15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/1

(1)

Uredba (EU) št. 531/2012 je uvedla pojem ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja. Prvič, domači ponudniki so v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 531/2012 obvezani, da svojim porabnikom zagotovijo dostop do reguliranih storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, ki jih alternativni ponudnik gostovanja ponuja v paketu. Poleg tega določbe o ločeni prodaji reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja v členu 4(1) vključujejo zahtevo, da domači ponudniki in ponudniki gostovanja gostujočim porabnikom ne preprečijo dostopa do reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki jih neposredno v obiskanem omrežju zagotavlja alternativni ponudnik gostovanja.

(2)

Da se zagotovi skladno in istočasno izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po vsej Uniji, mora Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 531/2012 z izvedbenimi akti sprejeti podrobna pravila o obveznostih obveščanja gostujočih porabnikov o možnosti izbire alternativnega ponudnika gostovanja ter o tehnični rešitvi za izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja.

(3)

V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 531/2012 lahko tehnična rešitev za izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja za namene izpolnjevanja vseh meril iz člena 5(3) Uredbe (EU) št. 531/2012 združuje eno ali več tehnik. Zato bi bilo treba morda izvajati več tehnik, če ena sama tehnika ne izpolnjuje vseh teh meril. Ta uredba bi morala določiti podrobna pravila o tej tehnični rešitvi, vključno z zahtevama za domače ponudnike, da vzpostavijo omrežne elemente in da za vsako tehniko zagotovijo s tem povezane storitve ter tako omogočijo dostop do teh zmogljivosti, ki so potrebne, da lahko alternativni ponudniki gostovanja ponudijo ločene storitve gostovanja ter zagotovijo preklapljanje med donatorskimi in sprejemnimi ponudniki gostovanja.

(4)

Obenem bi morala tehnična rešitev omogočati izpolnjevanje obveznosti iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 531/2012. Zato bi morala tehnična rešitev zagotoviti, da imajo porabniki dostop do reguliranih storitev govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, ki jih alternativni ponudnik gostovanja zagotavlja v paketu, ter da domači ponudniki in ponudniki gostovanja izpolnjujejo obveznost, da porabnikom ne preprečujejo dostopa do reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki jih neposredno v obiskanem omrežju zagotavlja alternativni ponudnik gostovanja.

(5)

Trenutno vse maloprodajne storitve gostovanja skupaj z domačimi mobilnimi komunikacijskimi storitvami zagotavlja domači ponudnik. Uredba (EU) št. 531/2012 gostujočim porabnikom omogoča, da izberejo alternativnega ponudnika gostovanja, ki regulirane storitve gostovanja zagotavlja v paketu, ter da navedene storitve gostovanja pridobijo ločeno od domačih mobilnih storitev. Pri tem gostujoči uporabnik z alternativnim ponudnikom gostovanja sklene pogodbo o zagotavljanju navedenih storitev.

(6)

Za izvajanje ločene prodaje storitev gostovanja v paketu obstaja več tehnik, med drugim dvojna mednarodna oznaka mobilnega naročnika (dvojna IMSI) (dve različni IMSI na isti kartici SIM) in enojna IMSI (souporaba IMSI med domačim in gostiteljskim ponudnikom). Tehnika dvojne IMSI temelji na drugem profilu kartice SIM gostujočega porabnika, ki jo lahko alternativni ponudnik gostovanja uporabi za prodajo reguliranih storitev gostovanja, medtem ko prvi profil še vedno uporablja domači ponudnik za prodajo domačih storitev in morebitnih nereguliranih storitev gostovanja. Pri tehniki enojne IMSI ločene storitve gostovanja tehnično še vedno zagotavlja domači ponudnik, ki je za alternativnega ponudnika gostovanja operater gostiteljskega mobilnega omrežja. Ločene storitve gostovanja se alternativnemu ponudniku gostovanja zagotavljajo na veleprodajni ravni, ta pa jih na maloprodajni ravni proda naprej gostujočemu porabniku. Najosnovnejša možnost je čista poprodaja. Poleg tega je čisto poprodajno tehniko mogoče izboljšati na več načinov, ki alternativnim ponudnikom gostovanja omogočajo, da nadzorujejo, katera obiskana omrežja naj se uporabljajo prednostno, ter da na veleprodajni ravni dosežejo popuste za storitve gostovanja, ki jih od operaterja gostiteljskega mobilnega omrežja kupijo na podlagi veleprodajnih sporazumov z operaterji obiskanih omrežij ali veleprodajnimi agregatorji.

(7)

V skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) št. 531/2012 bi se moral dostop do omrežnih elementov in storitev, potrebnih za ločeno prodajo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, zagotavljati brezplačno. Zato člen 5(1) ne ureja oblikovanja cen dodatnih storitev, ki presegajo to, kar je potrebno za ločeno prodajo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja. Dostop do zmogljivosti in podpornih storitev za ločeno prodajo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja vključuje tudi zmogljivosti in storitve, potrebne za preklop porabnika.

(8)

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) je strokovno ocenil rešitve za izvajanje ločenih storitev gostovanja (2). BEREC meni, da bi bilo izvajanje dvojne IMSI pogojeno z obsežnim razvojem in standardizacijo ter da bi stroški izvajanja povzročili bistven pribitek na maloprodajne cene. Glede na to, da bi za vključitev funkcije dvojne IMSI ta tehnika zahtevala tudi nadgradnjo trenutnih kartic SIM, tehnika dvojne IMSI ne predstavlja stroškovno učinkovite in porabniku prijazne možnosti za ločeno prodajo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja.

(9)

Nasprotno pa se zdi tehnika enojne IMSI primernejša za izpolnjevanje meril iz člena 5(3) Uredbe (EU) št. 531/2012. Prvič, glede meril (h), (i), (j) in (k) člena 5(3) se lahko vse opredeljene tehnike, vključno s tehniko enojne IMSI, izvajajo na način, da se ta merila izpolnijo. Drugič, enojna IMSI je porabniku in uporabniku prijazna, saj se storitev gostovanja tehnično zagotavlja na enak način, kot se je do zdaj, zato se lahko pričakuje, da bodo imeli uporabniki z njo enake brezhibne izkušnje. Tretjič, izvedbeni stroški so pri enojni IMSI nižji kot pri dvojni IMSI, za njeno omogočanje pa ni potrebna večja standardizacija. BEREC tudi meni, da pri izvajanju enojne IMSI ne bi nastala ozka grla.

