska zakonodaja, neupoštevanje ene od določb iz točk 1.1 in 1.2 zgoraj povzroči samodejno prekinitev ribolovnega dovoljenja, dokler lastnik plovila ne izpolni svojih obveznosti.

1.4.

Mavretanija in Evropska unija si hkrati prizadevata za uvedbo elektronskega ribolovnega dnevnika, in sicer najpozneje do izteka prvega leta veljavnosti Protokola.

2.   Priloga k ribolovnemu dnevniku (deklaracije o iztovarjanju in pretovarjanju)

2.1.

Ob iztovarjanju ali pretovarjanju morajo poveljniki plovil čitljivo in pravilno izpolniti ter podpisati prilogo k ribolovnemu dnevniku, katere vzorec je kot Dodatek 6 priložen tej prilogi.

2.2.

Ob koncu vsakega iztovarjanja lastnik plovila izvirnik priloge k ribolovnemu dnevniku pošlje nadzornemu organu, izvod pa na ministrstvo, in sicer najpozneje v 30 dneh. V enakem roku se izvod pošlje nacionalnim organom države članice in prek delegacije Komisiji. Za plovila za pelagični ribolov je določen 15-dnevni rok.

2.3.

Ob koncu vsakega dovoljenega pretovarjanja poveljnik plovila izvirnik priloge k ribolovnemu dnevniku takoj pošlje nadzornemu organu, izvod pa ministrstvu. V roku 15 delovnih dni se izvod pošlje nacionalnim organom države članice in prek delegacije Komisiji.

2.4.

Neupoštevanje ene od določb iz točk 2.1, 2.2 in 2.3 zgoraj povzroči samodejno prekinitev ribolovnega dovoljenja, dokler lastnik plovila ne izpolni svojih obveznosti.

3.   Zanesljivost podatkov

Informacije, ki jih vsebujejo dokumenti iz zgoraj navedenih točk, morajo odražati dejansko stanje ribolova, da lahko tvorijo eno od podlag za spremljanje razvoja ribolovnih virov.

Uporablja se veljavna mavretanska zakonodaja o najmanjši velikosti ulova na krovu, ki je navedena v Dodatku 4.

V Dodatku 5 je naveden seznam pretvorbenih faktorjev, ki se uporabljajo za ulov rib brez glav/z glavami in/ali evisceriranih/neevisceriranih.

4.   Toleranca odstopanja

Na podlagi reprezentativnega vzorčenja odstopanje med ulovom, vpisanim v ribolovni dnevnik, in oceno tega ulova, izvedeno med inšpekcijskim pregledom ali raztovarjanjem, ne sme biti večje od:

9 % za ribolov, namenjen prodaji svežih rib,

4 % za nepelagični ribolov, pri katerem se ulov zamrzne,

2 % za pelagični ribolov, pri katerem se ulov zamrzne.

5.   Prilov

Prilov je podrobno določen v obrazcih o ribolovu, ki so del tega protokola. Zakonodajne določbe glede prilova bodo navedene na izdanih dovoljenjih. Vsakršna prekoračitev dovoljenega deleža prilova se kaznuje.

6.   Neupoštevanje prijave ulova

Brez poseganja v kazni, določene s Protokolom, neupoštevanje določb v zvezi s prijavo ulova povzroči samodejno prekinitev ribolovnega dovoljenja, dokler lastnik plovila ne izpolni svojih obveznosti.

7.   Poročilo o skupnem ulovu

Evropska unija pred koncem vsakega četrtletja Mavretanijo po elektronski poti obvesti o skupni količini ulova svojih plovil za vse kategorije v predhodnem četrtletju.

Podatki so razčlenjeni po mesecih, vrsti ribolova, plovilu in za vsako vrsto posebej.

V Dodatku 5 so navedeni pretvorbeni faktorji, ki se uporabljajo za pelagični ribolov pri predelavi rib brez glav/z glavami in/ali evisceriranih/neevisceriranih.

POGLAVJE V

IZTOVARJANJE IN PRETOVARJANJE

1.   Iztovarjanje

1.1.

Za ladjevje za pridneni ribolov velja obveznost iztovarjanja.

1.2.

Posebno odstopanje se na prošnjo lastnika plovila odobri ladjevju za ribolov kozic, in sicer v zelo vročih obdobjih, zlasti avgusta in septembra.

1.3.

Obveznost iztovarjanja ne vključuje obveznosti skladiščenja in predelave.

1.4.

Ladjevje za pelagični ribolov, namenjen prodaji svežih rib, mora iztovarjati v mejah sprejemnih zmogljivosti predelovalnih obratov v Nouadhibouju in glede na izkazano povpraševanje na trgu.

1.5.

Obveznost iztovarjanja ne velja za zadnje ribolovno potovanje (pred izstopom iz mavretanskih ribolovnih območij, ki mora trajati najmanj tri mesece). Za ribolov kozic to obdobje znaša dva meseca.

1.6.

Poveljnik plovila Evropske unije pristaniškim organom v Nouadhibouju (PAN) in organu za pomorski nadzor po telefaksu ali elektronski pošti, pri čemer en izvod pošlje tudi delegaciji Evropske unije, vsaj 48 ur prej (oziroma 24 ur prej za sveže ribe) sporoči datum iztovarjanja, pri čemer navede:

(a)

ime ribiškega plovila, ki mora iztovoriti ulov;

(b)

datum in predvideno uro iztovarjanja;

(c)

količino (v kilogramih žive teže) vsake vrste, ki se bo iztovorila ali pretovorila (vrsta je opredeljena s tričrkovno oznako FAO).

Nadzorni organ v odgovor na zgoraj navedeno obvestilo v naslednjih 12 urah poveljniku plovila ali njegovemu predstavniku sporoči svoje soglasje s povratnim telefaksom ali elektronsko pošto, pri čemer izvod sporočila posreduje tudi delegaciji Evropske unije.

1.7.

Plovilo Evropske unije, ki iztovarja v enem od mavretanskih pristanišč, je oproščeno vseh davkov ali dajatev z enakim učinkom, razen pristaniških taks in stroškov, ki pod enakimi pogoji veljajo za mavretanska plovila.

Za ribiške proizvode velja gospodarska ureditev carinskega nadzora v skladu z veljavno mavretansko zakonodajo. Zato so ob vstopu v mavretansko pristanišče ali med izvozom oproščeni vseh carinskih postopkov in dajatev ali dajatev z enakim učinkom in se štejejo za "začasno sprejeto" blago (v nadaljnjem besedilu: začasna hramba).

O namembnem kraju proizvodov s plovila odloči lastnik plovila. Ti se lahko predelajo, hranijo pod carinskim nadzorom, prodajo v Mavretaniji ali izvozijo (v tuji valuti).

Za prodajo v Mavretaniji, namenjeno mavretanskemu trgu, veljajo enake takse in dajatve kot za mavretanske ribiške proizvode.

Dobiček se lahko izvozi brez dodatnih dajatev (oprostitev carinskih dajatev in dajatev z enakim učinkom).

2.   Pretovarjanje

2.1.

Vsako zamrzovalno plovilo za pelagični ribolov, ki mu je na podlagi potrdila o skladnosti dovoljeno pretovarjanje, mora pretovarjati ob boji št. 10 na sidrišču avtonomnega pristanišča Nouadhibou, razen ob zadnjem ribolovnem potovanju.

2.2.

Plovilo Evropske unije, ki pretovarja v avtonomnem pristanišču Nouadhibou, je oproščeno vseh davkov ali dajatev z enakim učinkom, razen pristaniških taks in stroškov, ki pod enakimi pogoji veljajo za mavretanska plovila.

2.3.

Obveznost pretovarjanja ne velja za zadnje ribolovno potovanje (pred izstopom iz mavretanskih ribolovnih območij, ki mora trajati najmanj 3 mesece).

2.4.

Mavretanska stran si pridržuje pravico zavrniti pretovarjanje, če se je tovorno plovilo ukvarjalo z nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom znotraj in zunaj mavretanskih ribolovnih območij.

POGLAVJE VI

NADZOR

1.   Vstop v ribolovno območje Mavretanije in zapuščanje tega območja

1.1.

Razen plovil za ribolov tunov, plovil s površinskimi parangali in plovil za pelagični ribolov (za katere veljajo roki iz določb poglavja XI te priloge), morajo plovila Evropske unije, ki lovijo na podlagi tega sporazuma, obvezno sporočiti:

(a)

vstope:

Vstope je treba sporočiti najmanj 36 ur vnaprej in poslati naslednje informacije:

položaj plovila v času sporočanja;

dan, datum in približen čas vstopa v mavretanska ribolovna območja;

ulovljene vrste na krovu v času sporočanja za plovila, ki so pred tem navedla, da imajo ribolovno dovoljenje za drugo ribolovno območje v podregiji. V tem primeru bo nadzorni organ imel dostop do ribolovnega dnevnika za to drugo ribolovno območje, trajanje morebitnega nadzora pa ne sme biti daljše od časa, določenega v točki 4 tega poglavja.

(b)

izstope:

Izstope je treba sporočiti najmanj 48 ur vnaprej in poslati naslednje informacije:

položaj plovila v času sporočanja;

dan, datum in približen čas izstopa iz mavretanskih ribolovnih območij;

ulovljene vrste na krovu v času sporočanja.

1.2.

Lastniki plovil obvestijo nadzorni organ o vstopih svojih plovil v mavretanska ribolovna območja in njihovih izstopih iz teh območij po telefaksu, elektronski pošti ali pošti na številko telefaksa in naslov, ki sta navedena v Dodatku 1 k tej prilogi. V primeru težav pri takšnem obveščanju lahko informacije izjemoma posreduje Evropska unija.

Vsaka sprememba številk in naslovov se v 15 dneh pred začetkom njihove veljavnosti prek delegacije Evropske unije sporoči Komisiji.

1.3.

Plovila Evropske unije morajo med prisotnostjo v mavretanskih ribolovnih območjih ves čas spremljati mednarodne klicne frekvence (kanal VHF 16 ali HF 2 182 kHz).

1.4.

Mavretanski organi si ob prejemu sporočil o izstopu iz ribolovnega območja pridržujejo pravico, da se odločijo opraviti nadzor pred izstopom plovil na podlagi vzorčenja v pristanišču Nouadhibou ali Nouakchott.

Nadzor naj ne bi trajal več kot 6 ur za plovila za pelagični ribolov (kategoriji 7 in 8) in več kot 3 ure za druge kategorije.

1.5.

Neupoštevanje določb iz zgornjih točk se kaznuje:

(a)

prvič:

plovilo se preusmeri, če je mogoče,

tovor na krovu se iztovori in zapleni v korist državne blagajne,

plovilo plača najnižjo denarno kazen, predvideno v mavretanski zakonodaji;

(b)

drugič:

plovilo se preusmeri, če je mogoče,

tovor na krovu se iztovori in zapleni v korist državne blagajne,

plovilo plača najvišjo denarno kazen, predvideno v mavretanski zakonodaji,

dovoljenje se prekliče za preostanek obdobja njegove veljavnosti;

(c)

tretjič:

plovilo se preusmeri, če je mogoče,

tovor na krovu se iztovori in zapleni v korist državne blagajne,

dovoljenje se dokončno prekliče,

poveljniku in plovilu se prepove opravljanje ribolovnih dejavnosti v Mavretaniji.

