ISSN 1977-0804
doi:10.3000/19770804.L_2012.338.slv
Uradni list
Evropske unije
L 338
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 55
12. december 2012
|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.338.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 338 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 55 |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
12.12.2012 |
SL EN EN EN |
Uradni list Evropske unije |
L 338/1 |
SKLEP SVETA 2012/768/SZVP
z dne 9. marca 2012
o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, in zlasti člena 37 Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 218(5) in (6) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Pogoje glede sodelovanja tretjih držav v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje bi bilo treba določiti v sporazumu o vzpostavitvi okvira za morebitno prihodnje sodelovanje in ne za vsako posamezno operacijo posebej. |
|
(2) |
Potem ko je Svet 26. aprila 2010 s sklepom odobril začetek pogajanj, je bil s pogajanji VP dosežen Sporazum med Evropsko unijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). |
|
(3) |
Sporazum bi bilo treba odobriti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum med Evropsko unijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Unijo zavezujoč.
Člen 3
Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 16(1) Sporazuma.
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja.
V Bruslju, 9. marca 2012
Za Svet
Predsednica
I. AUKEN
COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION
Brussels, 29 October 2012
H.E. Mr. Nikola POPOSKI,
Minister of Foreign Affairs
of the former Yugoslav Republic of Macedonia.
Sir,
I have the honour to propose that, if it is acceptable to your Government, this letter and your confirmation shall together take the place of signature of the Agreement between the European Union and the former Yugoslav Republic of Macedonia establishing a framework for the participation of the former Yugoslav Republic of Macedonia in European Union crisis management operations.
The text of the aforementioned Agreement, herewith annexed, has been approved for signature and conclusion, on behalf of the European Union, by a decision of the Council of the European Union on 9 March 2012 and is, consequently, binding on the Union. Pending its entry into force, this Agreement, in accordance with its Article 16.2, shall be provisionally applied from today’s date.
Please accept, Sir, the assurance of my highest consideration.
For the European Union
Pierre VIMONT
Executive Secretary General
European External Action Service
Encl.
|
175 Rue de la Loi, |
|
1048 Brussels, Belgium |
PREVOD
SPORAZUM
med Evropsko unijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje
EVROPSKA UNIJA
na eni strani in
NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
|
(1) |
Evropska unija lahko sklene, da bo sprejela ukrepe na področju kriznega upravljanja. |
|
(2) |
Evropska unija odloča, ali bo k sodelovanju v operaciji EU za krizno upravljanje povabila tudi tretje države. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija lahko sprejme povabilo Evropske unije in ponudi svoj prispevek. V tem primeru bo Evropska unija odločila, ali sprejme ta predlagani prispevek. |
|
(3) |
Pogoje glede sodelovanja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operacijah EU za krizno upravljanje bi bilo treba določiti v sporazumu o vzpostavitvi okvira za tako morebitno prihodnje sodelovanje in ne za vsako posamezno operacijo posebej. |
|
(4) |
Tak sporazum ne bi smel vplivati na pravico do neodvisnega odločanja Evropske unije in ne bi smel vnaprej vplivati na vsakokratno odločitev o sodelovanju v operaciji EU za krizno upravljanje. |
|
(5) |
Vsebina takega sporazuma bi lahko bile le prihodnje operacije EU za krizno upravljanje, sporazum pa ne bi smel vplivati na veljavne sporazume o sodelovanju Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operacijah EU za krizno upravljanje, ki so se že začele – |
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
ODDELEK I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Odločitve, povezane s sodelovanjem
1. Potem ko Evropska unija sprejme odločitev, da k sodelovanju v operaciji EU za krizno upravljanje povabi Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, in se ta država odloči za sodelovanje, Evropski uniji posreduje informacije o predlaganem prispevku.
2. Evropska unija se pri oceni predlaganega prispevka posvetuje z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo.
3. Evropska unija Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji takoj, ko je to mogoče, posreduje zgodnje obvestilo glede verjetnega prispevka k skupnim stroškom operacije, da bi Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji s tem pomagala pri pripravi njene ponudbe.
4. Da bi Evropska unija zagotovila sodelovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v skladu z določbami tega sporazuma, jo s pismom obvesti o rezultatu ocene.
Člen 2
Okvir
1. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija se pridruži sklepu Sveta, s katerim Svet Evropske unije odloči, da bo Evropska unija izvedla operacijo za krizno upravljanje, in vsakemu drugemu sklepu, s katerim Svet Evropske unije sklene podaljšati operacije EU za krizno upravljanje, v skladu z določbami tega sporazuma in vsemi zahtevanimi izvedbenimi dogovori.
2. Prispevek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k operaciji EU za krizno upravljanje ne posega v avtonomijo odločanja EU.
Člen 3
Status osebja in sil
1. Status osebja, dodeljenega civilni operaciji EU za krizno upravljanje, oziroma sil, ki jih Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija prispeva k vojaški operaciji EU za krizno upravljanje, ureja sporazum o statusu sil oziroma misije, če je sklenjen, med Evropsko unijo in državo(-ami), v kateri(h) operacija poteka.
2. Status osebja, dodeljenega vojaškemu poveljstvu ali poveljujočim elementom, ki se nahajajo izven držav(-e), kjer poteka operacija EU za krizno upravljanje, urejajo dogovori med vojaškim poveljstvom in zadevnimi poveljujočimi elementi ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo.
3. Brez vpliva na sporazum o statusu sil oziroma misije iz odstavka 1 ima Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sodno pristojnost za svoje osebje, ki sodeluje v operaciji EU za krizno upravljanje. Kadar sile Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije delujejo na ladji ali zrakoplovu države članice Evropske unije, ima ta država članica sodno pristojnost v skladu s svojimi notranjimi zakoni in postopki.
4. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je odgovorna za kakršne koli zahtevke v zvezi s sodelovanjem v operaciji EU za krizno upravljanje, ki jih vloži njeno osebje ali se nanj nanašajo, in je odgovorna za uvedbo kakršnih koli ukrepov zoper svoje osebje, zlasti za vlaganje tožb ali uvedbo disciplinskih postopkov, v skladu s svojimi zakoni in predpisi.
5. Pogodbenici se dogovorita, da opustita morebitne in vse zahtevke, razen pogodbenih zahtevkov, do druge pogodbenice zaradi škode, izgube ali uničenja sredstev, ki pripadajo kateri koli pogodbenici ali jih ta uporablja, ali zaradi telesne poškodbe ali smrti osebja katere koli pogodbenice pri opravljanju njegovih uradnih nalog v povezavi z dejavnostmi v okviru tega sporazuma, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve.
6. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija se obvezuje, da bo ob podpisu tega sporazuma predložila izjavo o odstopu od odškodninskih zahtevkov do katere koli države, ki sodeluje v operaciji EU za krizno upravljanje, v kateri sodeluje Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.
7. Evropska unija se obvezuje, da bo ob podpisu tega sporazuma zagotovila predložitev izjav držav članic Evropske unije o odstopu od odškodninskih zahtevkov v zvezi s kakršnim koli prihodnjim sodelovanjem Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operaciji EU za krizno upravljanje.
Člen 4
Zaupne informacije
Sporazum med vlado Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Evropsko unijo o varnostnih postopkih za izmenjavo tajnih podatkov, sklenjen 25. marca 2005 v Skopju, se uporablja v okviru operacij EU za krizno upravljanje.