(10)

Tehnika enojne IMSI bi bila z vidika konkurenčnosti še učinkovitejša, če bi lahko alternativni ponudniki gostovanja gostujoči promet krmilili v obiskano omrežje po lastni izbiri. Vendar pa bi bilo izvajanje dogovorov o krmiljenju prometa pri izboljšani tehniki enojne IMSI upravičeno samo, če bi bili stroški izvajanja sorazmerni s pričakovanimi konkurenčnimi prednostmi. Zaenkrat ni dokazov, da bi se lahko potrebni dogovori o krmiljenju prometa pri izboljšani tehniki enojne IMSI do 1. julija 2014 izvajali z razumnimi stroški. Zato se zaenkrat šteje, da se tehnika enojne IMSI v obliki poprodaje gostovanja šteje za zadostno za izpolnjevanje vseh meril iz člena 5(3), razen meril (b) in (e), ki sta izpolnjeni samo delno.

(11)

Niti tehnika dvojne IMSI niti tehnika enojne IMSI s svojimi izboljšavami ne izpolnjujeta vseh meril iz člena 5(3) Uredbe (EU) št. 531/2012. Zlasti nobena od njiju ne omogoča izpolnjevanja obveznosti, naložene domačim in gostiteljskim ponudnikom, da porabnikom ne preprečujejo dostopa do reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki jih neposredno v obiskanem omrežju zagotavlja alternativni gostiteljski ponudnik. Vendar pa mora najmanj ena od tehnik tehnične rešitve omogočati izpolnjevanje te obveznosti, ki je ena od obveznosti, ki jih navedena uredba nalaga v členu 4(1).

(12)

Trenutna izvedba in konfiguracija domačih omrežij preprečujeta takšne lokalne storitve podatkovnega gostovanja. Zato je za izpolnjevanje zahteve iz Uredbe (EU) št. 531/2012 potrebna druga tehnika. Da bi lokalne storitve podatkovnega gostovanja ločili od domačega paketa, se operaterjem obiskanih omrežij ne sme preprečiti tehnične obdelave podatkovnega prometa gostujočega porabnika ter zagotavljanja storitev na maloprodajni ravni.

(13)

Po drugi strani pa tehnika enojne IMSI ne omogoča, da bi se povpraševanje porabnikov po vseh kategorijah, npr. po intenzivni uporabi podatkovnih storitev, zadovoljilo na konkurenčen način. Ker veleprodajne cenovne kapice za storitve podatkovnega gostovanja niso zgolj stroškovno naravnane in se kljub pričakovanem znižanju veleprodajnih stroškov po letu 2014 ne bodo znižale, se ne zdi verjetno, da bi alternativni ponudniki gostovanja, ki so odvisni od veleprodajnih storitev podatkovnega gostovanja, intenzivnim uporabnikom podatkovnih storitev maloprodajne storitve podatkovnega gostovanja lahko ponudili po privlačnih cenah v primerjavi s cenami domačih mobilnih podatkovnih storitev. Vendar pa tehnika, ki omogoča izpolnjevanje obveznosti za domače in gostiteljske ponudnike, da porabnikom ne preprečujejo dostopa do reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki jih neposredno v obiskanem omrežju zagotavlja alternativni gostiteljski ponudnik, alternativnim ponudnikom podatkovnega gostovanja omogoča, da zagotavljajo lokalne storitve podatkovnega gostovanja, tj. storitve podatkovnega gostovanja, pri katerih niso odvisni od veleprodajne storitve podatkovnega gostovanja.

(14)

Maloprodajne storitve podatkovnega gostovanja trenutno zagotavljajo domači ponudniki na podlagi veleprodajnih sporazumov z operaterji obiskanih omrežij. Podatkovnogostovalni promet se pošilja in sprejema prek radijskega dostopovnega omrežja operaterja obiskanega omrežja ter se usmerja med obiskanim in domačim omrežjem. Operater domačega omrežja zagotovi povezavo do internetne storitve in storitev podatkovnega gostovanja zaračuna gostujočemu porabniku. Veljavni standardi GSM/GPRS, EDGE in UMTS operaterju obiskanega omrežja že omogočajo tehnično obdelavo podatkovnogostovalnega prometa in zagotavljanje povezave do internetne storitve brez usmerjanja med domačim in obiskanim omrežjem. Vendar pa je dosedanja praksa v panogi taka, da operater domačega omrežja porabniku storitev podatkovnega gostovanja še vedno zaračuna ter da operater obiskanega omrežja domačemu operaterju obdelavo prometa zagotovi kot veleprodajno storitev.

(15)

Zahtevo o nepreprečevanju dostopa do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja je mogoče izpolniti na več načinov. Osnovni zahtevi sta izvajanje in aktiviranje obdelave podatkovnogostovalnega prometa v obiskanem omrežju ter zahteva o nepreprečevanju ročne ali samodejne izbire obiskanega omrežja. Morebitne izboljšave vključujejo spreminjanje prometnokrmilnih elementov, da se ne prekine trenutna lokalna seja podatkovnega gostovanja, in zagotavljanje posebnih zmogljivosti, ki bi gostujočim porabnikom pomagale izbrati obiskano omrežje ali podpirale samodejno izbiro obiskanih omrežij. Takšne osnovne zahteve bi morale omogočati razvoj različnih poslovnih modelov za začasno ali stalno zagotavljanje lokalnih storitev podatkovnega gostovanja.

(16)

Pri začasnih lokalnih storitvah podatkovnega gostovanja lahko gostujoči porabnik za zagotavljanje maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja v posamezni državi neposredno izbere lokalnega mobilnega omrežnega operaterja, če je storitev na voljo v obiskani državi ter če sta operater obiskanega omrežja in operater domačega omrežja sklenila sporazum o gostovanju. Začasni značaj te storitve pomeni, da se omrežje ali oprema terminala ne konfigurirata stalno, zaradi česar po prenehanju uporabe storitve podatkovnega gostovanja ponovno nastopi prvotno vedenje gostovanja. Porabnik bi imel s to vrsto storitve podobne izkušnje kot z brezžičnimi lokalnimi omrežji, kot je WIFI, ki se trenutno uporablja na številnih prenosnih računalnikih, pametnih telefonih ali tabličnih računalnikih pri gostovanju v tujini. Storitve govornega in SMS gostovanja ter s tem povezane storitve bi kot običajno zagotavljal operater domačega omrežja, razen če ponudnik gostovanja te storitve zagotavlja tudi v obiskanem omrežju.