1.6.

V primeru pobega plovila kršitelja ministrstvo obvesti Komisijo in državo članico zastave, da se lahko izvedejo kazni iz točke 1.5 zgoraj.

2.   Inšpekcijski pregled na morju

Inšpekcijski pregled plovil Evropske unije z dovoljenjem za ribolov, ki se opravi v ribolovnem območju Mavretanije, izvedejo plovila in inšpektorji Mavretanije, ki so izrecno zadolženi za nadzor nad ribištvom.

Inšpektorji Mavretanije plovilo Evropske unije pred vkrcanjem obvestijo o svoji odločitvi za izvedbo inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda.

Mavretanski inšpektorji se zadržijo na krovu plovila Evropske unije samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor. Traja lahko največ 3 ure za pelagične vrste ter 1 uro in 30 minut za druge kategorije.

Poveljniki plovil Evropske unije med inšpekcijskimi pregledi na morju, pretovarjanjem in iztovarjanjem mavretanskim inšpektorjem olajšajo vkrcanje in delo, zlasti tako, da poskrbijo za izvedbo vseh postopkov, ki se inšpektorjem zdijo potrebni.

Mavretanski inšpektorji po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila Evropske unije lahko doda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik plovila Evropske unije.

Mavretanski inšpektorji pred izkrcanjem poveljniku plovila Evropske unije izročijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu. Mavretanija izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje organom Evropske unije v 4 dneh po izvedbi pregleda.

3.   Inšpekcijski pregled v pristanišču

Inšpekcijski pregled plovil Evropske unije, ki iztovarjajo ali pretovarjajo ulov z mavretanskih ribolovnih območij, izvedejo mavretanski inšpektorji, ki so izrecno zadolženi za nadzor nad ribištvom.

Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda. Mavretanski inšpektorji se zadržijo na krovu plovila Evropske unije samo tako dolgo, da izvedejo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom, pri čemer pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, iztovarjanje ali pretovarjanje in tovor. Inšpekcijski pregled ne sme trajati dlje kot iztovarjanje ali pretovarjanje.

Mavretanski inšpektor po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavi poročilo o inšpekcijskem pregledu. Poveljnik plovila Evropske unije lahko doda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik plovila Evropske unije.

Mavretanski inšpektor poveljniku plovila Evropske unije ob koncu inšpekcijskega pregleda izroči izvod poročila o inšpekcijskem pregledu. Mavretanija izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje organom Evropske unije v 24 urah po izvedbi pregleda.

4.   Sistem skupnega opazovanja obalnih pregledov

Pogodbenici se odločita za vzpostavitev sistema skupnega opazovanja obalnih pregledov. Zato imenujeta predstavnike, ki so prisotni pri nadzoru in inšpekcijskih pregledih, ki jih opravljajo nacionalne nadzorne službe, in lahko izrazijo pripombe glede izvajanja tega protokola.

Ti predstavniki morajo imeti:

poklicno kvalifikacijo,

ustrezno znanje in izkušnje na področju ribištva,

temeljito poznavanje določb Sporazuma in tega protokola.

Kadar so ti predstavniki prisotni pri inšpekcijskih pregledih, ki jih izvajajo nacionalne nadzorne službe, ne smejo na lastno pobudo izvajati pooblastil za izvajanje inšpekcijskih pregledov, prenesenih na državne uradnike.

V spremstvu državnih uradnikov imajo ti predstavniki dostop do plovil, prostorov in dokumentacije, ki so predmet inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajajo ti uradniki, da zberejo nepoimenske podatke, potrebne za izpolnitev svojih nalog.

Predstavniki spremljajo nacionalne nadzorne službe pri obiskih v pristaniščih na krovu zasidranih plovil, javnih dražbenih hišah, trgovinah na debelo z ribiškimi proizvodi, hladilnicah in drugih prostorih za iztovarjanje in skladiščenje rib pred prvo prodajo na kraju prvega dajanja v promet.

Predstavniki vsake 4 mesece pripravijo in oddajo poročilo o pregledih, pri katerih so bili prisotni. To poročilo se naslovi na pristojne organe. Ti organi pošljejo en izvod drugi pogodbenici.

Pogodbenici se odločita izvesti vsaj dva letna inšpekcijska pregleda, in sicer izmenično v Mavretaniji in Evropi.

4.1.   Zaupnost

Predstavnik pri skupnih pregledih spoštuje premoženje in opremo na krovu plovil in drugih obratov ter zaupnost vseh dokumentov, do katerih ima dostop. Pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili izvajanje ob doslednem spoštovanju zaupnosti.

Predstavnik sporoči rezultate svojega dela samo pristojnim organom.

4.2.   Kraj

Ta program se izvaja v pristaniščih iztovarjanja Evropske unije in mavretanskih pristaniščih.

4.3.   Financiranje

Vsaka pogodbenica prevzame vse stroške svojega predstavnika pri skupnih pregledih, vključno s potnimi stroški in stroški bivanja.

POGLAVJE VII

SISTEM ZA SPREMLJANJE PREK SATELITA (VMS)

Satelitsko spremljanje plovil Evropske unije se izvaja z dvojnim pošiljanjem sporočil na podlagi trikotnega sistema, ki je bil poskusno uveden za celotno obdobje veljavnosti tega protokola, in sicer na naslednji način:

(1)

plovilo EU – center za spremljanje ribištva države zastave – center za spremljanje ribištva Mavretanije;

(2)

plovilo EU – center za spremljanje ribištva Mavretanije – center za spremljanje ribištva države zastave.

1.   Podrobna pravila pošiljanja

Vsako sporočilo o položaju mora vsebovati naslednje informacije:

(a)

identifikacijo plovila;

(b)

zadnji geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in zemljepisna širina), s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99 % intervalom zaupanja;

(c)

datum in uro zabeležbe položaja;

(d)

hitrost in smer plovila.

Center za spremljanje ribištva države zastave in center za spremljanje ribištva Mavretanije zagotovita samodejno obdelavo in po potrebi elektronsko pošiljanje sporočil o položaju. Sporočila o položaju morajo biti varno zabeležena, hranijo pa se tri leta.

2.   Sporočanje položaja plovila ob motnjah delovanja sistema VMS

Poveljnik mora stalno preverjati, da sistem VMS plovila nemoteno deluje in da se sporočila o položaju pravilno prenašajo centru za spremljanje ribištva države zastave.

V primeru tehnične napake ali okvare na napravi za stalni satelitski nadzor, nameščeni na krovu ribiškega plovila, poveljnik tega plovila pravočasno pošlje nadzornemu centru države zastave in mavretanskemu centru za spremljanje ribištva po telefaksu informacije, določene v točki 5. V takšnih okoliščinah je treba skupno poročilo o položaju pošiljati vsake 4 ure. To skupno poročilo o položaju bo vključevalo poročila o položajih, kot jih zabeleži poveljnik plovila vsako uro v skladu s pogoji iz točke 5.

Nadzorni center države zastave ta sporočila takoj pošlje mavretanskemu centru za spremljanje ribištva. Pokvarjeno opremo je treba popraviti ali zamenjati v roku največ 5 dni. Ob prekoračitvi roka mora zadevno plovilo zapustiti mavretanska ribolovna območja ali se vrniti v enega od mavretanskih pristanišč. V primeru hude tehnične težave, ki zahteva dodaten rok, se lahko na prošnjo poveljnika odobri odstopanje za največ 15 dni. V tem primeru se uporabljajo določbe točke 7 in vsa plovila, razen plovil za ribolov tunov, se morajo vrniti v pristanišče zaradi vkrcanja mavretanskega znanstvenega opazovalca.

3.   Varno pošiljanje sporočil o položaju med centrom za spremljanje ribištva države zastave in Mavretanijo

Center za spremljanje ribištva države zastave samodejno pošilja sporočila o položaju zadevnih plovil centru za spremljanje ribištva Mavretanije in obratno. Center za nadzor ribištva države zastave in center za nadzor ribištva Mavretanije si izmenjata elektronska naslova ter se nemudoma obvestita o vsakršni spremembi teh naslovov.

Pošiljanje sporočil o položaju med centrom za spremljanje ribištva države zastave in centrom za spremljanje ribištva Mavretanije se izvaja elektronsko po sistemu varnega komuniciranja.

Mavretanski center za spremljanje ribištva o kakršni koli prekinitvi pri sprejemanju zaporednih sporočil o položaju plovila z ribolovnim dovoljenjem nemudoma obvesti center za spremljanje ribištva države zastave in Evropsko unijo, če zadevno plovilo ni poslalo uradnega obvestila o izstopu iz mavretanskih ribolovnih območij.

4.   Motnje v sistemu komuniciranja

Mavretanija zagotovi, da je njena elektronska oprema združljiva z opremo centra za spremljanje ribištva države zastave, in Evropsko unijo nemudoma obvesti o vsakršnih motnjah pri komuniciranju in sprejemanju sporočil o položaju, da se čim prej poišče tehnična rešitev. Morebitni spor bo obravnaval skupni odbor.

Šteje se, da je poveljnik odgovoren za vsakršno dokazano ravnanje s sistemom VMS plovila, ki je bilo storjeno z namenom povzročitve motenj v delovanju sistema ali spremembe sporočil o položaju. Za vsako kršitev se naložijo kazni, določene s Protokolom.

POGLAVJE VIII

KRŠITVE

1.   Poročilo o obisku in zapisnik o kršitvi

Poročilo o obisku, v katerem so navedene okoliščine in razlogi za kršitev, mora podpisati poveljnik plovila, ki v njem lahko izrazi svoje zadržke in ki mu nadzorni organ izroči en izvod. Ta podpis ne posega v pravice poveljnika ali njegovo obrambo, s katero se lahko zagovarja pred domnevno kršitvijo.

Nadzorni organ sestavi natančen zapisnik o kršitvi na podlagi morebitnih kršitev, ugotovljenih in zapisanih v poročilu o obisku, sestavljenem po pregledu plovila.

Med pregledom je treba upoštevati skladnost značilnosti, ugotovljenih med tehničnim pregledom (poglavje II).

2.   Obvestilo o kršitvi

V primeru kršitve nadzorni organ zastopniku plovila po pošti pošlje zapisnik v zvezi s kršitvijo skupaj s poročilom o inšpekcijskem pregledu. Nadzorni organ o tem nemudoma obvesti Evropsko unijo.

V primeru kršitve, ki je ni mogoče prekiniti na morju, mora poveljnik plovila na zahtevo nadzornega organa s plovilom vpluti v pristanišče Nouadhibou. V primeru kršitve, ki jo poveljnik plovila prizna in ki jo je mogoče prekiniti na morju, plovilo nadaljuje ribolov.

V obeh primerih po prekinitvi ugotovljene kršitve plovilo nadaljuje ribolov.

3.   Reševanje kršitev

V skladu s tem protokolom se kršitve lahko razrešijo s postopkom poravnave ali sodnim postopkom.

Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede plovila, poveljnika, posadke ali tovora, razen ukrepov za varovanje dokazov, Mavretanija na zahtevo Evropske unije v 3 delovnih dneh od uradnega obvestila o zadržanju plovila po potrebi skliče informativni sestanek za pojasnitev dejstev, na podlagi katerih je bilo plovilo zadržano, in predstavitev morebitnih nadaljnjih ukrepov. Predstavniku države zastave in predstavniku lastnika plovila je treba omogočiti udeležbo na tem informativnem sestanku.

Nadzorni organ nato skliče odbor za poravnavo. Vse informacije o poteku postopka poravnave ali sodnega postopka v zvezi s kršitvami, ki jih storijo plovila Evropske unije, se nemudoma pošljejo Evropski uniji. Po potrebi lahko lastnika plovila v odboru za poravnavo zastopata dve osebi, če tako izjemo odobri predsednik navedenega odbora.

Plačilo morebitne denarne kazni se izvrši v obliki nakazila najpozneje 30 dni po poravnavi. Če želi plovilo izstopiti iz mavretanskih ribolovnih območij, je treba plačilo izvesti pred navedenim izstopom. Kot dokazilo o plačilu globe za sprostitev plovila veljata potrdilo državne zakladnice ali potrdilo Centralne banke Mavretanije (BCM) o mednarodnem bančnem nakazilu, če se ne izvede na delovni dan.

Če postopek poravnave ni uspešen, ministrstvo primer nemudoma posreduje državnemu tožilcu. V skladu z določbami veljavne zakonodaje mora lastnik plovila položiti bančno varščino za kritje morebitnih denarnih kazni. Plovilo se sprosti v 72 urah po pologu varščine. Bančne varščine ni mogoče vrniti pred zaključkom sodnega postopka. Ministrstvo jo sprosti takoj, ko se sodni postopek konča brez obsodbe. Če obsodba nalaga denarno kazen, se plačilo te denarne kazni izvrši v skladu z veljavno zakonodajo, ki določa, da se bančna varščina sprosti po izvršenem plačilu v 30 dneh po izdaji sodbe.

Zaplemba plovila se ukine in njegova posadka lahko zapusti pristanišče:

ko so izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz postopka poravnave, ali

ko je bančna varščina iz točke 5 položena in jo ministrstvo sprejme do zaključka sodnega postopka.

POGLAVJE IX

VKRCAVANJE MAVRETANSKIH MORNARJEV

1.

Vsako plovilo Evropske unije med dejansko prisotnostjo v mavretanskih ribolovnih območjih na krov obvezno sprejme 60 % mavretanskih mornarjev, ki jih prosto izbere s seznama, ki ga pripravi ministrstvo, pri čemer to ne vključuje častnikov, vendar to ne velja za plovila za ribolov tunov s potegalkami, ki na krov obvezno sprejmejo po enega (1) mavretanskega mornarja, in plovila za ribolov tunov z ribiškimi palicami, ki obvezno sprejmejo po tri (3) mavretanske mornarje. Vendar se v primeru vkrcanja mavretanskih častniških pripravnikov število teh odšteje od števila mavretanskih mornarjev.

2.

Lastnik ladje ali njegov zastopnik sporoči ministrstvu imena mavretanskih mornarjev, ki se vkrcajo na zadevno plovilo, in njihovo mesto v posadki.

3.

Za mornarje, ki se vkrcajo na plovila Evropske unije, se neposredno uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

4.

Pogodbe o zaposlitvi mavretanskih mornarjev, od katerih podpisniki prejmejo po en izvod, se sklenejo med zastopnikom(-ki) lastnikov plovil in mornarji in/ali njihovimi sindikati ali njihovimi zastopniki po posvetovanju s pristojnim organom Mavretanije. Te pogodbe mornarjem zagotavljajo stopnjo socialne varnosti, ki jim pripada, vključno z življenjskim zavarovanjem ter zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

5.

Lastnik plovila ali njegov zastopnik mora v roku 2 mesecev po izdaji dovoljenja izvod navedene pogodbe, ki jo ustrezno potrdijo pristojni organi zadevne države članice, poslati neposredno ministrstvu.

6.

Plačilo mavretanskih mornarjev krijejo lastniki plovil. Določi se pred izdajo dovoljenj, in sicer v medsebojnem soglasju med lastniki plovil ali njihovimi zastopniki in zadevnimi mavritanskimi mornarji ali njihovimi zastopniki. Vendar plačilni pogoji, ki se uporabljajo za mavretanske mornarje ne smejo biti nižji od tistih, ki se uporabljajo za mavretansko posadko in morajo upoštevati ali presegati standarde ILO.

7.

Če se eden ali več mornarjev, ki so zaposleni na krovu, ne zglasijo v trenutku načrtovanega odhoda plovila, lahko plovilo začne z načrtovanim potovanjem potem, ko obvesti pristojne organe o nezadostnem številu potrebnih mornarjev in potem, ko posodobi svojo posadko. Pristojni organi obvestijo nadzorni organ.

8.

Lastnik plovila mora sprejeti vse potrebno za zagotovitev, da njegovo plovilo najpozneje med naslednjim ribolovnim potovanjem sprejme na krov število mornarjev, zahtevano po tem sporazumu.

9.

Če mavretanskih mornarjev ni na krovu iz drugačnih razlogov, kot so navedeni v prejšnji točki, morajo lastniki zadevnih plovil Evropske unije najpozneje v 3 mesecih za vsak dan ribolova v mavretanskem ribolovnem območju plačati pavšalni znesek v višini 20 EUR na mornarja na dan.

10.

Plačilo za nevkrcanje mornarjev se izvrši glede na dejansko število ribolovnih dni in ne glede na trajanje veljavnosti dovoljenja.

11.

Ta znesek se porabi za usposabljanje mavretanskih ribičev in se plača na račun, ki je naveden v poglavju I o splošnih določbah te priloge.

12.

Evropska unija vsakih šest mesecev pošlje ministrstvu seznam mavretanskih mornarjev, vkrcanih na krove plovil Evropske unije, in sicer vsako leto 1. januarja in 1. julija, z navedbo registrske številke pomorščakov in plovil, na katera so se vkrcali.

13.

Brez poseganja v točko 7 zgoraj večkratno neupoštevanje vkrcanja predvidenega števila mavretanskih mornarjev povzroči samodejno začasno prekinitev ribolovnega dovoljenja za plovilo, dokler lastniki plovil ne izpolnijo te obveznosti.

POGLAVJE X

ZNANSTVENI OPAZOVALCI

Na krovu plovil Evropske unije se vzpostavi sistem znanstvenega opazovanja.

1.

Pogodbenici vsako leto za vsako ribolovno kategorijo določita vsaj dve plovili, ki morata na krov sprejeti mavretanskega znanstvenega opazovalca, razen plovil za ribolov tunov s potegalkami, na katera se opazovalec vkrca na zahtevo ministrstva. V vsakem primeru je lahko na krovu enega plovila istočasno samo en znanstveni opazovalec.

Obdobje, ki ga opazovalec preživi na krovu plovila, je enako trajanju ene plovbe. Vendar je na izrecno zahtevo ene od pogodbenic na krovu lahko prisoten tudi več potovanj, odvisno od povprečnega trajanja potovanja določenega plovila.

2.

Ministrstvo Evropski uniji posreduje imena določenih znanstvenih opazovalcev, ki imajo potrebno dokumentacijo, najmanj sedem delovnih dni pred predvidenim datumom njihovega vkrcanja.

3.

Vse stroške, ki izhajajo iz dejavnosti znanstvenih opazovalcev, vključno z njihovimi plačami, nagradami in nadomestili, nosi ministrstvo.

4.

Ministrstvo uredi vse potrebno za vkrcanje in izkrcanje znanstvenega opazovalca.

Pogoji bivanja na krovu so za znanstvenega opazovalca enaki kot za častnike plovila.

Znanstveni opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Poveljnik mu omogoči dostop do sredstev komuniciranja, potrebnih za opravljanje njegovih nalog, dokumentacije, ki je neposredno povezana z ribolovnimi dejavnostmi plovila, se pravi do ribolovnega dnevnika, priloge k ribolovnemu dnevniku in navigacijskega dnevnika, in do tistih delov plovila, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog.

5.

Znanstveni opazovalec se mora zglasiti pri poveljniku določenega plovila dan pred predvidenim datumom vkrcanja. Če se znanstveni opazovalec ne zglasi pri njem, mora poveljnik obvestiti ministrstvo in Evropsko unijo. V takem primeru lahko plovilo zapusti pristanišče. Vendar lahko ministrstvo na svoje stroške nemudoma vkrca novega znanstvenega opazovalca, ne da bi motilo ribolovno dejavnost plovila.

6.

Znanstveni opazovalec mora imeti:

poklicno kvalifikacijo,

ustrezno znanje in izkušnje na področju ribištva ter temeljito poznavanje določb tega protokola.

7.

Znanstveni opazovalec zagotavlja, da plovila Evropske unije, ki delujejo v ribolovnem območju Mavretanije, izpolnjujejo določbe tega protokola.

O tem pripravi poročilo. Predvsem:

opazuje ribolovne dejavnosti plovil,

preverja položaj plovil, ki opravljajo ribolovne dejavnosti,

opravlja biološko vzorčenje v okviru znanstvenih programov,

beleži uporabljeno ribolovno orodje in velikost očes uporabljenih mrež.

8.

Opazovanje je omejeno na ribolovne dejavnosti in povezane dejavnosti, ki jih ureja ta protokol.

9.

Znanstveni opazovalec:

stori vse potrebno, da njegovo vkrcanje in navzočnost na krovu plovila ne prekinjata ali ovirata ribolovnih dejavnosti;

uporablja merilne instrumente in postopke, odobrene za merjenje velikosti očes mrež, uporabljenih na podlagi tega protokola,

spoštuje premoženje in opremo na krovu ter zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo navedenemu plovilu.

10.

Znanstveni opazovalec ob koncu obdobja opazovanja in pred izkrcanjem pripravi poročilo po vzorcu iz Dodatka 9 k tej prilogi. Podpiše ga v navzočnosti poveljnika plovila, ki lahko poročilu pripiše kakršne koli ugotovitve ali zahteva pripis ugotovitev, ki se mu zdijo pomembne, nato pa se podpiše še sam. Izvod poročila se ob izkrcanju znanstvenega opazovalca izroči poveljniku plovila, pošlje pa se tudi ministrstvu in Evropski uniji.

POGLAVJE XI

PLOVILA, KI LOVIJO IZRAZITO SELIVSKE STALEŽE RIB

1.

Plovilom za ribolov tunov s potegalkami, plovilom za ribolov tunov z ribiškimi palicami in plovilom s površinskimi parangali se dovoljenja izdajo za obdobja, ki sovpadajo s koledarskimi leti, razen za prvo in zadnje leto veljavnosti tega protokola.

Po predložitvi dokazil o plačilu predplačila ministrstvo izda dovoljenje in zadevno plovilo vnese na seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, ki se pošlje nadzornemu organu in Evropski uniji.

2.

Pred prejemom dovoljenja se opravi inšpekcijski pregled v skladu z veljavno zakonodajo za vsako plovilo, ki prvič izvaja dejavnosti v okviru sporazuma. Ti inšpekcijski pregledi se lahko opravijo v tujem pristanišču, o katerem se je treba dogovoriti. Vse stroške tega inšpekcijskega pregleda krije lastnik plovila.