ODDELEK II
DOLOČBE O SODELOVANJU V CIVILNIH OPERACIJAH ZA KRIZNO UPRAVLJANJE
Člen 5
Osebje, dodeljeno civilni operaciji EU za krizno upravljanje
1. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija:
|
(a) |
zagotovi, da njeno osebje, dodeljeno civilni operaciji EU za krizno upravljanje, svoje naloge opravlja v skladu s:
|
|
(b) |
pravočasno obvesti vodjo misije civilne operacije EU za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: vodja misije) in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) o kakršnih koli spremembah njenega prispevka k civilni operaciji EU za krizno upravljanje. |
2. Osebje, dodeljeno civilni operaciji EU za krizno upravljanje, opravi zdravniški pregled in cepljenje, njegovo zdravstveno sposobnost za opravljanje funkcije pa potrdi pristojni organ Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Osebje, dodeljeno civilni operaciji EU za krizno upravljanje, predloži kopijo tega potrdila.
Člen 6
Struktura poveljevanja
1. Osebje, ki ga dodeli sodelujoča država, pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upošteva zgolj interese civilne operacije EU za krizno upravljanje.
2. Vse osebje ostane pod polnim poveljstvom nacionalnih organov.
3. Nacionalni organi prenesejo operativni nadzor na Evropsko unijo.
4. Vodja misije prevzame odgovornost za civilno operacijo EU za krizno upravljanje ter na terenu izvršuje poveljevanje in nadzor nad operacijo.
5. Vodja misije vodi civilno operacijo EU za krizno upravljanje in zagotavlja njeno vsakodnevno upravljanje.
6. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ima v skladu s pravnimi instrumenti iz člena 2(1) pri vsakodnevnem upravljanju operacije enake pravice in obveznosti kakor države članice Evropske unije, ki sodelujejo v operaciji.
7. Vodja misije je odgovoren za disciplinski nadzor nad osebjem civilne operacije EU za krizno upravljanje. Disciplinske ukrepe po potrebi sprejme pristojni nacionalni organ.
8. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija določi točko za stike nacionalnega kontingenta (NPC), ki zastopa njen nacionalni kontingent v operaciji. NPC poroča vodji misije o nacionalnih zadevah in je odgovorna za vsakodnevno disciplino kontingenta.
9. Evropska unija sprejme odločitev o zaključku operacije po posvetovanju z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, če ta država na dan zaključka operacije še vedno prispeva k civilni operaciji EU za krizno upravljanje.
Člen 7
Finančni vidiki
1. Brez vpliva na člen 8 sodelujoča država prevzame kritje vseh stroškov, povezanih z njenim sodelovanjem v operaciji, razen tekočih stroškov, kakor je določeno v operativnem proračunu operacije.
2. V primeru smrti, telesne poškodbe, izgube ali škode, ki jo utrpijo fizične ali pravne osebe iz držav(-e), v kateri(-h) operacija poteka, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, če je bila ugotovljena njena odgovornost, plača odškodnino pod pogoji, predvidenimi v veljavnem sporazumu o statusu misije, kot je določeno v členu 3(1).
Člen 8
Prispevek v operativni proračun
1. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija prispeva k financiranju operativnega proračuna civilne operacije EU za krizno upravljanje.
2. Ta prispevek k operativnemu proračunu se izračuna na podlagi ene od naslednjih formul, in sicer tiste, pri kateri je izračun nižji:
|
(a) |
delež referenčnega zneska, ki je sorazmeren razmerju med BND Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in celotnim BND vseh držav, ki prispevajo v operativni proračun operacije, ali |
|
(b) |
delež referenčnega zneska za operativni proračun, ki je sorazmeren razmerju med številom osebja Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, sodelujočega v operaciji, in celotnim številom osebja vseh v operaciji sodelujočih držav. |
3. Ne glede na odstavka 1 in 2 sodelujoča država ne prispeva k financiranju dnevnic, ki se izplačujejo osebju iz držav članic Evropske unije.
4. Ne glede na odstavek 1 Evropska unija sodelujočo državo načeloma oprosti finančnih prispevkov za določeno civilno operacijo EU za krizno upravljanje, če:
|
(a) |
Evropska unija ugotovi, da je prispevek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije tako velik, da bistveno prispeva k tej operaciji, ali |
|
(b) |
BND na prebivalca v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ne presega BND na prebivalca v kateri koli državi članici Evropske unije. |
5. Vodja misije in zadevne upravne službe Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije podpišejo dogovor o plačilu prispevkov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v operativni proračun civilne operacije EU za krizno upravljanje. Ta dogovor med drugim vključuje določbe o:
|
(a) |
zadevnem znesku, |
|
(b) |
načinih plačila finančnega prispevka, |
|
(c) |
postopku revizije. |
ODDELEK III
DOLOČBE O SODELOVANJU V VOJAŠKIH OPERACIJAH ZA KRIZNO UPRAVLJANJE
Člen 9
Sodelovanje v vojaški operaciji EU za krizno upravljanje
1. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija zagotovi, da njene sile in osebje, ki sodelujejo v vojaški operaciji EU za krizno upravljanje, opravljajo svoje naloge v skladu s:
|
(a) |
sklepom Sveta in nadaljnjimi spremembami iz člena 2(1), |
|
(b) |
operativnim načrtom, |
|
(c) |
izvedbenimi ukrepi. |
2. Osebje, ki ga dodeli sodelujoča država, pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upošteva zgolj interese vojaške operacije EU za krizno upravljanje.
3. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pravočasno obvesti poveljnika operacije EU o kakršni koli spremembi glede njenega sodelovanja v operaciji.
Člen 10
Struktura poveljevanja
1. Vse sile in osebje, ki sodelujejo v vojaški operaciji EU za krizno upravljanje, ostanejo pod polnim poveljstvom nacionalnih organov.
2. Nacionalni organi prenesejo operativno in taktično poveljevanje oziroma nadzor nad svojimi silami in osebjem na poveljnika operacije EU, ki sme svoja pooblastila prenesti.
3. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ima pri vsakodnevnem upravljanju operacije enake pravice in obveznosti kakor sodelujoče države članice Evropske unije.
4. Poveljnik operacije EU lahko po posvetovanju z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo kadar koli zahteva umik prispevka sodelujoče države.
5. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija imenuje višjega vojaškega predstavnika, ki zastopa njen nacionalni kontingent v vojaški operaciji EU za krizno upravljanje. Višji vojaški predstavnik se s poveljnikom sil EU posvetuje o vseh zadevah v zvezi z operacijo in je odgovoren za vsakodnevno disciplino kontingenta Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.
Člen 11
Finančni vidiki
1. Brez vpliva na člen 12 tega sporazuma, sodelujoča država prevzame kritje vseh stroškov, povezanih z njenim sodelovanjem v operaciji, razen če je za stroške predvideno skupno financiranje, kot je določeno v pravnih instrumentih iz člena 2(1) tega sporazuma in v Sklepu Sveta 2011/871/SZVP z dne 19. decembra 2011 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (ATHENA) (1).
2. V primeru smrti, telesne poškodbe, izgube ali škode, ki jo utrpijo fizične ali pravne osebe iz držav(-e), v kateri(-h) operacija poteka, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, če je bila ugotovljena njena odgovornost, plača odškodnino pod pogoji, predvidenimi v veljavnem sporazumu o statusu sil, kot je določeno v členu 3(1).