(17)

Pri stalnih lokalnih storitvah podatkovnega gostovanja gostujoči porabnik sklene pogodbo s ponudnikom lokalnih storitev podatkovnega gostovanja namesto s ponudnikom gostovanja, ki uporablja domače omrežje. Pri tem bi alternativni ponudnik gostovanja, npr. operater mobilnega omrežja ali poprodajalec, gostujočim porabnikom na stalni podlagi v eni ali več državah članicah zagotovil lokalne storitve podatkovnega gostovanja in potrebno tehnično podporo (v obliki posebnih aplikacij ipd.) z lastnim omrežnim pokritjem in/ali omrežnimi pokritji, ki jih upravlja operater mobilnega omrežja, s katerim je sklenil sporazume o poprodaji v vsaki državi.

(18)

Medtem ko najpreprostejše komercialne ponudbe zahteve o prijaznosti uporabnikom verjetno ne izpolnjujejo najbolje, saj zahtevajo, da gostujoči porabnik spremeni nastavitve terminala ali po SMS pošlje kodo, s katero aktivira storitev, in da izbere obiskano omrežje, se lahko pričakuje, da bodo ponudniki lokalnih storitev podatkovnega gostovanja ter dobavitelji terminalov in aplikacij ali drugi akterji ob zadostni priljubljenosti razvili tržne rešitve, ki bodo izboljšale prijaznost uporabnikom. Lokalne storitve podatkovnega gostovanja se štejejo za porabniku prijazne zaradi njihove prožnosti, ki omogoča neposredno izbiro ponudnikov lokalnih storitev podatkovnega gostovanja ali takojšnjo prekinitev povezave z njimi. Lokalne storitve podatkovnega gostovanja alternativnim ponudnikom gostovanja omogočajo, da uporabljajo lastne infrastrukturne zmogljivosti in komercialne sporazume o podatkovnem gostovanju, npr. z dogovori o poprodaji ali stalnimi lokalnimi storitvami podatkovnega gostovanja v več državah. Po mnenju BEREC se lahko lokalne storitve podatkovnega gostovanja uvedejo dokaj hitro in so stroškovno učinkovite, saj večino stroškov nosijo alternativni ponudniki v razmerju z dejansko vzpostavitvijo lokalnih storitev podatkovnega gostovanja. Interoperabilnost je velika, saj standardi za obdelavo prometa v obiskanem omrežju že obstajajo. Zato tehnika, ki omogoča dostop do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja, izpolnjuje vsa merila iz člena 5(3) Uredbe (EU) št. 531/2012, razen meril (b) in (e), ki sta izpolnjeni samo delno.

(19)

Tehnika, ki omogoča dostop do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja, zagotavlja dostop samo do storitev podatkovnega gostovanja. Zato merila (e) iz člena 5(3) Uredbe (EU) št. 531/2012 ne izpolnjuje v celoti. Poleg tega ta tehnika ne izpolnjuje v celoti merila (b), saj naj bi bil dostop do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja privlačen samo za uporabnike podatkovnih storitev.

(20)

Tehnična rešitev, ki združuje obe tehniki, tj. tehniko enojne IMSI, ki se izvaja kot poprodajna storitev gostovanja, in tehniko, ki omogoča dostop do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja v obiskanem omrežju, izpolnjuje vsa merila iz člena 5(3) Uredbe (EU) št. 531/2012. Medtem ko niti tehnika enojne IMSI niti tehnika, ki omogoča dostop do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja, samih meril (b) in (e) ne izpolnjujeta v celoti, se med seboj dopolnjujeta ter merili (b) in (e) izpolnjujeta samo skupaj.

(21)

V skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 531/2012 se preklop med ponudniki gostovanja opravi brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v najkrajšem možnem času, odvisno od tehnične rešitve, izbrane za izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja. Pri tehniki enojne IMSI tako kot pri zamenjavi ponudnika domačih storitev po sklenitvi pogodbe z alternativnim ponudnikom gostovanja ni potrebna nadaljnja interakcija z uporabnikom. Ta tehnika omogoča, da se preklop opravi podobno hitro kot preklop domačih storitev, tj. v enem delovnem dnevu. Zato bi se pri tehniki enojne IMSI vsak preklop na alternativnega ponudnika gostovanja ali od njega, ki presega rok, določen za preklop domačih storitev, moral šteti za nepotrebno odlašanje, saj ni bistvenih tehničnih pogojev za daljšo zamudo kot pri primerljivem preklopu med domačimi storitvami. Pri tehniki, ki omogoča dostop do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja, se od gostujočih porabnikov pričakuje, da alternativnega gostiteljskega ponudnika lokalnih storitev podatkovnega gostovanja izberejo neposredno pred nameravano uporabo lokalnih storitev podatkovnega gostovanja. Tehnika po sklenitvi pogodbe s sprejemnim ponudnikom gostovanja omogoča takojšnji preklop na ponudnike lokalnih storitev podatkovnega gostovanja in med njimi.

(22)

Da se zagotovi usklajeno tehnično izvajanje ločenih storitev gostovanja, morajo tržni udeleženci, BEREC in Komisija med seboj sodelovati in se usklajevati. Razviti bi morali zlasti usklajen pristop, da se opredelijo ustrezni tehnični vmesniki in zagotovi pravilno izvajanje teh vmesnikov ter tako omogoči skladno in istočasno izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po vsej Uniji. Panožna platforma, ki bi bila odprta za vse tržne udeležence, bi morala predstavljati uporaben forum za takšno usklajevanje.

(23)

Da bi se ločena prodaja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja izvedla pravočasno, podjetja pred 1. julijem 2014 ne bi smela zavrniti preskušanja tehničnih vmesnikov pred komercialno vzpostavitvijo maloprodajnih storitev gostovanja, ki jih zagotavljajo alternativni ponudniki gostovanja.

(24)

V skladu z uvodno izjavo 38 Uredbe (EU) št. 531/2012 bi moral BEREC v sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi razviti smernice za tehnične elemente, ki so potrebni za ločeno prodajo storitev gostovanja.

(25)

Člen 4(4) Uredbe (EU) št. 531/2012 vsebuje splošne določbe o tem, kako in kdaj je treba porabnike obvestiti o možnosti izbire alternativnega ponudnika gostovanja. Nadalje je treba opredeliti vsebino informacij in možne načine, kako jih sporočiti porabniku, da se porabniku olajša obveščeno odločanje. Za izboljšanje porabnikove ozaveščenosti o trgu gostovanja je potrebna kombinacija vseh razpoložljivih sredstev, ki bo porabnikom pomagala pri tem, da bodo imeli koristi od odprtih trgov.