3.

Da se olajšajo številni vstopi v ribolovno območje in izstopi iz njega, lahko plovila, ki imajo ribolovna dovoljenja za države v podregiji, v svoji vlogi za dovoljenje navedejo zadevno državo, vrste rib in obdobje veljavnosti svojih dovoljenj.

4.

Dovoljenja se izdajo potem, ko je na račun iz poglavja I plačan pavšalni znesek, ki je enakovreden višini predplačila, določenega v obrazcih o ribolovu Protokola. Ta pavšalni znesek se za prvo in zadnje leto veljavnosti Protokola določi sorazmerno s trajanjem veljavnosti dovoljenja.

Parafiskalna dajatev se plača glede na čas, preživet v mavretanskem ribolovnem območju. Šteje se, da mesečni obroki pokrivajo tridesetdnevna obdobja dejanskega ribolova. Ta določba ohranja nedeljivo naravo dajatve, zato se mesečni obroki plačujejo za vsak začeti mesec.

Plovilo, ki bo ribarilo med 1 in 30 dnevi na leto, bo plačalo dajatev za en mesec. Drugi mesečni obrok prispevka se plača za obdobje po izteku prvega 30-dnevnega obdobja in tako naprej.

Dodatni mesečni obroki se plačajo najpozneje 10 dni po prvem dnevu vsakega dodatnega obdobja.

5.

Plovila morajo voditi ladijski dnevnik po vzorcu iz Dodatka 3 k tej prilogi, in sicer za vsako ribolovno obdobje, preživeto v mavretanskih vodah. Dnevnik se izpolni tudi, kadar ni ulova.

6.

Ob upoštevanju preverjanj, ki jih želi izvesti Mavretanija, Evropska unija do 15. junija vsako leto ministrstvu predloži obračun pristojbin, ki jih je treba plačati za predhodno ribolovno leto, na podlagi poročil o ulovu, ki jih sestavi vsak lastnik plovila in jih potrdijo znanstveni inštituti, odgovorni za preverjanje podatkov o ulovu v državah članicah, kot so IRD (Institut de Recherche pour le Développement), IEO (Instituto Espanol de Oceanografia), INIAP (Instituto Nacional de Investigação Agrária e das Pescas), izvod vseh dnevnikov pa se pošlje tudi inštitutu IMROP (Institut Mauritanien de Recherches Océanographiques et des Pêches).

7.

Plovila za ribolov tuna in plovila s površinskimi parangali upoštevajo vsa priporočila, ki jih je sprejela Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT).

8.

Za zadnje leto uporabe Protokola se obračun pristojbin, ki jih je treba plačati za predhodno ribolovno leto, pošlje v 4 mesecih po prenehanju veljavnosti Protokola.

9.

Končni obračun se pošlje zadevnim lastnikom plovil, ki imajo na voljo 30 dni od dneva, ko ministrstvo pošlje obvestilo in odobri zneske, da izpolnijo svoje finančne obveznosti do svojih pristojnih organov. Plačilo, izraženo v eurih in izvršeno na račun državne zakladnice Mavretanije, naveden v poglavju I, se izvede najpozneje poldrugi mesec po navedenem obvestilu.

Če je znesek končnega obračuna nižji od predplačila iz točke 3, se nastala razlika lastniku plovila ne povrne.

10.

Plovila morajo v 3 urah pred vsakim vstopom v območje in izstopom iz njega sporočiti svoj položaj in podatke o ulovu na krovu neposredno mavretanskim organom, in sicer elektronsko, če to ni mogoče pa po radijski zvezi.

Naslove in radijsko frekvenco sporoči nadzorni organ.

11.

Na posamezno plovilo za ribolov tunov s potegalkami se na zahtevo mavretanskih organov in sporazumno z zadevnimi lastniki plovil za dogovorjeno obdobje na krov vkrca po en znanstveni opazovalec.

OBRAZCI O RIBOLOVU

RIBOLOVNA KATEGORIJA 1:

PLOVILA ZA LOV NA RAKE, RAZEN RAROGOV IN RAKOVIC

1.   

Ribolovno območje

(a)

Severno od zemljepisne širine 19° 00′ S, območje, označeno s črto, ki povezuje naslednje točke:

20° 46′ 30″ S

17° 03′ 00″ Z

20° 40′ 00″ S

17° 07′ 50″ Z

20° 05′ 00″ S

17° 07′ 50″ Z

19° 49′ 00″ S

17° 10′ 60″ Z

19° 43′ 50″ S

16° 57′ 00″ Z

19° 18′ 70″ S

16° 46′ 50″ Z

19° 00′ 00″ S

16° 22′ 00″ Z

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S vse do zemljepisne širine 16° 04′ 00″ S, do 6 navtičnih milj od označbe za plitvino za plovila s posebnim dovoljenjem in do 8 navtičnih milj od označbe za plitvino za vsa druga plovila

2.   

Dovoljeno orodje

Pridnena vlečna mreža za kozice, opremljena z verigo za ribolov kozic, in katero koli drugo selektivno orodje.

Veriga za ribolov kozic je sestavni del opreme plovil z vlečno mrežo za ribolov kozic, ki so opremljena s previsnim nosilcem. Dolžina verige je enotna, premer členov je največ 12 mm, pritrjena pa je med loputami vlečnih mrež, tik nad dnom mrež.

O obvezni uporabi selektivnega orodja odloča skupni odbor, in sicer na podlagi skupne znanstvene, tehnične in ekonomske ocene.

Uporaba dvojne vreče je prepovedana.

Uporaba debelejše vrvi, iz katere je spletena vreča, je prepovedana.

Varovalne podloge so dovoljene.

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

50 mm

4.   

Najmanjša velikost

Najmanjša velikost dolgoostnih kozic se meri od vrha čelne osti (rostruma) do konca repa. Vrh čelne osti (rostruma) je podaljšek koša, ki se nahaja na sredini prednjega dela glavoprsja.

Dolgoostne kozice:

dolgoostne rdeče kozice (Parapeneus longirostrus) 6 cm

Druge kozice:

južna rožnata kozica (Penaeus notialis) in tigrasta kozica (Penaeus kerathurus) 200 kozic/kg

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko najmanjšo velikost določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

10 % rib

Rarogi

5 % rakovic

Glavonožci

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Obdobje

Leto 1

Leto 2

Dovoljena količina ulova (v tonah)

5 000

5 000

Pristojbina

620 EUR/t

620 EUR/t

 

Pristojbina se izračuna na koncu vsakega dvomesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov, in sicer ob upoštevanju ulova v tem obdobju.

Pogoj za dodelitev dovoljenja je predplačilo v višini 1 000 EUR na plovilo, ki se odšteje od skupnega zneska pristojbine in se plača na začetku vsakega dvomesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov.

Sočasno lahko lovi največ 36 plovil:

50 % vseh plovil, ki sočasno lovijo v mavretanskih ribolovnih območjih, se lahko dovoli hkratni ribolov v istem ribolovnem obdobju na območju zahodno od 6-miljske črte od označbe za plitvino južno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S.

Če ta 50-odstotni prag vključuje 10 plovil ali manj, je vsem dovoljeno loviti zahodno od 6-miljske črte od označbe za plitvino južno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S.

V dovoljenju, ki se plovilu izda za določeno dvomesečno obdobje, se navede, ali lahko to plovilo lovi vse od 6 navtičnih milj od označbe za plitvino južno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S.

Severno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S je vsem plovilom z dovoljenjem za ribolov kozic dovoljeno loviti zahodno od črte, katere koordinate so navedene v točki 1 tega obrazca o ribolovu.

7.   

Biološka obnovitev

Dve (2) obdobji dveh (2) mesecev: maj–junij in oktober–november.

O vsaki spremembi obdobja biološke obnovitve na podlagi znanstvenega mnenja je treba nemudoma obvestiti Evropsko unijo.

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 2:

PLOVILA Z VLEČNO MREŽO (NEZAMRZOVALNA) IN PLOVILA S PRIDNENIMI PARANGALI ZA RIBOLOV SENEGALSKEGA OSLIČA

1.   

Ribolovno območje

(a)

Severno od zemljepisne širine 19°15′ 60″ S: zahodno od črte, ki povezuje točke:

20° 46′ 30″ S

17° 03′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 11′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 36′ 00″ Z

20° 03′ 00″ S

17° 36′ 00″ Z

19° 45′ 70″ S

17° 03′ 00″ Z

19° 29′ 00″ S

16° 51′ 50″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 51′ 50″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 49′ 60″ Z

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 15′ 60″ S vse do zemljepisne širine 17° 50′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 24 navtičnih milj od označbe za plitvino;

(c)

južno od zemljepisne širine 17° 50′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 18 navtičnih milj od označbe za plitvino.

(d)

V obdobjih biološke obnovitve za ribolov glavonožcev:

1)

območje izključenosti med Belim rtom in Rtom Timiris določajo naslednje točke:

20° 46′ 00″ S

17° 03′ 00″ Z

20° 46′ 00″ S

17° 47′ 00″ Z

20° 03′ 00″ S

17° 47′ 00″ Z

19° 47′ 00″ S

17° 14′ 00″ Z

19° 21′ 00″ S

16° 55′ 00″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 51′ 50″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 49′ 60″ Z

2)

južno od zemljepisne širine 19° 15′ 60″ S (Rt Timiris) vse do zemljepisne širine 17° 50′ 00″ S (Nouakchott) je ribolov prepovedan od črte, ki leži 24 navtičnih milj od označbe za plitvino

3)

južno od zemljepisne širine 17° 50′ 00″ S (Nouakchott) je ribolov prepovedan od črte, ki leži 18 navtičnih milj od označbe za plitvino

2.   

Dovoljeno orodje

Pridneni parangal

Pridnena vlečna mreža za ribolov osliča

Uporaba dvojne vreče je prepovedana.

Uporaba debelejše vrvi, iz katere je spletena vreča, je prepovedana.

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

70 mm (vlečna mreža)

4.   

Najmanjša velikost

(1)

za ribe se najmanjša velikost meri od konice gobca do konca repne plavuti (skupna dolžina) (glej Dodatek 4)

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko najmanjšo velikost določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

Plovila za ribolov z vlečnimi mrežami: 25 % rib

Glavonožci in raki

Plovila za ribolov s parangali: 50 % rib

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Obdobje

Leto 1

Leto 2

Dovoljena količina ulova (v tonah)

4 000

4 000

Pristojbina

90 EUR/t

90 EUR/t

 

Pristojbina se izračuna na koncu vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov, in sicer ob upoštevanju ulova v tem obdobju.

Pogoj za dodelitev dovoljenja je predplačilo v višini 1 000 EUR na plovilo, ki se odšteje od skupnega zneska pristojbine in se plača na začetku vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov.

Sočasno lahko lovi največ 11 plovil.

7.   

Biološka obnovitev

Skupni odbor po potrebi določi obdobje biološke obnovitve na podlagi znanstvenega mnenja centra za spremljanje in nadzor ribištva.

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 3:

PLOVILA ZA RIBOLOV PRIDNENIH VRST, RAZEN SENEGALSKEGA OSLIČA, Z ORODJI, KI NISO VLEČNE MREŽE

1.   