Člen 12
Prispevek k skupnim stroškom
1. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija prispeva k financiranju skupnih stroškov vojaške operacije EU za krizno upravljanje.
2. Ta prispevek k skupnim stroškom se izračuna na podlagi ene od naslednjih dveh formul, in sicer tiste, pri kateri je izračun nižji:
|
(a) |
delež skupnih stroškov, ki je sorazmeren razmerju med BND Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in celotnim BND vseh držav, ki prispevajo k skupnim stroškom operacije, ali |
|
(b) |
delež skupnih stroškov, ki je sorazmeren razmerju med številom osebja iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki sodeluje v operaciji, in celotnim številom osebja vseh v operaciji sodelujočih držav. |
Kadar se uporabi formula iz točke (b) prvega pododstavka in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija prispeva le osebje za vojaško poveljstvo operacije ali sil, se uporabi razmerje med njenim osebjem in celotnim številom osebja zadevnega vojaškega poveljstva. V ostalih primerih se uporabi razmerje med vsem osebjem, ki ga prispeva sodelujoča država, in celotnim osebjem operacije.
3. Ne glede na odstavek 1 Evropska unija sodelujočo državo načeloma oprosti finančnih prispevkov k skupnim stroškom določene vojaške operacije EU za krizno upravljanje, če:
|
(a) |
Evropska unija ugotovi, da je prispevek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k sredstvom oziroma zmogljivostim tako velik, da bistveno prispeva k tej operaciji, ali |
|
(b) |
BND na prebivalca v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ne presega BND na prebivalca v kateri koli državi članici Evropske unije. |
4. Sklene se dogovor med upraviteljem, določenim s Sklepom Sveta 2011/871/SZVP in pristojnimi upravnimi organi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Ta dogovor med drugim vsebuje določbe o:
|
(a) |
zadevnem znesku; |
|
(b) |
načinih plačila finančnega prispevka; |
|
(c) |
postopku revizije. |
ODDELEK IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 13
Dogovori o izvajanju Sporazuma
Brez vpliva na določbe členov 8(5) in 12(4) sklene VP z ustreznimi organi Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije vse potrebne tehnične in upravne dogovore za izvajanje tega sporazuma.
Člen 14
Neizpolnjevanje obveznosti
Če pogodbenica ne izpolni svojih obveznosti iz tega sporazuma, ima druga pogodbenica pravico s pisnim obvestilom odpovedati ta sporazum z enomesečnim odpovednim rokom.
Člen 15
Reševanje sporov
Spori v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma se med pogodbenicama rešujejo po diplomatski poti.
Člen 16
Začetek veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca po tem, ko sta se pogodbenici uradno obvestili o zaključku notranjih pravnih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti sporazuma.
2. Ta sporazum se začasno uporablja od datuma podpisa.
3. Ta sporazum se redno pregleduje.
4. Spremembe tega sporazuma so možne na podlagi medsebojnega pisnega sporazuma med pogodbenicama.
5. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove tako, da drugo pogodbenico o tem pisno obvesti. Takšna odpoved začne učinkovati šest mesecev po tem, ko je druga pogodbenica prejela uradno obvestilo.
V Bruslju, dne devetindvajsetega oktobra leta dva tisoč dvanajst, v angleščini v dveh izvodih.
РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА
МИНИСТЕРСТВО ЗА НАДВОРЕШНИ РАБОТИ
REPUBLIC PF MACEDONIA
MINISTRY OF FOREIGN AFFAIRS
Министер/ Minister
Brussels, 29 October 2012
Sir,
On behalf of the Government of the Republic of Macedonia I have the honour to acknowledge receipt of your letter dated 29 of October 2012 regarding the signature of the Agreement between the Republic of Macedonia and the European Union establishing a framework for the participation of the Republic of Macedonia in European Union crisis management operations.
I hereby confirm that the Government of the Republic of Macedonia agrees with the provisions of the aforementioned Agreement, and considers the said Agreement as being signed with your letter and this letter of confirmation.
However, I declare that the Republic of Macedonia does not accept the denomination used for my country in the text of the above-mentioned Agreement having in view that the constitutional name of my country is the Republic of Macedonia.
Please accept, Sir, the assurances of my highest consideration.
Nikola POPOSKI
To
Mr. Pierre Vimont
Executive Secretary General
European External Action Service
COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION
COUNCIL OF THE EUROPEAN UNION
Brussels, 29 October 2012
H.E. Mr. Nikola POPOSKI,
Minister of Foreign Affairs
of the former Yugoslav Republic of Macedonia.
Sir,
I have the honour to acknowledge receipt of your letter of today's date.
The European Union notes that the Exchange of Letters between the European Union and the former Yugoslav Republic of Macedonia, which takes the place of signature of the Agreement between the European Union and the former Yugoslav Republic of Macedonia establishing a framework for the participation of the former Yugoslav Republic of Macedonia in European Union crisis management operations, has been accomplished and that this cannot be interpreted as acceptance or recognition by the European Union in whatever form or content of a denomination other than the "former Yugoslav Republic of Macedonia".
Please accept, Sir, the assurance of my highest consideration.
For the European Union
Pierre VIMONT
Executive Secretary General
European External Action Service
|
175 Rue de la Loi, |
|
1048 Brussels, Belgium |
IZJAVE
Države članice EU:
„Države članice EU si bodo pri uporabi sklepa Sveta EU o operaciji EU za krizno upravljanje, v kateri sodeluje Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, prizadevale, kolikor to dopuščajo njihovi notranji pravni sistemi, v čim večji meri opustiti odškodninske zahtevke do Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja ali škode ali izgube katerih koli sredstev, ki jim pripadajo in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:
|
— |
povzročilo osebje iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, ali |
|
— |
povzročila uporaba katerih koli sredstev, ki pripadajo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri uporabi teh sredstev.“ |
Nekdanja Jugoslovanska Republika Makedonija:
„Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija si bo pri uporabi sklepa Sveta EU o operaciji EU za krizno upravljanje prizadevala, kolikor to dopušča njen notranji pravni sistem, v čim večji meri opustiti odškodninske zahtevke do katere koli druge države, sodelujoče v operaciji EU za krizno upravljanje, zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube katerih koli sredstev, ki ji pripadajo in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:
|
— |
povzročilo osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, ali |
|
— |
povzročila uporaba katerih koli sredstev, ki pripadajo državam, sodelujočim v operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev.“ |
UREDBE
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/11 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1183/2012
z dne 30. novembra 2012
o spremembi in popravkih Uredbe (EU) št. 10/2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (1), ter zlasti člena 5(1)(a) in (e), člena 11(3) in člena 12(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (2) uvaja seznam Unije za monomere, druge izhodne snovi in aditive, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji polimernih materialov in izdelkov. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je nedavno izdala pozitivne znanstvene ocene za dodatne snovi, ki bi jih bilo zdaj treba vključiti v obstoječi seznam. |
|
(2) |
Za nekatere druge snovi bi bilo treba omejitve in/ali specifikacije, ki so že določene na ravni EU, spremeniti na podlagi nove pozitivne znanstvene ocene Agencije. |
|
(3) |
Prilogo I k Uredbi (EU) št. 10/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(4) |
Uporaba snovi s številko snovi FCM 257 in imenom dipropilen glikol je v preglednici 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 10/2011 dovoljena kot aditiv v polimernih materialih in navedena s številko CAS 0000110-98-5. V Direktivi Komisije 2002/72/ES z dne 6. avgusta 2002 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (3), je ta snov označena s številko CAS 0025265-71-8. Navedena oznaka je bila črtana ob začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 10/2011, ki je nadomestila Direktivo 2002/72/ES, saj se je štela za nepotrebno. Vendar bi bilo ob upoštevanju dejstva, da se številka CAS 0025265-71-8 nanaša na mešanico izomerov za komercialno uporabo, ne pa na čisto snov, to številko ponovno vstaviti v Uredbo (EU) št. 10/2011. Številko CAS 0000110-98-5 bi bilo treba ohraniti v preglednici 1. |
|
(5) |
Opomba o preverjanju skladnosti št. (4) v preglednici 3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 10/2011 dvoumno navaja modelno raztopino D, pri čemer je mišljena modelna raztopina D2. Zato bi morala opomba št. (4) navajati modelno raztopino D2. |
|
(6) |
Prilogo I k Uredbi (EU) št. 10/2011 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. |
|
(7) |
Za manjšo upravno obremenitev nosilcev dejavnosti bi bilo treba omogočiti, da se polimerni materiali in izdelki, ki so bili zakonito dani v promet v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 10/2011 in ki niso v skladu s to uredbo, dajejo v promet do izteka enega leta po začetku veljavnosti te uredbe. Omogočiti bi bilo treba, da ostanejo v prometu do porabe zalog. |
|
(8) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (EU) št. 10/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Polimerni materiali in izdelki, ki so bili zakonito dani v promet pred 1. januarjem 2013 in niso v skladu s to uredbo, se lahko še naprej dajejo v promet do 1. januarja 2014. Navedeni polimerni materiali in izdelki lahko ostanejo v prometu do porabe zalog.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. novembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 338, 13.11.2004, str. 4.