(26)

Da se zagotovi, da bi vsi porabniki imeli koristi od alternativnih ponudb, bi domači ponudniki morali zagotoviti, da pogodbe, sklenjene ali podaljšane po 1. juliju 2014, porabniku omogočajo, da gostiteljskega ponudnika zamenja kadar koli, ne da bi mu donatorski ponudnik gostovanja to zaračunal.

(27)

Ponudniki gostovanja, vključno z alternativnimi ponudniki gostovanja, ki ponujajo lokalne storitve podatkovnega gostovanja, bi morali pri podatkovnih storitvah, ki jih zagotavljajo, zagotavljati preglednost in izvajati zaščitne mehanizme v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 531/2012. Da se zagotovi preglednost, bi morali ponudniki gostovanja gostujočim porabnikom zagotoviti informacije o storitvah, ki jim med uporabo lokalnih storitev podatkovnega gostovanja morda ne bodo na voljo, kot so lastniške storitve, ki jih podpira domače omrežje.

(28)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije –

(a)

„poprodaja maloprodajnih storitev gostovanja“ pomeni zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja v paketu in s tem povezanih storitev, kot so npr. govorne storitve poštnega predala, ki so navadno na voljo porabnikom gostovanja, ne da bi bilo treba gostujočim porabnikom pri tem zamenjati kartico SIM ali mobilno napravo, v skladu z veleprodajnim sporazumom, sklenjenim med alternativnim gostiteljskim in domačim ponudnikom;

(b)

„lokalna storitev podatkovnega gostovanja“ pomeni regulirano storitev podatkovnega gostovanja, ki jo gostujočim porabnikom neposredno v obiskanem omrežju začasno ali stalno zagotavlja alternativni ponudnik gostovanja, ne da bi bilo treba gostujočim porabnikom pri tem zamenjati kartico SIM ali mobilno napravo;

(c)

„ime internetne dostopovne točke v EU“ pomeni nabor skupnih razpoznavnih oznak, vnesen ročno ali samodejno, v mobilni napravi gostujočega porabnika, ki ga prepoznata domače in obiskano omrežje ter ki navaja izbiro gostujočega porabnika o uporabi lokalnih storitev podatkovnega gostovanja;

(d)

„krmiljenje prometa“ pomeni kontrolno funkcijo, ki jo uporablja operater domačega omrežja, s katero na podlagi prednostnega seznama prednostnih obiskanih omrežij izbere obiskana omrežja za svoje gostujoče porabnike;

(e)

„omrežna zapora“ pomeni kontrolno funkcijo, ki jo uporablja operater domačega omrežja, da prepreči izbiro določenih obiskanih omrežij za svoje gostujoče porabnike;

(f)

„trajni medij“ pomeni instrument, na katerem lahko porabnik shranjuje nanj osebno naslovljene informacije tako, da ima ustrezno dolgo zagotovljen dostop za prihodnjo uporabo, pri čemer se upoštevajo nameni, za katere se navedene informacije lahko uporabljajo, ter ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij;

(g)

„sprejemni ponudnik gostovanja“ pomeni ponudnika gostovanja, ki po zamenjavi ponudnika gostovanja zagotavlja storitve gostovanja namesto storitev gostovanja, ki jih zagotavlja donatorski ponudnik gostovanja;

(h)

„donatorski ponudnik gostovanja“ pomeni ponudnika gostovanja, ki trenutno porabniku zagotavlja storitve gostovanja.

(a)

zmogljivosti, potrebne za postopek zamenjave ponudnika gostovanja v skladu z odstavkom 5;

(b)

zmogljivosti v zvezi s porabniškimi informacijami, kot so podatki o lokaciji porabnika in zapisi o podatkih porabnika za podporo pri zaračunavanju, ki so potrebne za zagotavljanje maloprodajnih storitev gostovanja;

(c)

zmogljivosti, potrebne za podpiranje izvajanja finančnih omejitev za določeno obdobje uporabe storitev podatkovnega gostovanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 531/2012.

(a)

zmogljivosti, ki so potrebne, da lahko gostujoči porabnik preklopi med ponudnikom gostovanja, ki uporablja domače omrežje, in alternativnim ponudnikom lokalnih storitev podatkovnega gostovanja ter tako uporablja storitve podatkovnega gostovanja v skladu z odstavkom 4;

(b)

zmogljivosti, ki omogočajo ustvarjanje uporabniških dostopnih profilov za internetno dostopovno točko v EU v domačem omrežju in mehanizma v domačem omrežju, ki omogoča obdelavo podatkovnogostovalnega prometa v obiskanem omrežju, preusmerjanje podatkovnogostovalnega prometa k izbranemu alternativnemu ponudniku gostovanja in maloprodajno zagotavljanje storitve podatkovnega gostovanja s strani operaterja obiskanega omrežja za te uporabniške dostopne profile;

(c)

zmogljivosti, ki zagotavljajo, da se uporabnikom zaradi krmiljenja prometa, omrežne zapore ali drugih mehanizmov, ki se uporabljajo v domačem omrežju, ne preprečuje izbire obiskanega omrežja za lokalne storitve podatkovnega gostovanja po lastni izbiri;

(d)

zmogljivosti, ki zagotavljajo, da se uporabnikova povezava z obiskanim omrežjem, v katerem želi uporabljati lokalne storitve podatkovnega gostovanja po lastni izbiri, ne prekine zaradi krmiljenja prometa ali drugih mehanizmov, ki se uporabljajo v domačem omrežju.

(a)

podrobnosti o potrebnih korakih, ki jim morajo gostujoči porabniki slediti za preklop na alternativne ponudnike gostovanja ali med njimi;

(b)

o možnosti, da je preklop na alternativne ponudnike ali med njimi mogoč kadar koli brezplačno;

(c)

o spremembah, ki bodo vključene v obstoječe pogodbene pogoje, pri čemer zagotovijo, da donatorski ponudnik gostovanja preklopa ne zaračuna porabniku;

(d)

o tem, koliko časa bo trajal preklop na alternativne ponudnike gostovanja ali med njimi;

(e)

opozorilo, da pri zamenjavi domačega ponudnika novi domači ponudnik ni zavezan, da podpira storitve gostovanja, ki jih zagotavlja določen alternativni ponudnik gostovanja;

(f)

pri sklepanju nove ali podaljševanju obstoječe pogodbe porabniki izrecno potrdijo, da so bili obveščeni o možnosti izbire alternativnega ponudnika gostovanja.