Ribolovno območje

(a)

Severno od zemljepisne širine 19° 48′ 50″ S vse od črte, ki leži 3 milje od temeljne črte Beli rt–Rt Timiris;

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 48′ 50″ S vse do zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S zahodno od zemljepisne dolžine 16° 45′ 00″ Z;

(c)

južno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S vse od črte, ki leži 9 navtičnih milj od označbe za plitvino.

(d)

V obdobjih biološke obnovitve za ribolov glavonožcev:

(1)

med Belim rtom in Rtom Timiris:

20° 46′ 00″ S

17° 03′ 00″ Z

20° 46′ 00″ S

17° 47′ 00″ Z

20° 03′ 00″ S

17° 47′ 00″ Z

19° 47′ 00″ S

17° 14′ 00″ Z

19° 21′ 00″ S

16° 55′ 00″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 51′ 50″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 49′ 60″ Z

(2)

južno od zemljepisne širine 19° 15′ 60″ S (Rt Timiris) je ribolov prepovedan vse od črte, ki leži 9 navtičnih milj od označbe za plitvino.

2.   

Dovoljeno orodje

Parangal

Pritrjena zabodna mreža z največjo globino 7 m in največjo dolžino 100 m. Uporaba poliamidnega monofilamenta je prepovedana

Ročna ribiška vrvica

Košare

Potegalka za lov živih vab

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

120 mm za zabodno mrežo

20 mm za mrežo za lov živih vab

4.   

Najmanjša velikost

Za ribe se najmanjša velikost meri od konice gobca do konca repne plavuti (skupna dolžina) (glej Dodatek 4).

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko najmanjšo velikost na podlagi znanstvenih mnenj določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

10 % od celote za dovoljene ciljne vrste ali skupine vrst (v živi teži)

 

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Obdobje

Leto 1

Leto 2

Dovoljena količina ulova (v tonah)

2 500

2 500

Pristojbina

105 EUR/t

105 EUR/t

 

Pristojbina se izračuna na koncu vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov, in sicer ob upoštevanju ulova v tem obdobju.

Pogoj za dodelitev dovoljenja je predplačilo v višini 1 000 EUR na plovilo, ki se odšteje od skupnega zneska pristojbine in se plača na začetku vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov.

Sočasno lahko lovi največ 9 plovil.

7.   

Biološka obnovitev

Skupni odbor po potrebi določi obdobje biološke obnovitve na podlagi znanstvenega mnenja centra za spremljanje in nadzor ribištva.

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.

Potegalka se lahko uporablja le pri lovu vab, ki se bodo uporabile za ribolov s parangalom ali s košarami.

Uporaba košar je dovoljena za največ 7 plovil, od katerih ima vsako tonažo, ki je manjša od 135 BT.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 4:

RAKOVICE

1.   

Ribolovno območje

(a)

severno od zemljepisne širine 19° 15′ 60″ S: zahodno od črte, ki povezuje naslednje točke:

20° 46′ 30″ S

17° 03′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 11′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 36′ 00″ Z

20° 03′ 00″ S

17° 36′ 00″ Z

19° 45′ 70″ S

17° 03′ 00″ Z

19° 29′ 00″ S

16° 51′ 50″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 51′ 50″ Z

19° 15′ 60″ S

16° 49′ 60″ Z

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 15′ 60″ S, vse do zemljepisne širine 17° 50′ S: zahodno od črte, ki leži 18 milj od označbe za plitvino.

2.   

Dovoljeno orodje

Vrša

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

60 mm (mrežni material)

4.   

Najmanjša velikost

Za rake se najmanjša velikost meri od vrha čelne osti (rostruma) do konca repa. Vrh čelne osti (rostruma) je podaljšek koša, ki se nahaja na sredini prednjega dela glavoprsja (glej Dodatek 4).

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko najmanjšo velikost določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

Ribe, glavonožci in raki, ki niso ciljne vrste

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Obdobje

Leto 1

Leto 2

Dovoljena količina ulova (v tonah)

200

200

Pristojbina

310 EUR/t

310 EUR/t

 

Pristojbina se izračuna na koncu vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov, in sicer ob upoštevanju ulova v tem obdobju.

Pogoj za dodelitev dovoljenja je predplačilo v višini 1 000 EUR na plovilo, ki se odšteje od skupnega zneska pristojbine in se plača na začetku vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov.

Največje dovoljeno število vrš je 500 na dovoljenje.

7.   

Biološka obnovitev

Dve (2) obdobji dveh (2) mesecev: maj–junij in oktober–november.

O vsaki spremembi obdobja biološke obnovitve odloči skupni odbor na podlagi znanstvenega mnenja.

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 5:

PLOVILA ZA RIBOLOV TUNOV S POTEGALKAMI

1.   

Ribolovno območje

(a)

severno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 30 navtičnih milj od temeljne črte Beli rt–Rt Timiris

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 30 navtičnih milj od označbe za plitvino.

2.   

Dovoljeno orodje

Potegalka

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

4.   

Najmanjša velikost

Za ribe se najmanjša velikost meri od konice gobca do konca repne plavuti (skupna dolžina)

Za vrste, ki niso navedene v Dodatku 4, lahko najmanjšo velikost določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

Druge vrste, ki niso ciljne vrste ali skupine vrst

Za vrste, ki niso navedene v ladijskem dnevniku, ki ga je sprejela komisija ICCAT, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Število dovoljenih plovil

22 plovil za ribolov tunov s potegalkami

Pavšalna letna pristojbina

1 750 EUR na plovilo za ribolov tunov s potegalkami za 5 000 ton ulova izrazito selivskih in z njimi povezanih vrst

Izračunani delež ulova

35 EUR/t

7.   

Biološka obnovitev

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 6:

PLOVILA ZA RIBOLOV TUNOV Z RIBIŠKIMI PALICAMI IN PLOVILA S POVRŠINSKIMI PARANGALI

1.   

Ribolovno območje

Plovila s površinskim parangalom

(a)

severno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 30 navtičnih milj od temeljne črte Beli rt–Rt Timiris

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 30 navtičnih milj od označbe za plitvino.

Plovila za ribolov tunov z ribiškimi palicami

(a)

severno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 15 navtičnih milj od temeljne črte Beli rt–Rt Timiris

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 12 navtičnih milj od označbe za plitvino.

Ribolov z živimi vabami

(a)

severno od zemljepisne širine 19° 48′ 50″ S: zahodno od črte, ki leži 3 navtične milje od temeljne črte Beli rt–Rt Timiris

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 48′ 50″ S vse do zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od zemljepisne dolžine 16° 45′ 00″ Z

(c)

južno od zemljepisne širine 19° 21′ 00″ S: zahodno od črte, ki leži 3 navtične milje od označbe za plitvino.

2.   

Dovoljeno orodje

Plovila za ribolov tunov z ribiškimi palicami: ribiška palica in vlečna mreža (za ribolov z živimi vabami)

plovila s površinskim parangalom: površinski parangal

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

16 mm (ribolov z živimi vabami)

4.   

Najmanjša velikost

Za ribe se najmanjša velikost meri od konice gobca do konca repne plavuti (skupna dolžina) (glej Dodatek 4)

Za vrste, ki niso navedene v Dodatku 4, lahko najmanjšo velikost določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

Druge vrste, ki niso ciljne vrste ali skupine vrst

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Število dovoljenih plovil

22 plovil za ribolov tunov z ribiškimi palicami ali parangali

Pavšalna letna pristojbina

2 500 EUR na plovilo za ribolov tunov z ribiškimi palicami in

3 500 EUR na plovilo s površinskim parangalom,

za 10 000 ton ulova izrazito selivskih in z njimi povezanih vrst

Izračunani delež ulova

25 EUR/t na plovilo za ribolov tunov z ribiškimi palicami

35 EUR/t na plovilo s površinskim parangalom

7.   

Biološka obnovitev

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.

Ribolov z živimi vabami

Dejavnost ribolova z vabami se omeji na število dni na mesec, ki ga določi skupni odbor. O začetku in koncu te dejavnosti je treba obvestiti nadzorni organ.

Pogodbenici se dogovorita o določitvi praktičnih podrobnih pravil, na podlagi katerih bo pri tej kategoriji mogoče loviti ali nabirati žive vabe, ki so potrebne za dejavnosti teh plovil. Kadar te dejavnosti potekajo na občutljivih območjih ali z nekonvencionalnimi orodji, se ta podrobna pravila določijo na podlagi priporočil IMROP in s soglasjem nadzornega organa.

Morski psi

1)

V skladu z ustreznimi priporočili ICCAT in FAO je prepovedan lov na morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), morskega vola (Carcharias taurus) in pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus).

2)

V skladu s priporočili ICCAT 04-10 in 05-05 o ohranjanju morskih psov, ujetih v povezavi z ribolovom, ki ga upravlja ICCAT.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 7:

ZAMRZOVALNA PLOVILA Z VLEČNO MREŽO ZA PELAGIČNI RIBOLOV

1.   

Ribolovno območje

(a)

severno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S, območje, označeno s črto, ki povezuje naslednje točke:

20° 46′ 30″ S

17° 03′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 11′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 35′ 00″ Z

20° 00′ 00″ S

17° 30′ 00″ Z

19° 34′ 00″ S

17° 00′ 00″ Z

19° 21′ 00″ S

16° 52′ 00″ Z

19° 10′ 00″ S

16° 41′ 00″ Z

19° 00′ 00″ S

16° 39′ 50″ Z

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S, vse do zemljepisne širine 16° 04′ 00″ S, od črte, ki leži 20 navtičnih milj od označbe za plitvino.

2.   

Dovoljeno orodje

Pelagična vlečna mreža:

Vrečo vlečne mreže je mogoče utrditi z mrežnim materialom z najmanjšo velikostjo popolnoma raztegnjenega mrežnega očesa 400 mm in s stremeni, ki so drug od drugega oddaljena najmanj en meter in pol (1,5 m), razen stremena na zadnji strani vlečne mreže, ki ne sme biti nameščeno manj kot 2 m od okna vreče. Utrditev ali uporaba dvojne vreče s kakršno koli drugo napravo je prepovedana, vlečne mreže pa se v nobenem primeru ne sme uporabljati za druge vrste, kot so dovoljene majhne pelagične vrste.

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

40 mm

4.   

Najmanjša velikost

Za ribe se najmanjša velikost meri od konice gobca do konca repne plavuti (skupna dolžina) (glej Dodatek 4).

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko najmanjšo velikost določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

3 % od celote za dovoljene ciljne vrste ali skupine vrst (v živi teži)

Raki ali glavonožci, razen lignjev

Za vrste, ki niso navedene v Dodatku 4, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Obdobje

Leto 1

Leto 2

Dovoljena količina ulova (v tonah)

300 000

300 000

Pristojbina

123 EUR/t

123 EUR/t

 

Pristojbina se izračuna na koncu vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov, in sicer ob upoštevanju ulova v tem obdobju.

Pogoj za dodelitev dovoljenja je predplačilo v višini 5 000 EUR na plovilo, ki se odšteje od skupnega zneska pristojbine in se plača na začetku vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov.