PRILOGA
Priloga I k Uredbi (EU) št. 10/2011 se spremeni:
|
1. |
V preglednici 1 se za naslednjo snov vsebina stolpca 3 nadomesti z naslednjim:
|
|
2. |
V preglednici 1 se za naslednjo snov vsebina stolpca 8 nadomesti z naslednjim:
|
|
3. |
V preglednici 1 se za naslednjo snov vsebina stolpcev 8 in 9 in nadomesti z naslednjim:
|
|
4. |
V preglednici 1 se za naslednje snovi vsebina stolpca 10 nadomesti z naslednjim:
|
|
5. |
V preglednico 1 se po številčnem vrstnem redu številk snovi FCM vstavijo naslednje vrstice:
|
|
6. |
v preglednico 2 se po številčnem vrstnem redu številk skupinskih omejitev vstavi naslednja vrstica:
|
|
7. |
V preglednici 3 o preverjanju skladnosti se vsebina opombe 4 nadomesti z naslednjim:
|
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/16 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1184/2012
z dne 7. decembra 2012
o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Cecina de León (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Španije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno geografsko označbo „Cecina de León“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2). |
|
(2) |
Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. decembra 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
Dacian CIOLOȘ
Član Komisije
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
PRILOGA
Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi iz Priloge I k Pogodbi:
Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ŠPANIJA
Cecina de León (ZGO)
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/18 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1185/2012
z dne 11. decembra 2012
o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), zlasti člena 121(1)(m) v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 118y(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007 mora biti pri označevanju in predstavljanju penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina navedeno ime pridelovalca ali prodajalca. Člen 56(3) Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 (2) določa, da se ta navedba dopolni z izrazoma „proizvajalec“ ali „proizvaja“ in „prodajalec“ ali „prodaja“ oziroma z enakovrednimi izrazi. Poleg tega določa, da lahko države članice določijo, da je navedba proizvajalca obvezna, in da lahko v tem primeru odobrijo nadomestitev izraza „proizvajalec“ ali „proizvaja“ z drugim izrazom. Če se v državah članicah za označevanje penečega vina določeni izrazi tradicionalno priznavajo in uporabljajo in če države članice določijo, da je navedba proizvajalca obvezna ter odobrijo nadomestitev izrazov „proizvajalec“ in „proizvaja“ z drugimi izrazi, so zadevni izrazi tisti, ki se tradicionalno uporabljajo v sektorju. Poleg tega bi bilo treba, da se potrošnike obvesti o izrazoslovju, ki se uporablja na tem področju, opredeliti izraze, ki se lahko odobrijo v različnih jezikih Unije. |
|
(2) |
Uredbo (ES) št. 607/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(3) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 607/2009 se spremeni:
|
1) |
V drugem odstavku člena 56(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
|
2) |
Doda se Priloga Xa iz Priloge k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. decembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
PRILOGA
„PRILOGA Xa
Izrazi iz člena 56(3)(b)
|
Jezik |
Odobreni izrazi za nadomestitev izraza „proizvajalec“ |
Odobreni izrazi za nadomestitev izraza „proizvaja“ |
|
BG |
„преработвател“ |
„преработено от“ |
|
ES |
„elaborador“ |
„elaborado por“ |
|
CS |
„zpracovatel“ ali „vinař“ |
„zpracováno v“ ali „vyrobeno v“ |
|
DA |
„forarbejdningsvirksomhed“ ali „vinproducent“ |
„forarbejdet af“ |
|
DE |
„Verarbeiter“ |
„verarbeitet von“ali„versektet durch“ |
|
ET |
„töötleja“ |
„töödelnud“ |
|
EL |
„οινοποιός“ |
„οινοποιήθηκε από“, |
|
EN |
„processor“ali„winemaker“ |
„processed by“ali„made by“ |
|
FR |
„élaborateur“ |
„élaboré par“ |
|
IT |
„elaboratore“ali„spumantizzatore“ |
„elaborato da“ali„spumantizzato da“ |
|
LV |
„izgatavotājs“ |
„vīndaris“ ali „ražojis“ |
|
LT |
„perdirbėjas“ |
„perdirbo“ |
|
HU |
„feldolgozó:“ |
„feldolgozta:“ |
|
MT |
„proċessur“ |
„ipproċessat minn“ |
|
NL |
„verwerker“ ali „bereider“ |
„verwerkt door“ ali „bereid door“ |
|
PL |
„przetwórca“ ali „wytwórca” |
„przetworzone przez“ ali „wytworzone przez“ |
|
PT |
„elaborador“ali„preparador“ |
„elaborado por“ali„preparado por“ |
|
RO |
„elaborator“ |
„elaborat de“ |
|
SI |
„pridelovalec“ |
„prideluje“ |
|
SK |
„spracovateľ“ |
„spracúva“ |
|
FI |
„valmistaja“ |
„valmistanut“ |
|
SV |
„bearbetningsföretag“ |
„bearbetat av“ “ |
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/20 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1186/2012
z dne 11. decembra 2012
o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora v zvezi s snovjo foksim
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1), zlasti člena 14 v povezavi s členom 17 Uredbe,
ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za zdravila, ki ga je oblikoval Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo pri živinoreji, bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009. |
|
(2) |
Farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede MRL v živilih živalskega izvora so določene v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (2). |
|
(3) |
Foksim je trenutno vključen v razpredelnico 1 v Prilogi k Uredbi (EU) št. 37/2010 kot dovoljena snov v mišičju, maščevju in ledvicah ovc, mišičju, koži, maščevju, jetrih in ledvicah prašičev ter mišičju, koži, maščevju, jetrih, ledvicah in jajcih piščancev, z izjemo živali, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi. |
|
(4) |
Evropski agenciji za zdravila je bil predložen zahtevek za razširitev obstoječega vnosa za foksim, da se vključi govedo. |
|
(5) |
V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropska agencija za zdravila preuči uporabo MRL, določenih za farmakološko aktivno snov v posameznem živilu, tudi pri drugih živilih, pridobljenih iz iste živalske vrste, ali uporabo MRL, določenih za farmakološko aktivno snov za eno ali več živalskih vrst, tudi pri drugih živalskih vrstah. Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je priporočil, da se določi MRL za foksim v mišičju, maščevju, jetrih in ledvicah goveda, z izjemo živali, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi, ter ekstrapolacijo MRL za foksim, ki se uporablja za ovce, govedo, prašiče in piščance, na vse živalske vrste za proizvodnjo živil, razen rib kostnic, in sicer za mišičje, maščevje, jetra, ledvice in jajca, pri čemer je treba izključiti živali, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi. |
|
(6) |
Vnos za foksim v razpredelnici 1 v Prilogi k Uredbi (EU) št. 37/2010 bi bilo zato treba spremeniti in vključiti vse živalske vrste za proizvodnjo živil, razen rib kostnic. |
|
(7) |
Primerno je določiti razumen rok, da lahko zadevne zainteresirane strani sprejmejo ukrepe, ki so morda potrebni za uskladitev z novo MRL. |