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/8

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 in z uporabo člena 17(2) navedene uredbe je bil zahtevek Italije za odobritev sprememb specifikacije za ime „Castelmagno“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Luksemburg je Komisiji uradno sporočil ugovor v skladu s členom 7(3)(a) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(3)

Komisija je v dopisu z dne 23. septembra 2010 zainteresirani strani povabila, da se ustrezno posvetujeta. V roku šestih mesecev med zainteresiranima stranema ni prišlo do dogovora. Vendar je Luksemburg svoj ugovor umaknil z dopisom z dne 2. avgusta 2012 –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/10

(1)

Uspešnost družbe je eden od splošnih parametrov, ki določa rizični profil ladje.

(2)

Pri ocenjevanju uspešnost družbe bi bilo treba upoštevati stopnje pomanjkljivosti in zadržanj vseh ladij v floti družbe, na katerih je bil opravljen inšpekcijski pregled v Uniji in na območju, ki ga ureja Pariški memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe (Pariški memorandum).

(3)

Izvedbena pravila za izračunavanje meril uspešnosti družbe za rizični profil ladij in metodologijo priprave seznamov, ki se objavijo, določa Uredba Komisije (EU) št. 802/2010 z dne 13. septembra 2010 o izvajanju člena 10(3) in člena 27 Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede uspešnosti družb (2).

(4)

Iz simulacij objav seznamov na podlagi informacij, zabeleženih v podatkovni bazi inšpekcijskih pregledov, je razvidno, da bi morala biti metodologija za objavo iz Uredbe (EU) št. 802/2010 bolj ciljno naravnana.

(5)

Da bi bili seznami podpovprečno uspešnih in neuspešnih družb zanesljivi, je treba spremeniti merila, ki se uporabljajo za pripravo teh seznamov, tako da bodo ti seznami osredotočeni predvsem na najmanj uspešne družbe. To ne bi smelo spreminjati izračuna uspešnosti družb za rizični profil ladje.

(6)

Na seznam podpovprečno uspešnih ali neuspešnih družb se uvrstijo tiste družbe, katerih uspešnost je bila v zadnjih 36 mesecih pred objavo neprekinjeno slaba. Neprekinjeno slaba uspešnost v tako dolgem obdobju kaže na pomanjkanje volje v družbi ali njeno nezmožnost izboljšanja uspešnosti. Glede na to, da objava na seznamu temelji na obdelavi podatkov o uspešnosti družb v obdobju 36 mesecev, bi bilo pred prvo objavo treba zagotoviti dovolj časa, da se v podatkovni bazi THETIS zbere dovolj podatkov, ki jih države članice sporočijo v skladu z Direktivo 2009/16/ES.

(7)

Družbe, ki se objavijo na seznamu, se določijo izključno na podlagi informacij, ki so jih v skladu s členom 24(3) Direktive 2009/16/ES v podatkovno bazo inšpekcijskih pregledov posredovale in potrdile države članice. Te informacije vključujejo inšpekcijske preglede ladij, pomanjkljivosti, ugotovljene med inšpekcijskimi pregledi, in zadržanja. Prav tako vključujejo informacije o ladjah (ime, identifikacijsko številko IMO, klicni znak in zastavo) ter ime lastnika ali osebe, kot je na primer upravljavec ali zakupnik ladijskega prostora, ki je prevzel tako odgovornost za operacije ladje kot tudi dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Mednarodni kodeks ravnanja za varno upravljanje (kodeks ISM). Na ta način se lahko uspešnost družbe in ladij, za katere je ta odgovorna, samodejno spremlja v podatkovni bazi inšpekcijskih pregledov, sezname pa je mogoče posodobiti vsak dan.

(8)

Komisiji bi moralo biti omogočeno pridobivati podatke iz podatkovne baze inšpekcijskih pregledov, in sicer z uporabo samodejnih funkcij baze, da bi lahko določila družbe, ki se vključijo na seznam podpovprečno uspešnih in neuspešnih družb.

(9)

Metodologija za določitev matrike uspešnosti družb temelji na obdelavi indeksa zadržanja in indeksa pomanjkljivosti družbe, kot to določa Priloga k Uredbi (EU) št. 802/2010.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja morja z ladij –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/12

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa, da je treba ponovno oceniti dodatke, odobrene v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

Pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 10287), je bil v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobren kot krmni dodatek za piščance za pitanje, purane za pitanje in pujske brez časovne omejitve z Uredbo Komisije (ES) št. 1332/2004 (3) ter za štiri leta za prašiče za pitanje in race z Uredbo Komisije (ES) št. 2036/2005 (4). Navedeni pripravek je bil naknadno vpisan v register krmnih dodatkov kot obstoječi proizvod v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za ponovno oceno pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 10287), kot krmnega dodatka za piščance in purane za pitanje, odstavljene pujske, prašiče za pitanje in race ter v skladu s členom 7 navedene uredbe za novo uporabo za vse vrste perutnine za pitanje ter za uvrstitev navedenega dodatka v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 12. junija 2012 (5) navedla, da pripravek endo-1,4-beta-ksilanaze (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 10287), v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko njegova uporaba izboljša proizvodnost piščancev za pitanje, puranov za pitanje in rac za pitanje. To je mogoče ekstrapolirati tudi za vse manjše vrste perutnine za pitanje. Prav tako je sklenila, da lahko dodatek izboljša prirast teže pri pujskih in prašičih za pitanje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Pri oceni pripravka endo-1,4-beta-ksilanaze (ES 3.2.1.8), ki jo proizvaja Aspergillus oryzae (DSM 10287), se je pokazalo, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zaradi izdaje novega dovoljenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 bi bilo treba ustrezno spremeniti uredbi (ES) št. 1332/2004 in (ES) št. 2036/2005.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Pripravki, ki spadajo v skupino ‚encimov‘, kot je opredeljeno v Prilogi II, se brez časovne omejitve dovolijo kot dodatki v prehrani živali pod pogoji iz navedene priloge.“;

2.

Priloga I se črta.

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/15

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/17

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 16. decembra 2012.

(5)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/20

(1)

Za sprostitev uvoženih nadzorovanih snovi v prosti promet v Uniji veljajo količinske omejitve.

(2)

Komisija mora določiti navedene omejitve in podjetjem dodeliti kvote.

(3)

Poleg tega mora Komisija določiti količine nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki in se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, ter gospodarske družbe, ki jih smejo uporabljati.