Sočasno lahko lovi največ 19 plovil.

7.   

Biološka obnovitev

O biološki obnovitvi se lahko pogodbenici dogovorita v okviru skupnega odbora na podlagi znanstvenega mnenja centra za spremljanje in nadzor ribištva.

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.

Pretvorbeni faktorji za majhne pelagične vrste so določeni v Dodatku 5.

Neuporabljene ribolovne možnosti iz kategorije 8 se lahko uporabijo, in sicer za največ dve dovoljenji na mesec.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 8:

PLOVILA ZA PELAGIČNI RIBOLOV, NAMENJEN PRODAJI SVEŽIH RIB

1.   

Ribolovno območje

(a)

severno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S: zahodno od črte, ki povezuje naslednje točke:

20° 46′ 30″ S

17° 03′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 11′ 00″ Z

20° 36′ 00″ S

17° 35′ 00″ Z

20° 00′ 00″ S

17° 30′ 00″ Z

19° 34′ 00″ S

17° 00′ 00″ Z

19° 21′ 00″ S

16° 52′ 00″ Z

19° 10′ 00″ S

16° 41′ 00″ Z

19° 00′ 00″ S

16° 39′ 50″ Z

(b)

južno od zemljepisne širine 19° 00′ 00″ S vse do zemljepisne širine 16° 04′ 00″ S, od črte, ki leži 20 navtičnih milj od označbe za plitvino.

2.   

Dovoljeno orodje

Pelagična vlečna mreža in zaporna plavarica za industrijski ribolov:

Vrečo vlečne mreže je mogoče utrditi z mrežnim materialom z najmanjšo velikostjo popolnoma raztegnjenega mrežnega očesa 400 mm in s stremeni, ki so drug od drugega oddaljena najmanj en meter in pol (1,5 m), razen stremena na zadnji strani vlečne mreže, ki ne sme biti nameščeno manj kot 2 m od okna vreče. Utrditev ali uporaba dvojne vreče s kakršno koli drugo napravo je prepovedana, vlečne mreže pa se v nobenem primeru ne sme uporabljati za druge vrste, kot so dovoljene majhne pelagične vrste.

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

40 mm za vlečne mreže in 20 mm za potegalke

4.   

Najmanjša velikost

Za ribe se najmanjša velikost meri od konice gobca do konca repne plavuti (skupna dolžina) (glej Dodatek 4).

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko najmanjšo velikost določi skupni odbor.

5.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

3 % od celote za dovoljene ciljne vrste ali skupine vrst (v živi teži)

Raki in glavonožci, razen lignjev

Za vrste, ki niso navedene zgoraj, lahko delež prilova določi skupni odbor.

6.   

Ribolovne možnosti/Pristojbine

Dovoljena količina ulova (v tonah)

15 000 ton/leto.

Če se te ribolovne možnosti uporabijo, jih je treba odšteti od 300 000 ton, dodeljenih za kategorijo 7.

Obdobje

Leto 1

Leto 2

Pristojbina

123 EUR/t

123 EUR/t

 

Pristojbina se izračuna na koncu vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov, in sicer ob upoštevanju ulova v tem obdobju.

Pogoj za dodelitev dovoljenja je predplačilo v višini 5 000 EUR, ki se odšteje od skupnega zneska pristojbine in se plača na začetku vsakega trimesečnega obdobja, v katerem je bil plovilu dovoljen ribolov.

Sočasno lahko lovita največ dve plovili, kar ustreza dvema trimesečnima dovoljenjema za zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za pelagični ribolov iz kategorije 7.

7.   

Biološka obnovitev

O biološki obnovitvi se lahko pogodbenici dogovorita v skupnem odboru na podlagi znanstvenih mnenj centra za spremljanje in nadzor ribištva.

8.   

Pripombe

Pristojbine so določene za celotno obdobje veljavnosti Protokola.

Pretvorbeni faktorji za majhne pelagične vrste so določeni v Dodatku 5.


RIBOLOVNA KATEGORIJA 9:

GLAVONOŽCI

1.   

Ribolovno območje

p.m.

2.   

Dovoljeno orodje

p.m.

3.   

Najmanjša dovoljena velikost mrežnega očesa

p.m.

4.   

Prilov

Dovoljeno

Prepovedano

p.m.

p.m.

5.   

Dovoljena tonaža/Pristojbine

Obdobje

Leto 1

Leto 2

Dovoljena količina ulova (v tonah)

p.m.

p.m.

Pristojbina

p.m.

p.m.

6.   

Biološka obnovitev

p.m.

7.   

Pripombe

p.m.

Dodatek 1

SPORAZUM O RIBOLOVU MAVRETANIJA – EVROPSKA UNIJA

VLOGA ZA RIBOLOVNO DOVOLJENJE

Image

Dodatek 2

Image

Dodatek 3

Image

Dodatek 4

Veljavna zakonodaja o najmanjši velikosti ulova na krovu

Oddelek III:   velikost in najmanjša teža vrst

1.

Najmanjšo velikost vrst je treba izmeriti:

za ribe od konice gobca do konca repne plavuti (skupna dolžina);

za glavonožce dolžino trupa samega (plašč) brez lovk;

za rake od vrha čelne osti (rostruma) do konca repa.

Vrh čelne osti (rostruma) je podaljšek koša, ki se nahaja na sredini prednjega dela glavoprsja. Pri mavretanskem rarogu gre za sredino vbočenega dela koša med dvema čelnima tipalkama, ki se izbere za referenčno točko.

2.

Velikost in najmanjša teža morskih rib, glavonožcev in rakov, za katere je lov dovoljen, sta:

(a)

za morske ribe:

velika sardela (Sardinella aurita in Sardinella maderensis)

18 cm

sardela (Sardina pilchardus)

16 cm

šuri (Trachurus spp.)

19 cm

šur, rumeni šur (Decapturus rhonchus)

19 cm

skuša (Scomber japonicus)

25 cm

orada (Sparus auratus)

20 cm

modropikasti pagar (Sparus coeruleostictus)

23 cm

rdečeprogasta orada (Sparus auriga), pagar (Sparus pagrus)

23 cm

zobatec (Dentex spp.)

15 cm

rdeči ribon, divji ribon (Pagellus bellottii, Pagellus acarne)

19 cm

prašičevka (Plectorhynchus mediterraneus)

25 cm

črna kirnja

25 cm

rjava grba (Sciana umbra)

25 cm

grba (Argirosomus regius) in senegalska grba (Pseudotholithus senegalensis)

70 cm

kirnje (Epinephelus spp.)

40 cm

skakavka (Pomatomus saltator)

30 cm

zahodnoafriški bradač (Pseudupeneus prayensis)

17 cm

cipelj (Mugil spp.)

20 cm

morski psi (Mustellus mustellus, Leptocharias smithi)

60 cm

pikasti brancin (Dicentrarchus punctatus)

20 cm

jezik (Cynoglossus canariensis, Cynoglossus monodi)

20 cm

jezik (Cynoglossus cadenati, Cynoglossus senegalensis)

30 cm

oslič (Merliccius spp.)

30 cm

rumenoplavuti tun (Thunnus albacares) s težo, ki je manjša od

3,2 kg

veleoki tun (Thunnus obesus) s težo, ki je manjša od

3,2 kg

(b)

za glavonožce:

hobotnica (Octopus vulgaris)

500 g (eviscerirana)

ligenj (Loligo vulgaris)

13 cm

sipa (Sepia officinalis)

13 cm

sipa (Sepia bertheloti)

7 cm

(c)

za rake:

rarog (Panulirus regius)

21 cm

mavretanski rarog (Palinurus mauritanicus)

23 cm

dolgoostna kozica (Parapeneus longriostrus)

6 cm

petzoba rdeča rakovica (Geyryon maritae)

6 cm

južna rožnata kozica, tigrasta kozica (Penaeus notialis, Penaeus kerathurus)

200 kozic/kg

Dodatek 5

Seznam pretvorbenih faktorjev

PRETVORBENI KOLIČNIK, KI SE UPORABLJA ZA KONČNE RIBIŠKE PROIZVODE, PRIDOBLJENE IZ MAJHNIH PELAGIČNIH VRST, PREDELANIH NA KROVU PLOVIL Z VLEČNO MREŽO

Proizvodnja

Način predelave

Pretvorbeni količnik

Velika sardela

brez glave

ročno rezanje

1,416

brez glave, eviscerirana

ročno rezanje

1,675

brez glave, eviscerirana

strojno rezanje

1,795

Skuša

brez glave

ročno rezanje

1,406

brez glave, eviscerirana

ročno rezanje

1,582

brez glave

strojno rezanje

1,445

brez glave, eviscerirana

strojno rezanje

1,661

Morski meč

brez glave, evisceriran

ročno rezanje

1,323

rezine

ročno rezanje

1,340

brez glave, evisceriran (posebno rezanje)

ročno rezanje

1,473

Sardela

brez glave

ročno rezanje

1,416

brez glave, eviscerirana

ročno rezanje

1,704

brez glave, eviscerirana

strojno rezanje

1,828

Šur

brez glave

ročno rezanje

1,570

brez glave

strojno rezanje

1,634

brez glave, evisceriran

ročno rezanje

1,862

brez glave, evisceriran

strojno rezanje

1,953

Opomba: za predelavo rib v moko je pretvorbeni količnik 5,5 tone svežih rib za 1 tono moke.

Dodatek 6

Image

Dodatek 7

MEJE MAVRETANSKIH RIBOLOVNIH OBMOČIJ

Koordinate izključne ekonomske cone/Protokol

SISTEM SPREMLJANJA PLOVIL EU

1

Južna meja

Šir.

16°

04′

S

Dolž.

19°

58′

Z

2

Koordinate

Šir.

16°

30′

S

Dolž.

19°

54′

Z

3

Koordinate

Šir.

17°

00′

S

Dolž.

19°

47′

Z

4

Koordinate

Šir.

17°

30′

S

Dolž.

19°

33′

Z

5

Koordinate

Šir.

18°

00′

S

Dolž.

19°

29′

Z

6

Koordinate

Šir.

18°

30′

S

Dolž.

19°

28′

Z

7

Koordinate

Šir.

19°

00′

S

Dolž.

19°

43′

Z

8

Koordinate

Šir.

19°

23′

S

Dolž.

20°

01′

Z

9

Koordinate

Šir.

19°

30′

S

Dolž.

20°

04′

Z

10

Koordinate

Šir.

20°

00′

S

Dolž.

20°

14,5′

Z

11

Koordinate

Šir.

20°

30′

S

Dolž.

20°

25,5′

Z

12

Severna meja

Šir.

20°

46′

S

Dolž.

20°

04,5′

Z

Dodatek 8

Image

Image

PRILOGA 2

FINANČNA PODPORA ZA SPODBUJANJE ODGOVORNEGA IN TRAJNOSTNEGA RIBOLOVA

1.   Namen in višina podpore

Finančna podpora je uradna razvojna pomoč, ki ne spada v komercialni del iz člena 7(1)(a) Sporazuma in člena 2(1) tega protokola.

Finančna podpora iz člena 2(2) tega protokola znaša 3 milijone EUR na leto. Njen namen je prispevati k razvoju odgovornega in trajnostnega ribolova v mavretanskih ribolovnih območjih v skladu s strateškimi cilji ohranjanja ribolovnih virov in boljšega vključevanja sektorja v nacionalno gospodarstvo.