|
(8) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (EU) št. 37/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 13. februarja 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. decembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
PRILOGA
Vnos za foksim v razpredelnici 1 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 se nadomesti z naslednjim:
|
Farmakološko aktivna snov |
Marker ostanek |
Živalska vrsta |
MRL |
Ciljna tkiva |
Druge določbe (v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 470/2009) |
Terapevtska razvrstitev |
|
„foksim |
foksim |
vse vrste za proizvodnjo živil, razen rib kostnic |
25 μg/kg |
mišičje |
Pri prašičih in perutnini se MRL za maščevje nanaša na „kožo in maščevje v naravnem razmerju“. Ni za uporabo pri živalih, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi. |
učinkovine, ki delujejo proti parazitom/učinkovine, ki delujejo proti ektoparazitom“ |
|
550 μg/kg |
maščevje |
|||||
|
50 μg/kg |
jetra |
|||||
|
30 μg/kg |
ledvice |
|||||
|
60 μg/kg |
jajca |
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/23 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1187/2012
z dne 11. decembra 2012
o stoštiriinosemdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida (1), zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe. |
|
(2) |
Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 5. decembra 2012 sklenil dodati en subjekt na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. |
|
(3) |
Naslov Evropske komisije bi bilo treba posodobiti. |
|
(4) |
Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 881/2002 je zato treba ustrezno posodobiti. |
|
(5) |
Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 881/2002 se spremeni:
|
(1) |
Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi; |
|
(2) |
Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. decembra 2012
Za Komisijo
V imenu predsednika
Vodja službe za instrumente zunanje politike
PRILOGA I
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:
pod naslov „Pravne osebe, skupine in subjekti“ se doda naslednji vnos:
„Mouvement pour l’Unification et le Jihad en Afrique de l’Ouest (MUJAO). Naslov: (a) Mali, (b) Alžirija. Datum uvrstitve na seznam iz člena 2a(4)(b): 5.12.2012.“
PRILOGA II
Priloga II k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:
naslov „Evropska skupnost“ in odstavek pod tem naslovom se nadomestita z naslednjim naslovom in odstavkom:
„Naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji:
|
European Commission |
|
Service for Foreign Policy Instruments (FPI) |
|
Office EEAS 02/309 |
|
B-1049 Bruxelles/Brussel (Belgija) |
|
E-naslov: relex-sanctions@ec.europa.eu“ |
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/25 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1188/2012
z dne 11. decembra 2012
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. decembra 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
AL |
56,9 |
|
MA |
83,2 |
|
|
TN |
94,1 |
|
|
TR |
80,9 |
|
|
ZZ |
78,8 |
|
|
0707 00 05 |
AL |
87,0 |
|
JO |
174,9 |
|
|
MA |
133,1 |
|
|
TR |
107,8 |
|
|
ZZ |
125,7 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
155,9 |
|
TR |
100,7 |
|
|
ZZ |
128,3 |
|
|
0805 10 20 |
TR |
47,5 |
|
ZA |
49,4 |
|
|
ZW |
43,2 |
|
|
ZZ |
46,7 |
|
|
0805 20 10 |
MA |
69,5 |
|
ZZ |
69,5 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
JM |
124,6 |
|
MA |
99,2 |
|
|
TR |
78,5 |
|
|
ZZ |
100,8 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
74,7 |
|
ZZ |
74,7 |
|
|
0808 10 80 |
CA |
157,2 |
|
MK |
39,0 |
|
|
US |
125,4 |
|
|
ZA |
138,0 |
|
|
ZZ |
114,9 |
|
|
0808 30 90 |
CN |
61,4 |
|
TR |
112,1 |
|
|
US |
150,9 |
|
|
ZZ |
108,1 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/27 |
IZVEDBENI SKLEP SVETA
z dne 4. decembra 2012
o spremembi Odločbe 2009/790/ES o dovoljenju Republiki Poljski, da uporabi ukrep z odstopanjem od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
(2012/769/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 291(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V dopisu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 12. aprila 2012, je Poljska zaprosila za dovoljenje, da podaljša veljavnost ukrepa z odstopanjem od točke 14 člena 287 Direktive 2006/112/ES, da bi davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska v nacionalni valuti v vrednosti 30 000 EUR po menjalnem tečaju na dan pristopa Poljske k Uniji, še naprej oproščala plačila davka na dodano vrednost (DDV). Na podlagi tega ukrepa bi bili ti davčni zavezanci še naprej oproščeni določenih ali vseh obveznosti v zvezi z DDV iz poglavij 2 do 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES. |
|
(2) |
Komisija je v skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES z dopisoma z dne 17. in 18. julija 2012 o zahtevi Poljske obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 19. julija 2012 uradno obvestila Poljsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka. |
|
(3) |
V skladu s točko 14 člena 287 Direktive 2006/112/ES lahko Poljska oprosti plačila DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska v nacionalni valuti v vrednosti 10 000 EUR po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa k Uniji. |
|
(4) |
Z Odločbo Sveta 2009/790/ES z dne 20. oktobra 2009 o dovoljenju Republiki Poljski, da uporabi ukrep z odstopanjem od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2), je Poljska dobila pooblastilo, da do 31. decembra 2012 kot ukrep odstopanja davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska v nacionalni valuti v vrednosti 30 000 EUR po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa k Uniji, oprosti plačila DDV. Ker je ta višji prag privedel do zmanjšanih obveznosti DDV za najmanjša podjetja, medtem ko se slednja v skladu s členom 290 Direktive 2006/112/ES še vedno lahko odločijo za splošno ureditev DDV, bi bilo treba Poljski dovoliti, da ukrep uporablja za nadaljnje omejeno obdobje. |
|
(5) |
Komisija je v svoj predlog direktive Sveta z dne 29. oktobra 2004 o spremembi Direktive 77/388/EGS, sedaj Direktive 2006/112/ES, za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano vrednost, vključila določbe, ki državam članicam omogočajo, da določijo zgornjo vrednost letnega prometa za oprostitev DDV v vrednosti do 100 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, z možnostjo, da se ta znesek vsako leto posodobi. Zahteva za podaljšanje, ki jo je predložila Poljska, je skladna z navedenim predlogom. |
|
(6) |
Na podlagi informacij, ki jih je predložila Poljska, je ukrep privedel do ocenjenega zmanjšanja skupnega zneska proračunskih prihodkov iz DDV za približno 0,14 %. |
|
(7) |
Ta ukrep odstopanja ne bo imel nobenega negativnega vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV. |
|
(8) |
Odločbo 2009/790/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V členu 2 Odločbe 2009/790/ES se datum „31. decembra 2012“ nadomesti z datumom „31. decembra 2015“.