(4)

Določitev dodeljenih kvot za bistvene laboratorijske in analitske uporabe mora zagotoviti, da se spoštujejo količinske omejitve iz člena 10(6), in sicer z uporabo Uredbe Komisije (EU) št. 537/2011 z dne 1. junija 2011 o mehanizmu za dodeljevanje količin nadzorovanih snovi, ki so dovoljene za laboratorijske in analitske uporabe v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (2). Ker navedene količinske omejitve vključujejo tudi dovoljene količine delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za laboratorijske in analitske uporabe, mora navedena dodelitev zajemati tudi proizvodnjo in uvoz delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za takšne uporabe.

(5)

Komisija je objavila obvestilo podjetjem, ki nameravajo leta 2013 v Evropsko unijo uvažati ali iz nje izvažati nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podjetjem, ki nameravajo za leto 2013 zaprositi za kvoto za te snovi, namenjene laboratorijski in analitski uporabi (2012/C 53/09) (3), ter tako prejela izjave o nameravanem uvozu v letu 2013.

(6)

Količinske omejitve in kvote je treba določiti za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2013 v skladu z letnim ciklom poročanja v okviru Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1005/2009 –

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

54

55

56

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/28

(1)

V skladu z Direktivo 2008/106/ES se lahko države članice odločijo, da overijo ustrezna spričevala pomorščakov, ki so jih izdale tretje države, če je zadevno tretjo državo priznala Komisija. Navedene tretje države morajo izpolnjevati vse zahteve Konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (Konvencija STCW) iz leta 1978, kakor je bila revidirana leta 1995.

(2)

Helenska republika je z dopisom z dne 21. julija 2008 zaprosila za priznanje Hašemitske kraljevine Jordanije. Na podlagi te prošnje je Komisija ocenila sisteme za izobraževanje in izdajanje spričeval v Hašemitski kraljevini Jordaniji, da bi preverila, ali ta država izpolnjuje vse zahteve Konvencije STCW in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje goljufij, povezanih s spričevali. Ocena je temeljila na rezultatih inšpekcijskih pregledov, ki so jo novembra 2009 opravili izvedenci Evropske agencije za pomorsko varnost. Med navedenim inšpekcijskim pregledom so bile v sistemih za izobraževanje in izdajanje spričeval odkrite nekatere pomanjkljivosti.

(3)

Komisija je državam članicam predložila poročilo o rezultatih ocene.

(4)

Komisija je z dopisoma z dne 21. septembra 2010 in 13. februarja 2012 jordanske organe obvestila o odkritih pomanjkljivostih in od Hašemitske kraljevine Jordanije zahtevala predložitev dokazov, da so bile odkrite pomanjkljivosti odpravljene.

(5)

Glavne pomanjkljivosti so zadevale izvajanje nekaterih določb STCW v jordanski zakonodaji, in sicer določb o spričevalih za častnike, zlasti odsotnost zahteve po ocenjevanju sposobnosti v nekaterih primerih in trajanje dela na ladji. Poleg tega sistem standardov kakovosti ni zajemal vseh ustreznih dejavnosti uprave, postopki pa niso vedno zagotavljali doseganja predpisanih standardov usposobljenosti. V izobraževalnem zavodu so manjkale tudi nekatere infrastrukture za usposabljanje.

(6)

Z dopisi z dne 21. novembra 2010, 18. aprila 2011 in 12. marca 2012 je Hašemitska kraljevina Jordanija Komisijo obvestila o ukrepih, ki jih je sprejela za odpravo navedenih pomanjkljivosti. Zlasti so jordanski organi navedli, da so nacionalne določbe o zahtevah glede spričeval uskladili s Konvencijo. Prav tako so predložili dokaze, da uprava sistem standardov kakovosti celovito izvaja, in dokaze o novih postopkih za odobritev izobraževanj. Poleg tega so bili Komisiji poslani tudi dokazi, da so bile pridobljene in vzpostavljene manjkajoče infrastrukture za usposabljanje.

(7)

Končni rezultat ocene kaže, da Hašemitska kraljevina Jordanija izpolnjuje zahteve Konvencije STCW in da je sprejela ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij v zvezi s spričevali.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/29

(1)

Z dopisom z dne 27. junija 2012 in v skladu s členom 114(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Avstrija uradno obvestila Komisijo, da namerava ohraniti nacionalne določbe o nekaterih industrijskih toplogrednih plinih, ki so strožje od Uredbe (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (1), tudi po 31. decembru 2012, tj. datumu poteka dovoljenj iz Odločbe Komisije 2008/80/ES z dne 21. decembra 2007 o nacionalnih določbah o nekaterih fluoriranih toplogrednih plinih, o katerih je Republika Avstrija poslala uradno obvestilo (2), sprejetih v skladu s členom 95(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) (zdaj člen 114(6) PDEU).

(2)

Uredba (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (F-plinih) je namenjena preprečevanju in zadrževanju emisij nekaterih F-plinov (HFC, PFC in SF6), ki jih zajema Kjotski protokol. Uredba vsebuje tudi omejeno število prepovedi uporabe in dajanja na trg, kadar je ugotovljeno, da so na ravni Skupnosti na voljo stroškovno učinkovite alternative in da izboljšanje zadrževanja in zajemanja emisij ni izvedljivo.

(3)

Uredba ima dvojno pravno podlago, tj. vse določbe temeljijo na členu 175(1) PES (zdaj člen 192(1) PDEU), razen členov 7, 8 in 9, ki temeljijo na členu 95 PES (zdaj člen 114 PDEU) zaradi njihovega učinka na prosti pretok blaga na enotnem trgu Unije.

(4)

Avstrija ima nacionalne določbe o nekaterih fluoriranih toplogrednih plinih že od leta 2002. Republika Avstrija je 29. junija 2007 v skladu s členom 9(3)(b) Uredbe (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih Komisijo obvestila o teh nacionalnih ukrepih (BGBl. II št. 447/2002 – Odredba zveznega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami o prepovedih in omejitvah za delno in popolnoma fluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid, objavljena v Zveznem uradnem listu 10. decembra 2002), kakor je bila pozneje spremenjena z Odredbo BGBl. II št. 139/2007, 21.6.2007 (v nadaljnjem besedilu: Odredba).

(5)

Odredba zadeva toplogredne pline, ki so navedeni v Kjotskem protokolu – večina teh plinov ima visok potencial globalnega segrevanja: fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6) – ter je bila sprejeta z namenom, da bi Avstrija izpolnila cilje zmanjšanja emisij. Komisija je 21. decembra 2007 v zvezi s členom 95(6) PES (zdaj člen 114(6) PDEU) odločila Avstriji dovoliti, da te določbe ohrani do 31. decembra 2012.