Finančno podporo sestavljajo tri osi ukrepov, in sicer:

 

Ukrepi

Os I:

ZNANSTVENO SODELOVANJE IN USPOSABLJANJE

Podpora izvajanju razvojnih načrtov za ribolov (IMROP, ONISPA, ENEMP)

Os II:

SPREMLJANJE

Podpora dejavnostim Urada za spremljanje ribolova in nadzor na morju (DSPCM)

Os III:

OKOLJE

Ohranitev morskega in obalnega okolja (PNBA in PND)

2.   Upravičenca

Upravičenca do te podpore sta ministrstvo za ribištvo ter ministrstvo za okolje in trajnostni razvoj. Institucionalna upravičenca tesno sodelujeta z ministrstvom za finance.

3.   Izvedbeni okvir

Evropska unija in Mavretanija se v okviru skupnega odbora iz člena 10 Sporazuma po začetku veljavnosti tega protokola dogovorita o pogojih za upravičenost do te podpore, pravni podlagi, načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju ter načinih plačevanja.

4.   Prepoznavnost

Mavretanija se zavezuje, da bo zagotovila prepoznavnost ukrepov, izvedenih na podlagi te podpore. V zvezi s tem se upravičenca z delegacijo Evropske unije v Nouakchottu uskladita glede izvajanja smernic za prepoznavnost, ki jih je določila Evropska komisija. Zlasti je treba v vsak projekt vključiti klavzulo o prepoznavnosti podpore Evropske unije, med drugim z uporabo logotipa (v nadaljnjem besedilu: zastave EU). Mavretanija pa Evropski uniji pošlje tudi načrt otvoritev.


UREDBE

31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/85


UREDBA SVETA (EU) št. 1258/2012

z dne 28. novembra 2012

o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. novembra 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 31/2008 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Madagaskar (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu).

(2)

Novi protokol k Sporazumu o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: novi protokol) je bil parafiran 10. maja 2012. Novi protokol za plovila EU določa ribolovne možnosti v vodah, v katerih Madagaskar izvaja svojo suverenost oziroma jurisdikcijo na področju ribištva.

(3)

Svet je 28. novembra 2012 sprejel Sklep 2012/826/EU (2) o podpisu in začasni uporabi novega protokola.

(4)

Treba bi bilo opredeliti način dodeljevanja ribolovnih možnosti med države članice za obdobje uporabe novega protokola.

(5)

Če se izkaže, da dovoljenja za ribolov ali ribolovne možnosti, ki so bile dodeljene Uniji v skladu z novim protokolom, niso v celoti izkoriščene, Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (3) o tem obvesti zadevne države članice. Če ni odgovora v roku, ki ga določi Svet, to pomeni potrditev, da plovila zadevne države članice v danem obdobju niso v celoti izkoristila svojih ribolovnih možnosti. Treba bi bilo določiti navedeni rok.

(6)

Ker je predvideno, da se Protokol začasno uporablja od datuma njegovega podpisa, vendar ne pred 1. januarjem 2013, bi bilo treba to uredbo uporabljati od tako določenega datuma –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ribolovne možnosti, določene s Protokolom, o katerem sta se dogovorili Evropska unija in Republika Madagaskar ter ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama (v nadaljnjem besedilu: Protokol), se državam članicam dodelijo na naslednji način:

Vrsta plovila

Vrsta plovila

Vrsta plovila

Plovila za ribolov tunov s potegalkami

Španija

21

Francija

18

Italija

1

Plovila s površinskimi parangali z nosilnostjo nad 100 BT

Španija

17

Francija

9

Portugalska

5

Združeno kraljestvo

3

Plovila s površinskimi parangali z nosilnostjo do vključno 100 BT

Francija

22

2.   Uredba (ES) št. 1006/2008 se uporablja brez poseganja v Sporazum o partnerstvu.

3.   Če zahtevki za dovoljenja za ribolov držav članic iz odstavka 1 ne izčrpajo vseh ribolovnih možnosti, ki jih določa Protokol, Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1006/2008 upošteva zahtevke za dovoljenja za ribolov katere koli druge države članice.

4.   Države članice morajo potrditi v roku desetih delovnih dni od dneva, ko jih Komisija obvesti o tem, da ribolovne možnosti niso v celoti izkoriščene, da dodeljene ribolovne možnosti iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1006/2008, niso v celoti izkoriščene.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma podpisa protokola, vendar ne pred 1. januarjem 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. novembra 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS


(1)  UL L 15, 18.1.2008, str. 1.

(2)  Glej stran 11 tega Uradnega lista.

(3)  UL L 286, 29.10.2008, str. 33.


31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/87


UREDBA SVETA (EU) št. 1259/2012

z dne 3. decembra 2012

o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za dve leti, in o spremembi Uredbe (ES) št. 1801/2006

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 30. novembra 2006 sprejel Uredbo (ES) št. 1801/2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu).

(2)

26. julija 2012 je bil parafiran novi protokol k Sporazumu o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: novi protokol). Novi protokol določa ribolovne možnosti za plovila EU v vodah, v katerih Mavretanija na področju ribištva izvaja svojo suverenost oziroma svojo jurisdikcijo.

(3)

Svet je 18. decembra 2012 sprejel Sklep 2012/827/EU (2) o podpisu in začasni uporabi novega protokola.

(4)

Treba bi bilo določiti način razdelitve ribolovnih možnosti med države članice za obdobje uporabe novega protokola.

(5)

Če je očitno, da dovoljenja za ribolov ali ribolovne možnosti, ki so bile Uniji dodeljene na podlagi novega protokola, niso v celoti izkoriščene, Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (3) o tem obvesti zadevne države članice. Če v roku, ki ga določi Svet, ni odgovora, to pomeni potrditev, da plovila zadevne države članice v zadevnem obdobju v celoti ne izkoriščajo svojih ribolovnih možnosti. Ta rok bi bilo treba določiti.

(6)

Sedanji protokol je prenehal veljati 31. julija 2012. Novi protokol bi se moral začasno uporabljati od dneva njegovega podpisa, zato bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Pri ribolovnih možnostih, določenih s Protokolom, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za dve leti (v nadaljnjem besedilu: Protokol), se upošteva ulov med letoma 2008 in 2012, med države članice pa se razdelijo na naslednji način:

(a)

Kategorija 1 – Plovila za lov na rake, razen rarogov in rakovic (največje dovoljeno število plovil: 36)

Španija

4 150 ton

Italija

600 ton

Portugalska

250 ton

(b)

Kategorija 2 – Plovila z vlečno mrežo (nezamrzovalna) in plovila s pridnenimi parangali za ribolov senegalskega osliča (največje dovoljeno število plovil: 11)

Španija

4 000 ton

(c)

Kategorija 3 – Plovila za ribolov pridnenih vrst, razen senegalskega osliča, z orodji, ki niso vlečne mreže (največje dovoljeno število plovil: 9)

Španija

2 500 ton

(d)

Kategorija 4 – Plovila za lov na rakovice

Španija

200 ton

(e)

Kategorija 5 – Plovila za ribolov tunov s potegalkami

Španija

17 dovoljenj

Francija

5 dovoljenj

(f)

Kategorija 6 – Plovila za ribolov tunov z ribiškimi palicami in plovila s površinskimi parangali

Španija

18 dovoljenj

Francija

4 dovoljenja

(g)

Kategorija 7 – Zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za pelagični ribolov

Nemčija

15 396 ton

Francija

3 205 ton

Latvija

66 087 ton

Litva

70 658 ton

Nizozemska

76 727 ton

Poljska

32 008 ton

Združeno kraljestvo

10 457 ton

Irska

10 462 ton

V kakršnem koli trenutku je lahko v mavretanskih vodah prisotnih največ devetnajst plovil. V primeru, da dovoljenja iz kategorije 8 niso izkoriščena, se lahko doda največ šestnajst četrtletnih dovoljenj iz kategorije 8.

V dveh letih veljavnosti Protokola države članice razpolagajo z naslednjim številom četrtletnih dovoljenj:

Nemčija

8

Francija

4

Latvija

40

Litva

44

Nizozemska

32

Poljska

16

Irska

4

Združeno kraljestvo

4

Države članice si prizadevajo obvestiti Komisijo, če so določena dovoljenja morebiti na voljo drugim državam članicam.

(h)

Kategorija 8 – Plovila za pelagični ribolov, namenjen prodaji svežih rib

Irska

15 000 ton

Te ribolovne možnosti se, če se ne izkoristijo, lahko prenesejo v kategorijo 7 po razdelitvenem ključu za to kategorijo.

V mavretanskih vodah je lahko dodeljenih največ šestnajst četrtletnih dovoljenj. V primeru, da dovoljenja niso izkoriščena, se lahko ta dovoljenja prenese v kategorijo 7.

Irska razpolaga s šestnajstimi četrtletnimi dovoljenji (z morebitnim prenosom v kategorijo 7, če niso izkoriščena).

Irska najpozneje do 1. julija vsakega leta veljavnosti Protokola obvesti Komisijo, če so ribolovne možnosti morebiti postale razpoložljive za druge države članice.

2.   Uredba (ES) št. 1006/2008 se uporablja brez poseganja v Sporazum o partnerstvu.

3.   Če zahtevki za dovoljenja za ribolov držav članic iz odstavka 1 ne izčrpajo vseh ribolovnih možnosti, ki jih določa Protokol, Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1006/2008 upošteva zahtevke za dovoljenja za ribolov katere koli druge države članice.

4.   Rok, v katerem morajo države članice v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1006/2008 potrditi, da ne izkoriščajo v celoti ribolovnih možnosti, dodeljenih s Sporazumom, je deset delovnih dni od dneva, ko jim Komisija sporoči, da ribolovne možnosti niso v celoti izkoriščene.

Člen 2

Člen 2 Uredbe (ES) št. 1801/2006 se razveljavi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od dneva podpisa Protokola.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

N. SYLIKIOTIS


(1)  UL L 343, 8.12.2006, str. 1.

(2)  Glej stran 43 tega Uradnega lista.

(3)  UL L 286, 29.10.2008, str. 33.


31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/89


UREDBA SVETA (EU) št. 1260/2012

z dne 17. decembra 2012

o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega odstavka člena 118 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (1),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom 2011/167/EU so bile Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Francija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice) pooblaščene, da med seboj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1257/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (2) imajo lahko nekateri evropski patenti, ki jih podeli Evropski patentni urad (v nadaljnjem besedilu: EPU) v skladu s pravili in postopki iz Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila revidirana 17. decembra 1991 in 29. novembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: EPK), na zahtevo imetnika patenta enotni učinek v sodelujočih državah članicah.

(3)

Ureditev prevajanja za evropske patente, ki imajo enotni učinek v sodelujočih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: evropski patent z enotnim učinkom) bi bilo treba urediti z ločeno uredbo v skladu z drugim odstavkom člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

V skladu s Sklepom 2011/167/EU bi morala biti ureditev prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom poenostavljena in stroškovno učinkovita. Ustrezati bi morala ureditvi iz predloga uredbe Sveta o ureditvi prevajanja za patent Evropske unije, ki ga je Komisija predložila 30. junija 2010, skupaj z elementi kompromisa, ki ga je predlagalo predsedstvo novembra 2010 in je v Svetu prejel veliko podpore.