Člen 2
Ta sklep začne učinkovati na dan uradnega obvestila.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.
V Bruslju, 4. decembra 2012
Za Svet
Predsednik
V. SHIARLY
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/29 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 11. decembra 2012
o potrditvi povprečnih specifičnih emisij CO2 in ciljev specifičnih emisij za proizvajalce osebnih avtomobilov za koledarsko leto 2011 v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
(2012/770/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 8(5) in člena 10(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 8(5) Uredbe (ES) št. 443/2009 mora Komisija vsako leto potrditi povprečne specifične emisije CO2 in cilj specifičnih emisij za posameznega proizvajalca osebnih avtomobilov v Uniji in za posamezno združenje proizvajalcev, oblikovano v skladu s členom 7(7) navedene uredbe. Na podlagi navedene potrditve mora Komisija opredeliti, ali proizvajalci in združenja izpolnjujejo zahteve iz člena 4 navedene uredbe. Če je jasno, da proizvajalec ali združenje ne izpolnjuje cilja specifičnih emisij, mora Komisija od leta 2013 v skladu s členom 9(1) navedene uredbe naložiti plačilo premije za presežne emisije v posameznih sklepih, naslovljenih na zadevne proizvajalce ali vodje združenj. |
|
(2) |
V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 443/2009 so cilji za proizvajalce in združenja zavezujoči od leta 2012. Vendar mora Komisija za koledarski leti 2010 in 2011 izračunati okvirne cilje in v skladu s členom 8(6) navedene uredbe proizvajalce in združenja, ki so s povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 presegli svoje okvirne cilje, o tem obvestiti. Ker bodo lahko proizvajalci na podlagi ciljev za leti 2010 in 2011 ocenili prizadevanje, ki je potrebno za uresničitev obveznega cilja za leto 2012, je primerno, da se v skladu z drugim odstavkom člena 4 navedene uredbe določijo povprečne specifične emisije proizvajalcev za leti 2010 in 2011, pri čemer se upošteva le 65 % avtomobilov z najnižjimi emisijami posameznega proizvajalca. |
|
(3) |
Podatki, ki se uporabijo pri izračunu povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij, so določeni v delu C Priloge II k Uredbi (ES) št. 443/2009 ter temeljijo na registracijah novih osebnih avtomobilov v državah članicah v predhodnem koledarskem letu. Podatki se pridobijo iz potrdil o skladnosti, ki so jih izdali proizvajalci, ali iz dokumentov, ki vsebujejo enakovredne informacije, v skladu s členom 3(1) Uredbe Komisije (EU) št. 1014/2010 z dne 10. novembra 2010 o spremljanju in nadzorovanju ter posredovanju podatkov o registraciji novih osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
|
(4) |
Podatke za leto 2011 je večina držav članic poslala Komisiji do roka iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 443/2009, tj. 28. februarja 2012. Vendar je bil zaradi zamude pri pošiljanju podatkov iz treh držav članic celoten sklop podatkov Komisiji na voljo šele konec maja. |
|
(5) |
Če je bilo na podlagi Komisijinega preverjanja podatkov ugotovljeno, da nekateri podatki manjkajo ali so očitno nepravilni, je Komisija o tem obvestila zadevne države članice in v dogovoru z njimi podatke ustrezno prilagodila ali dopolnila. Če dogovor ni bil dosežen, se začasni podatki navedene države članice niso prilagodili. |
|
(6) |
Septembra 2012 je Nemčija obvestila Komisijo, da je bilo približno 200 000 registracij iz leta 2011 izpuščenih iz sklopa podatkov, ki je bil Komisiji poslan februarja 2012. Ob upoštevanju strogega časovnega načrta Komisija ni imela dovolj časa, da bi proizvajalcem omogočila, da preverijo manjkajoče registracije. Zato podatkov, ki se nanašajo na navedene registracije, ni možno vključiti v končni sklop podatkov in jih ni možno upoštevati pri izračunu povprečnih specifičnih emisij proizvajalcev ali njihovih ciljev specifičnih emisij. |
|
(7) |
Komisija je 20. junija 2012 objavila začasne podatke in v skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 443/2009 84 proizvajalcev obvestila o začasnih izračunih njihovih povprečnih specifičnih emisij CO2 za leto 2011 in ciljih specifičnih emisij. Proizvajalci so bili pozvani, da preverijo podatke in v skladu s prvim pododstavkom člena 8(5) navedene uredbe v treh mesecih po prejemu obvestila obvestijo Komisijo o kakršnih koli napakah. |
|
(8) |
V trimesečnem roku je obvestila o napakah predložilo osemintrideset proizvajalcev. Dva proizvajalca sta obvestila Komisijo o napakah v sklopih podatkov, vendar je nista obvestila o popravkih v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010. |
|
(9) |
Začasne podatke in začasne izračune povprečnih specifičnih emisij in ciljev specifičnih emisij za 46 proizvajalcev, ki Komisije niso obvestili o napakah v sklopih podatkov ali je niso obvestili v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010, bi bilo treba potrditi brez prilagoditev. |
|
(10) |
Komisija je preverila popravke, o katerih so jo obvestili proizvajalci, in ustrezne utemeljitve, izražene v oznakah, ki so določene v členu 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010, ter sklope podatkov ustrezno prilagodila. |