(6)

Od sprejetja Odločbe 2008/80/ES so okoliščine, ki upravičujejo ohranitev strožjih določb, kot je določeno v navedeni odločbi, še vedno prisotne. Nacionalni predpisi so del širše strategije, ki jo je uvedla Avstrija, da bi izpolnila svoj cilj za zmanjšanje emisij po Kjotskem protokolu in posledičnem Sporazumu o notranji porazdelitvi bremen, ki je bil sprejet na ravni Unije. Na podlagi te ureditve bo Avstrija v obdobju 2008–2012 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 13 % v primerjavi z izhodiščnima letoma 1990 in 1985.

(7)

V odločbah, ki sta jih skupaj sprejela Evropski parlament in Svet, o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (3), bo Avstrija še naprej zmanjševala emisije v letu 2020 za 16 % v primerjavi z letom 2005.

(8)

Priglašeni ukrepi so po poročanju znatno prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Avstriji in preprečili pričakovan porast navedenih emisij. Odstopanja iz Odredbe in možnost posameznih odstopanj od splošne prepovedi zagotavljajo sorazmernost ukrepa. Poleg tega se Odredba nanaša le na novo opremo in dovoljuje uporabo fluoriranih toplogrednih plinov za servisiranje in vzdrževanje obstoječe opreme, tako da ni nepotrebnega opuščanja opreme.

(9)

Čeprav Komisija opaža, da Odredba vpliva na prost pretok blaga v Uniji, so določbe splošne in veljajo tako za nacionalne kot uvožene izdelke. Ni dokazov, da so priglašene nacionalne določbe bile ali bodo uporabljene kot sredstvo samovoljne diskriminacije med gospodarskimi subjekti v Uniji. Glede na tveganja za okolje zaradi uporabe nekaterih fluoriranih toplogrednih plinov Komisija potrjuje svojo oceno, da priglašene nacionalne določbe ne pomenijo nesorazmernih ovir za delovanje notranjega trga, kar zadeva zastavljene cilje, še zlasti ob upoštevanju zaključkov nedavne ocene uporabe, učinkov in ustreznosti Uredbe (ES) št. 842/2006 (4), da so nadaljnji ukrepi za zmanjšanje emisij fluoriranih toplogrednih plinov potrebni za doseganje dogovorjenih ciljev emisij toplogrednih plinov v Uniji.

(10)

Komisija meni, da je zahteva Avstrije, predložena 27. junija 2012, za ohranitev nacionalne zakonodaje, ki je strožja od Uredbe (ES) št. 842/2006, v zvezi z dajanjem na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, in v zvezi z uporabo takih snovi, dopustna.

(11)

Poleg tega Komisija potrjuje svojo Odločbo 2008/80/ES, da nacionalne določbe v Odredbi:

Zato Komisija meni, da se lahko odobrijo.

(12)

Komisija lahko kadar koli ponovno oceni, ali so pogoji za odobritev še vedno izpolnjeni. To lahko še posebej postane relevantno v primeru bistvenih sprememb Uredbe (ES) št. 842/2006 ali Odločbe št. 406/2009/ES. Ob upoštevanju te možnosti in dolgoročnih obveznosti EU ter držav članic, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, omejitev trajanja odobritve na določen datum ni potrebna –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/31

(1)

Odločba 2009/470/ES določa postopke za dodelitev finančnega prispevka Unije za programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz.

(2)

Odločba Komisije 2008/341/ES z dne 25. aprila 2008 o določitvi meril Skupnosti za nacionalne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz (2) določa, da morajo programi za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz iz Priloge I k navedeni odločbi, ki jih države članice predložijo Komisiji, izpolnjevati vsaj merila iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES, da bi bili odobreni v skladu z ukrepi iz člena 27(1) Odločbe 2009/470/ES.

(3)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2011/807/EU z dne 30. novembra 2011 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Unije za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2012 in naslednja leta (3) so bili odobreni nekateri nacionalni programi ter določena stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Unije za vsak program, ki so ga predložile države članice.

(4)

Do znatnega ponovnega izbruha afriške prašičje kuge je prišlo v Italiji (na Sardiniji) v letu 2012: do več izbruhov je prišlo v 7 od 8 provincah na Sardiniji, ne le na majhnih kmetijah, temveč tudi na velikih komercialnih kmetijah. Afriška prašičja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene domače prašiče in divje prašiče. Če se proti bolezni ne bo ustrezno ukrepalo na Sardiniji, ima to lahko znatne posledice za zdravje in gospodarske razmere v vseh državah članicah.

(5)

Posledično je Italija, da bi ustrezno ukrepala proti bolezni, za leto 2012 predložila spremenjen program za nadzor in spremljanje afriške prašičje kuge. Italija je obvestila Komisijo, da je zaradi izjemnih epidemioloških razmer in visokega tveganja za širjenje bolezni izven Sardinije potrebna dodatna podpora za pogodbeno osebje, ki je potrebno za zagotovitev izvajanja načrtovanih ukrepov.

(6)

Portugalska je predložila spremenjen program za izkoreninjenje goveje bruceloze, goveje tuberkuloze in bolezni modrikastega jezika. Združeno kraljestvo je predložilo spremenjen program za izkoreninjenje goveje tuberkuloze. Španija je predložila spremenjen program za izkoreninjenje bruceloze ovc in koz ter bolezni modrikastega jezika. Slovenija je predložila spremenjen program za nadzor in spremljanje klasične prašičje kuge. Italija in Grčija sta predložili spremenjene programe za transmisivno spongiformno encefalopatijo, govejo spongiformno encefalopatijo in praskavec, Bolgarija pa je predložila spremenjen program za izkoreninjenje stekline.

(7)

Komisija je navedene spremenjene programe ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da so skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Unije in zlasti z merili iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES. Zato bi bilo treba spremenjene programe odobriti.

(8)

Poleg tega je Komisija ocenila vmesna poročila, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 27(7) Odločbe 2009/470/ES o odhodkih, ki so nastali zaradi navedenih programov. Rezultati navedene ocene kažejo, da nekatere države članice dodeljenih sredstev za leto 2012 ne bodo porabile v celoti, druge pa jih bodo porabile več.

(9)

Zato je treba finančni prispevek Unije za številne nacionalne programe prilagoditi. Da bi optimizirali uporabo namenskih kreditov je primerno, da se sredstva iz nacionalnih programov, za katere se ne bodo porabila vsa dodeljena sredstva, dodeli tistim, ki bodo predvidoma presegli dodeljena sredstva zaradi nepredvidenega zdravstvenega stanja živali v navedenih državah članicah. Prerazporeditev bi morala temeljiti na najnovejših podatkih o odhodkih, ki so v zadevnih državah članicah dejansko nastali.