(5)

Takšna ureditev prevajanja bi morala zagotoviti pravno varnost in spodbujati inovacije ter koristiti zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP). Zagotoviti bi morala lažji, cenejši in pravno varnejši dostop do evropskega patenta z enotnim učinkom ter celotnega patentnega sistema.

(6)

Ker je EPU pristojen za podelitev evropskih patentov, bi morala ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom temeljiti na trenutnem postopku pri EPU. Cilj te ureditve bi moral biti doseganje potrebnega ravnovesja med interesi gospodarskih subjektov in javnim interesom, kar zadeva stroške postopka in razpoložljivost tehničnih informacij.

(7)

Brez poseganja v prehodne ureditve prevajanja se ne smejo zahtevati dodatni prevodi, kadar je spis evropskega patenta z enotnim učinkom objavljen v skladu s členom 14(6) EPK. Člen 14(6) EPK določa, da se evropski patentni spis objavi v jeziku postopka pred EPU in vsebuje prevod patentnih zahtevkov v druga dva uradna jezika EPU.

(8)

V primeru spora v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom, se smatra kot legitimna zahteva, da bi moral imetnik patenta na zahtevo domnevnega kršitelja zagotoviti celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali države članice v kateri ima domnevni kršitelj bivališče. Imetnik patenta bi moral na zahtevo sodišča, pristojnega za spore o evropskem patentu z enotnim učinkom v sodelujočih državah članicah, zagotoviti tudi celoten prevod patenta v jezik, ki se uporablja v postopku pred navedenima sodiščem. Ti prevodi ne bi smeli biti opravljeni avtomatizirano, njihove stroške pa bi moral kriti imetnik patenta.

(9)

V primeru spora o odškodninskem zahtevku bi moralo sodišče, ki obravnava spor, upoštevati dejstvo, da je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod v njegov jezik, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent. Pristojno sodišče bi moralo oceniti okoliščine posameznega primera ter bi moralo med drugim upoštevati ali je domnevni kršitelj MSP, ki posluje le na lokalni ravni, jezik postopka pred EPU in v prehodnem obdobju prevod, predložen skupaj z zahtevkom za enotni učinek.

(10)

Da se olajša dostop do evropskih patentov z enotnim učinkom, zlasti za MSP, bi bilo treba prijaviteljem omogočiti, da svoje patentne prijave pri EPU vložijo v katerem koli uradnem jeziku Unije. Kot dopolnilni ukrep bi morali prijavitelji z bivališčem ali glavnim krajem poslovanja v državi članici, ki so vložili prijavo za evropski patent v enem izmed uradnih jezikov Unije, ki pa ni uradni jezik EPU, dobiti povračilo stroškov prevajanja iz jezika prijave v jezik postopka pri EPU ne glede na obstoječe postopke EPU. Ta povračila bi moral v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012 nositi EPU.

(11)

Zaradi spodbujanja razpoložljivosti patentnih informacij in razširjanja tehnološkega znanja bi moralo biti čim prej na voljo strojno prevajanje patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije. EPU razvija strojno prevajanje, ki je zelo pomembno orodje pri izboljševanju dostopa do patentnih informacij in obsežnem razširjanju tehnološkega znanja. Pravočasna razpoložljivost visokokakovostnih strojnih prevodov evropskih patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije bi koristila vsem uporabnikom evropskega patentnega sistema. Strojni prevodi so pomembna značilnost politike Evropske unije. Ti strojni prevodi bi se morali uporabljati le v informativne namene in ne bi smeli imeti kakršnega koli pravnega učinka.

(12)

V prehodnem obdobju, tj. dokler ni na voljo visokokakovostnega strojnega prevajanja v vse uradne jezike Unije, bi se moral zahtevku za enotni učinek iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012 priložiti celoten prevod patentnega spisa v angleščino, kadar je jezik postopka pred EPU francoščina ali nemščina, ali v kateri koli drug uradni jezik držav članic, ki je uradni jezik Unije, kadar je jezik postopka pred EPU angleščina. S to ureditvijo bi se zagotovilo, da so v prehodnem obdobju vsi evropski patenti z enotnim učinkom na voljo v angleščini, ki se običajno uporablja v mednarodnih tehnoloških raziskavah in publikacijah. Poleg tega bi se s to ureditvijo zagotovilo, da bi bili objavljeni prevodi evropskih patentov z enotnim učinkom v druge uradne jezike sodelujočih držav članic. Ti prevodi ne bi smeli biti opravljeni avtomatizirano, njihova visoka kakovost pa bi morala prispevati k razvoju prevajalskih orodij v okviru EPU. Z njimi bi se tudi okrepilo razširjanje patentnih informacij.

(13)

Prehodno obdobje bi se moralo zaključiti takoj, ko je na voljo visokokakovostno strojno prevajanje v vse uradne jezike Unije, katerega kakovost bi redno in objektivno ocenjeval neodvisni strokovni odbor, ki bi ga ustanovile sodelujoče države članice v okviru EPU ter ki bi bil sestavljen iz predstavnikov EPU in uporabnikov evropskega patentnega sistema. Glede na stanje tehnološkega napredka bi bilo treba visokokakovostno strojno prevajanje razviti najpozneje v 12 letih. Posledično bi se moralo prehodno obdobje izteči 12 let po datumu začetka uporabe te uredbe, razen če se sprejme odločitev o predčasnem koncu tega obdobja.

(14)

Ker materialne določbe, ki se uporabljajo za evropski patent z enotnim učinkom, ureja Uredba (EU) št. 1257/2012 in ker so dopolnjene z ureditvijo prevajanja iz te uredbe, bi se morala ta uredba uporabljati od istega dne kot Uredba (EU) št. 1257/2012.

(15)

Ta uredba ne posega v ureditev glede jezikov v institucijah Unije, določeno v skladu s členom 342 PDEU in Uredbo Sveta št.1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (3). Ta uredba temelji na jezikovni ureditvi EPU in se ne bi smela obravnavati, kot da vzpostavlja posebno jezikovno ureditev za Unijo ali precedens za omejeno jezikovno ureditev v kakršnem koli bodočem pravnem instrumentu Unije.

(16)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvedbe enotne in poenostavljene ureditve prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe, kadar je to ustrezno z okrepljenim sodelovanjem, v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba uvaja okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva, ki je bilo odobreno s Sklepom 2011/167/EU, v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„evropski patent z enotnim učinkom“ pomeni evropski patent, ki ima enotni učinek v sodelujočih državah članicah na podlagi Uredbe (EU) št. 1257/2012;

(b)

„jezik postopka“ pomeni jezik postopka, ki se uporablja v postopkih pred EPU, kakor je opredeljeno v členu 14(3) Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila revidirana 17. decembra 1991 in 29. novembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: EPK).

Člen 3

Ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom

1.   Brez poseganja v člena 4 in 6 te uredbe se dodatni prevodi ne zahtevajo, kadar je bil spis evropskega patenta, ki ima enotni učinek, objavljen v skladu s členom 14(6) EPK.

2.   Zahtevek za enotni učinek iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012 se predloži v jeziku postopka.

Člen 4

Prevod v primeru spora

1.   V primeru spora v zvezi z domnevno kršitvijo evropskega patenta z enotnim učinkom imetnik patenta na zahtevo in po izbiri domnevnega kršitelja zagotovi celoten prevod evropskega patenta z enotnim učinkom v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev, ali države članice v kateri ima domnevni kršitelj bivališče.

2.   V primeru spora v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom imetnik patenta med sodnim postopkom na zahtevo sodišča, pristojnega za spore o evropskih patentih z enotnim učinkom v sodelujočih državah članicah, zagotovi celoten prevod patenta v jezik, ki se uporablja v postopku pred navedenima sodiščem.

3.   Stroške prevodov iz odstavkov 1 in 2 krije imetnik patenta.

4.   V primeru spora o odškodninskem zahtevku sodišče, ki obravnava spor, zlasti v primeru, ko je domnevni kršitelj MSP, fizična oseba ali neprofitna organizacija, univerza ali zavod za javne raziskave, oceni in upošteva ali je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod iz odstavka 1, ravnal ne da bi vedel oziroma upravičeno ni mogel vedeti, da krši evropski patent z enotnim učinkom.

Člen 5

Upravljanje sistema nadomestil

1.   Glede na to, da se evropske patentne prijave lahko vložijo v katerem koli jeziku iz člena 14(2) EPK, sodelujoče države članice v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012, v okviru člena 143 EPK dodelijo EPU nalogo upravljanja sistema nadomestil za povračilo vseh stroškov prevajanja do določene zgornje meje prijaviteljem, ki pri EPU vložijo patentne prijave v enem od uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik EPU.

2.   Sistem nadomestil iz odstavka 1 temelji na pristojbinah iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1257/2012 in je na voljo le za MSP, fizične osebe, neprofitne organizacije, univerze in zavode za javne raziskave, ki imajo svoje bivališče ali glavni kraj poslovanja v državi članici.

Člen 6

Prehodni ukrepi

1.   V prehodnem obdobju, ki se začne na dan začetka uporabe te uredbe, se zahtevku za enotni učinek iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012 priložita:

(a)

celoten prevod spisa evropskega patenta v angleščino, kadar je jezik postopka francoščina ali nemščina, ali

(b)

celoten prevod spisa evropskega patenta v kateri koli drug uradni jezik Unije, kadar je jezik postopka angleščina.

2.   V skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012 sodelujoče države članice v okviru člena 143 EPK dodelijo EPU nalogo, da prevode iz odstavka 1 tega člena objavi čim prej po datumu predložitve zahtevka za enotni učinek iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012. Besedilo teh prevodov nima nikakršnega pravnega učinka in se uporablja le v informativne namene.

3.   Neodvisni strokovni odbor šesto leto od datuma začetka uporabe te uredbe in nato vsaki dve leti objektivno oceni razpoložljivost visokokakovostnega strojnega prevajanja patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije, ki ga razvija EPU. Ta strokovni odbor ustanovijo sodelujoče države članice v okviru Evropske patentne organizacije ter je sestavljen iz predstavnikov EPU in nevladnih organizacij, ki zastopajo uporabnike evropskega patentnega sistema in jih upravni svet Evropske patentne organizacije povabi kot opazovalce v skladu s členom 30(3) EPK.

4.   Na podlagi prve izmed ocen iz odstavka 3 tega člena in nato vsaki dve leti po tem na podlagi naknadnih ocen Komisija predloži Svetu poročilo in po potrebi predlaga zaključek prehodnega obdobja.

5.   Če se prehodno obdobje ne konča na predlog Komisije, se izteče po 12 letih od datuma začetka uporabe te uredbe.

Člen 7

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2014 ali od dneva začetka veljavnosti sporazuma o enotnem patentnem sodišču, karkoli nastopi pozneje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v sodelujočih državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 17. decembra 2012

Za Svet

Predsednik

S. ALETRARIS


(1)  UL L 76, 22.3.2011, str. 53.

(2)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(3)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.