|
(11) |
V primeru podatkov, ki so jih proizvajalci označili z oznako B, kot je določeno v členu 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010, je treba upoštevati dejstvo, da proizvajalci zaradi manjkajočih ali nepravilnih identifikacijskih parametrov ne morejo ustrezno preveriti ali popraviti navedenih podatkov. V skladu s tem bi bilo treba pri navedenih podatkih za vrednosti emisij CO2 in mase uporabiti dovoljeno stopnjo napake. |
|
(12) |
Dovoljeno stopnjo napake bi bilo treba izračunati kot razliko med odstopanji od cilja specifičnih emisij, izraženimi kot odbitek povprečnih emisij od ciljev specifičnih emisij, izračunanih vključno z registracijami, ki jih proizvajalci ne morejo preveriti, in brez njih. Ne glede na to, ali je ta razlika pozitivna ali negativna, bi morala dovoljena stopnja napake vedno izboljšati odstopanje proizvajalca od cilja. |
|
(13) |
V skladu s tem bi bilo treba potrditi povprečne specifične emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov, registriranih leta 2011, cilje specifičnih emisij in razliko med tema vrednostma – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za vsakega proizvajalca osebnih avtomobilov in za vsako združenje proizvajalcev se za koledarsko leto 2011 potrdijo naslednje vrednosti iz Priloge:
|
(a) |
cilj specifičnih emisij; |
|
(b) |
povprečne specifične emisije CO2, po potrebi prilagojene z ustrezno dovoljeno stopnjo napake; |
|
(c) |
razlika med vrednostma iz točk (a) in (b); |
|
(d) |
povprečne specifične emisije CO2 za vse nove osebne avtomobile v Uniji; |
|
(e) |
povprečna masa za vse nove osebne avtomobile v Uniji. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 11. decembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
PRILOGA
Preglednica 1
Vrednosti v zvezi z učinkovitostjo proizvajalcev, potrjene v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 443/2009
|
A |
B |
C |
D |
E |
F |
G |
H |
I |
|
Ime proizvajalca |
Združenja in odstopanja |
Število registracij |
Popravljene povprečne emisije CO2 (65 %) |
Cilj specifičnih emisij |
Odstopanje od cilja |
Prilagojeno odstopanje od cilja |
Povprečna masa |
Povprečne emisije CO2 (100 %) |
|
Alpina Burkard Bovensiepen GmbH + Co. KG |
|
572 |
177,439 |
147,733 |
29,706 |
29,706 |
1 760,03 |
203,024 |
|
Aston Martin Lagonda Ltd |
O |
1 306 |
293,478 |
320,000 |
–26,522 |
–26,522 |
1 778,25 |
320,737 |
|
Audi AG |
Z8 |
617 058 |
126,995 |
139,414 |
–12,419 |
–13,108 |
1 578,00 |
144,669 |
|
Audi Hungaria Motor KFT |
Z8 |
14 853 |
136,758 |
133,273 |
3,485 |
3,344 |
1 443,62 |
148,573 |
|
Automobiles Citroën |
|
741 890 |
112,738 |
127,624 |
–14,886 |
–14,886 |
1 320,01 |
125,666 |
|
Automobiles Dangel |
|
45 |
145,103 |
137,974 |
7,129 |
7,129 |
1 546,49 |
148,267 |
|
Automobiles Peugeot |
|
871 307 |
115,971 |
129,369 |
–13,398 |
–13,398 |
1 358,19 |
128,318 |
|
Avtovaz JSC |
|
2 877 |
206,591 |
125,487 |
81,104 |
81,104 |
1 273,25 |
214,379 |
|
Bayerische Motoren Werke AG |
|
723 001 |
129,243 |
139,011 |
–9,768 |
–9,768 |
1 569,17 |
144,289 |
|
Bentley Motors Ltd |
Z8 |
1 281 |
385,470 |
181,852 |
203,618 |
203,618 |
2 506,62 |
389,560 |
|
BMW M GmbH |
|
32 688 |
128,168 |
141,763 |
–13,595 |
–13,595 |
1 629,39 |
153,267 |
|
Caterham Cars Limited |
O |
146 |
164,936 |
210,000 |
–45,064 |
–45,064 |
707,19 |
182,973 |
|
Chongqing Lifan Passenger Vehicle CO Ltd |
|
41 |
174 |
123,282 |
50,718 |
50,718 |
1 225,00 |
174,000 |
|
Chevrolet Italia |
|
11 747 |
110,522 |
117,194 |
–6,672 |
–6,672 |
1 091,78 |
113,295 |
|
Chrysler Group LLC |
|
40 418 |
172,738 |
158,926 |
13,812 |
13,812 |
2 004,95 |
192,096 |
|
CNG Technik |
Z1 |
126 |
114,000 |
118,073 |
–4,073 |
–4,073 |
1 111,01 |
114,000 |
|
Automobile Dacia SA |
|
235 036 |
132,368 |
126,693 |
5,675 |
5,674 |
1 299,64 |
142,774 |
|
Daihatsu Motor Co. Ltd |
Z7 |
9 603 |
128,506 |
118,136 |
10,370 |
10,370 |
1 112,40 |
145,796 |
|
Daimler AG Stuttgart |
Z2 |
626 079 |
132,125 |
139,031 |
–6,906 |
–6,985 |
1 569,61 |
152,765 |
|
Dr Motor Company SRL |
|
2 783 |
121,075 |
118,756 |
2,319 |
2,319 |
1 125,95 |
134,736 |
|
Ferrari |
O |
2 318 |
299,849 |
303,000 |
–3,151 |
–3,151 |
1 721,13 |
321,016 |
|
Ford Motor Company |
Z1 |
651 |
117,104 |
120,917 |
–3,813 |
–3,858 |
1 173,24 |
123,097 |
|
Fiat Group Automobiles SpA |
|
836 642 |
109,885 |
119,406 |
–9,521 |
–9,593 |
1 140,19 |
118,279 |
|
Ford-Werke GmbH |
Z1 |
1 004 863 |
119,012 |
127,825 |
–8,813 |
–8,895 |
1 324,41 |
131,951 |
|
Fuji Heavy Industries Ltd |
OSO |
26 702 |
158,145 |
164,616 |
–6,471 |
–6,471 |
1 582,48 |
170,332 |
|
General Motors Company |
|
958 |
224,111 |
153,828 |
70,283 |
70,283 |
1 893,39 |
293,342 |
|
GM Korea Company |
|
156 775 |
125,945 |
127,643 |
–1,698 |
–1,698 |
1 320,43 |
142,195 |
|
GM Italia SRL |
|
1 497 |
113,238 |
121,524 |
–8,286 |
–8,286 |
1 186,53 |
117,716 |
|
Great Wall Motor Company Limited |
O |
1 734 |
219,029 |
195,000 |
24,029 |
24,029 |
1 894,19 |
220,578 |
|
Honda Automobile China CO |
Z3 |
20 699 |
123,950 |
119,659 |
4,291 |
4,279 |
1 145,71 |
125,329 |
|
Honda Automobile Thailand CO |
Z3 |
203 |
146,221 |
120,814 |
25,407 |
25,407 |
1 171,00 |
150,567 |
|
Honda Motor CO |