(10)

Izvedbeni sklep 2011/807/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

v členu 1(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

2.

v členu 2(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

3.

v členu 2(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

4.

v členu 3(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

5.

v členu 4(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

6.

v členu 5(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

7.

Člen 6 se spremeni:

8.

v členu 8(2) se točka (c) spremeni:

9.

v členu 9(2) se točka (c) spremeni:

10.

v členu 10(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

11.

v členu 11(5) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/36

(1)

Sklep Komisije 2010/221/EU z dne 15. aprila 2010 o odobritvi nacionalnih ukrepov za omejevanje vpliva nekaterih bolezni pri živalih iz ribogojstva in prosto živečih vodnih živalih v skladu s členom 43 Direktive Sveta 2006/88/ES (2) nekaterim državam članicam omogoča, da uporabljajo omejitve za pošiljke navedenih živali za preprečevanje vnosa nekaterih bolezni na njihovo ozemlje, če dokažejo, da na njihovem ozemlju oziroma na nekaterih njihovih razmejenih območjih ni navedenih bolezni, ali če vzpostavijo program za izkoreninjenje ali program nadzora bolezni.

(2)

Celinski deli ozemlja Finske so navedeni v Prilogi II k Sklepu 2010/221/EU kot ozemlja z odobrenim programom za izkoreninjenje bakterijskega nefritisa (BKD).

(3)

Zato so bili s Sklepom 2010/221/EU odobreni nekateri nacionalni ukrepi Finske glede pošiljk živali iz akvakulture tistih vrst, ki so dovzetne za bolezni, na navedena območja.

(4)

Finska je sporočila Komisiji, da čeprav je bil na več območjih že storjen napredek, so nekatera območja še vedno okužena z BKD. Finska je zato zaprosila, da se povodje Vesijärvi izključi iz programa za izkoreninjenje. Prilogo II bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

V Prilogi III k Sklepu 2010/221/EU je trenutno navedenih devet kompartmentov na ozemlju Irske z odobrenim programom nadzora ostreidnega herpesvirusa 1 μνar (OsHV-1 μνar).

(6)

Irska je Komisijo obvestila o odkritju OsHV-1 μνar v Drumcliff v kompartmentu 3, Shannon Estuary v kompartmentu 6 in Oysterhaven Bay v kompartmentu 9. Geografsko mejo navedenih kompartmentov v Prilogi III k Sklepu 2010/221/EU bi bilo zato treba spremeniti.

(7)

Priloga III k Sklepu 2010/221/EU navaja ozemlja Velike Britanije, Severne Irske in Guernseya kot ozemlja z odobrenim programom nadzora OsHV-1 μνar.

(8)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o odkritju OsHV-1 μνar v Angliji in na Severnem Irskem. Geografsko mejo navedenih ozemelj v Prilogi III k Sklepu 2010/221/EU bi bilo zato treba spremeniti.

(9)

Sklep 2010/221/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/38

(1)

Začasni sporazum o določitvi okvira za sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami Vzhodne in Južne Afrike na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Začasni sporazum) se od 14. maja 2012 začasno uporablja med Unijo ter Republiko Madagaskar, Republiko Mauritius, Republiko Sejšeli in Republiko Zimbabve.

(2)

Protokol 1 k Začasnemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja vsebuje pravila o poreklu za uvoz izdelkov s poreklom iz držav ESA v Unijo.

(3)

V skladu s členom 42(8) Protokola 1 k Začasnemu sporazumu se odstopanja od teh pravil o poreklu avtomatično odobrijo v okviru letne kvote 8 000 ton za tuna v pločevinkah in 2 000 ton za filete tuna.

(4)

Da se omogoči učinkovito in popolno uporabo kvote, ki je na voljo, so Mauritius, Sejšeli in Madagaskar zaprosili za odstopanje, ki pokriva letne količine 8 000 ton tuna v pločevinkah in 2 000 ton filetov tuna, uvoženih v Unijo med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2022.

(5)

Ker so zaprošene količine znotraj omejitev za letno kvoto, ki se na prošnjo držav ESA avtomatično odobri, bi moral Odbor za carinsko sodelovanje državam ESA dodeliti skupno kvoto. Zato bi bilo treba državam ESA za zaprošene količine odobriti odstopanje za tuna v pločevinkah in filete tuna.

(6)

V členu 42(8) Protokola 1 k Začasnemu sporazumu je treba sklicevanje na „tuna v pločevinkah“ razumeti kot tuna, konzerviranega v rastlinskem olju ali na druge načine. Za te vrste tunov Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2) (v nadaljnjem besedilu: kombinirana nomenklatura) uporablja izraz „konzervirani“. Izraz „konzervirani tuni“ vsebuje v pločevinke konzervirane tune, a tudi vakuumsko zapakirane tune v plastičnih vrečkah ali drugi embalaži. Zato je primerno uporabiti izraz „konzervirani tuni“.

(7)

Zaradi jasnosti je primerno izrecno določiti, da je edini material brez porekla, ki se lahko uporablja za proizvodnjo konzerviranega tuna in filetov tuna z oznako KN 1604 14 16, tun iz tarifne številke HS 0302 ali 0303, da se za konzervirane tune in filete tuna lahko koristi odstopanje.

(8)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Zaradi učinkovitega upravljanja, ki ga v tesnem sodelovanju izvajajo organi držav ESA, carinski organi Unije in Komisija, bi se morala navedena pravila smiselno uporabljati za količine, uvožene v skladu z odstopanjem, odobrenim s tem sklepom.

(9)

Odstopanje bi bilo treba odobriti za obdobje 5 let, kot določa člen 42(10)(a) Protokola 1 k Začasnemu sporazumu.

(10)

Za zagotovitev učinkovitega spremljanja izvajanja odstopanja morajo organi držav ESA Komisiji redno sporočati podrobne podatke o izdanih potrdilih o gibanju blaga EUR.1 –

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/41

„(f)

vnos za skušo na območjih IIIa in IV; v vodah EU območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32 se nadomesti z naslednjim: …“

„(f)

vnos za skušo na območjih IIIa in IV; v vodah EU območij IIa, IIIb, IIIc in IIId se nadomesti z naslednjim: …“

„(h)

vnos za belo repato tabinjo na območju NAFO 3NO se nadomesti z naslednjim:

„6.

V Prilogi VI se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„6.

V Prilogi VI se točka 2 nadomesti z naslednjim:

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/43

15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/43