Z3 |
80 194 |
123,371 |
130,019 |
–6,648 |
–6,970 |
1 372,42 |
142,092 |
|
Honda of the UK Manufacturing |
Z3 |
37 627 |
146,211 |
133,571 |
12,640 |
12,409 |
1 450,15 |
161,127 |
|
Honda Turkiye AS |
Z3 |
1 051 |
151,798 |
125,595 |
26,203 |
26,203 |
1 275,60 |
155,955 |
|
Hyundai Motor Company |
|
363 165 |
118,966 |
126,578 |
–7,612 |
–7,612 |
1 297,12 |
132,139 |
|
Iveco SpA |
|
51 |
213,636 |
179,988 |
33,648 |
33,648 |
2 465,84 |
220,510 |
|
Jaguar Cars Ltd |
OSO Z6 |
21 980 |
169,666 |
178,025 |
–8,359 |
–8,359 |
1 899,75 |
189,103 |
|
KIA Motors Corporation |
|
279 401 |
122,048 |
129,147 |
–7,099 |
–7,099 |
1 353,33 |
136,944 |
|
KTM-Sportmotorcycle AG |
O |
31 |
181,7 |
200,000 |
–18,300 |
–18,300 |
875,00 |
184,161 |
|
Automobili Lamborghini SpA |
Z8 |
270 |
322,109 |
141,622 |
180,487 |
179,992 |
1 626,30 |
341,804 |
|
Land Rover |
OSO Z6 |
68 080 |
188,659 |
178,025 |
10,634 |
10,634 |
2 291,53 |
210,911 |
|
Lotus Cars Limited |
O |
522 |
179,209 |
280,000 |
– 100,791 |
– 100,791 |
1 280,82 |
198,571 |
|
Magyar Suzuki Corporation Ltd |
Z5 |
96 175 |
118,469 |
120,435 |
–1,966 |
–1,966 |
1 162,71 |
127,816 |
|
Mahindra & Mahindra Ltd |
O |
12 |
236 |
205,000 |
31,000 |
31,000 |
2 012,50 |
238,000 |
|
Maruti Suzuki India Ltd |
Z5 |
22 813 |
102,997 |
109,967 |
–6,970 |
–6,970 |
933,65 |
104,430 |
|
Maserati SpA |
|
1 330 |
351,103 |
158,453 |
192,650 |
192,650 |
1 994,61 |
360,656 |
|
Mazda Motor Corporation |
|
125 367 |
131,622 |
130,645 |
0,977 |
0,724 |
1 386,11 |
146,625 |
|
McLaren Automotive Ltd |
O |
76 |
279,000 |
285,000 |
–6,000 |
–6,000 |
1 514,20 |
282,342 |
|
Mercedes-AMG GmbH, Affalterbach |
Z2 |
1 507 |
307,578 |
145,071 |
162,507 |
162,494 |
1 701,79 |
307,768 |
|
MG Motor UK Limited |
O |
426 |
183,156 |
184,000 |
–0,844 |
–0,844 |
1 513,43 |
183,667 |
|
MIA Electric SAS |
|
249 |
0 |
108,388 |
– 108,388 |
– 108,388 |
899,09 |
0,000 |
|
Micro-Vett SpA |
|
4 |
0 |
129,772 |
– 129,772 |
– 129,772 |
1 367,00 |
0,000 |
|
Mitsubishi Motors Corporation (MMC) |
Z4 |
78 039 |
128,395 |
139,904 |
–11,509 |
–12,224 |
1 588,71 |
153,864 |
|
Mitsubishi Motor Europe BV (MME) |
Z4 |
19 270 |
117,472 |
115,081 |
2,391 |
2,387 |
1 045,55 |
120,139 |
|
Morgan Motor Co. Ltd |
O |
452 |
155,382 |
180,000 |
–24,618 |
–24,618 |
1 113,11 |
176,626 |
|
Nissan International SA |
|
443 400 |
127,348 |
130,153 |
–2,805 |
–2,805 |
1 375,34 |
142,469 |
|
O.M.C.I. SRL |
|
51 |
156,061 |
119,537 |
36,524 |
36,524 |
1 143,04 |
169,431 |
|
Adam Opel AG |
|
952 117 |
122,860 |
132,649 |
–9,789 |
–9,790 |
1 429,97 |
134,205 |
|
OSV - Opel Special Vehicles GmbH |
|
2 |
133 |
136,581 |
–3,581 |
–3,581 |
1 516,00 |
135,500 |
|
Perodua Manufacturing Sdn Bhd |
|
526 |
136,941 |
114,004 |
22,937 |
22,937 |
1 021,98 |
141,848 |
|
PGO Automobiles |
|
66 |
184,738 |
113,598 |
71,140 |
71,140 |
1 013,09 |
188,015 |
|
Dr.Ing.h.c.F. Porsche AG |
Z8 |
37 201 |
202,993 |
152,904 |
50,089 |
50,089 |
1 873,19 |
221,560 |
|
Potenza Sports Cars |
|
22 |
178 |
99,975 |
78,025 |
78,025 |
715,00 |
178,000 |
|
Perusahaan Otomobil Nasional Sdn Bhd |
O |
442 |
144,78 |
185,000 |
–40,220 |
–40,220 |
1 394,86 |
154,495 |
|
Quattro GmbH |
Z8 |
3 307 |
232,028 |
149,311 |
82,717 |
81,792 |
1 794,57 |
258,705 |
|
Renault |
|
1 004 850 |
114,816 |
126,391 |
–11,575 |
–11,580 |
1 293,02 |
128,566 |
|
Rolls-Royce Motors Cars Ltd |
|
409 |
316,238 |
182,073 |
134,165 |
134,165 |
2 511,46 |
334,760 |
|
Saab Automobile AB |
|
12 570 |
134,632 |
144,930 |
–10,298 |
–10,298 |
1 698,70 |
155,341 |
|
Santana Motor SA |
|
22 |
217,929 |
149,065 |
68,864 |
68,864 |
1 789,18 |
245,591 |
|
Seat |
Z8 |
293 241 |
114,132 |
126,196 |
–12,064 |
–12,110 |
1 288,76 |
124,878 |
|
Secma |
|
43 |
131,000 |
97,370 |
33,630 |
33,630 |
658,00 |
137,140 |
|
Shanghai Maple Automobile Co Ltd |
|
15 |
212 |
154,130 |
57,870 |
57,870 |
1 900,00 |
216,200 |
|
Shijiazhuang Shuanghuan Automobile Company |
|
51 |
269,242 |
153,977 |
115,265 |
115,265 |
1 896,67 |
269,510 |
|
Skoda Auto AS |
Z8 |
448 804 |
122,323 |
127,444 |
–5,121 |
–5,453 |
1 316,07 |
134,649 |
|
Sovab |
|
9 |
211,8 |
163,955 |
47,845 |
47,845 |
2 115,00 |
215,000 |
|
Ssangyong Motor Company |
O |
6 258 |
165,95 |
180,000 |
–14,050 |
–14,050 |
1 820,03 |
184,144 |
|
Suzuki Motor Corporation |
Z5 |
58 442 |
129,792 |
124,059 |
5,733 |
5,733 |
1 241,99 |
148,166 |
|
Tata Motors Limited |
OSO Z6 |
2 075 |
132,499 |
178,025 |
–45,526 |
–45,526 |
1 323,63 |
145,692 |
|
Tesla Motors Ltd |
|
76 |
0 |
128,354 |
– 128,354 |
– 128,354 |
1 335,99 |
0,000 |
|
Think |
|
224 |
0 |
119,830 |
– 119,830 |
– 119,830 |
1 149,47 |
0,000 |
|
Toyota Motor Europe NV SA |
Z7 |
522 865 |
109,293 |
128,141 |
–18,848 |
–18,905 |
1 331,32 |
126,194 |
|
Volkswagen AG |
Z8 |
1 574 053 |
121,739 |
131,971 |
–10,232 |
–10,399 |
1 415,14 |
134,918 |
|
Volvo Car Corporation |
|
225 326 |
132,245 |
145,021 |
–12,776 |
–12,776 |
1 700,69 |
151,452 |
|
Wiesmann GmbH |
O |
5 |
270,333 |
274,000 |
–3,667 |
–3,667 |
1 434,60 |
277,000 |
Preglednica 2
Vrednosti v zvezi z učinkovitostjo združenj, potrjene v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 443/2009
|
A |
B |
C |
D |
E |
F |
G |
H |
I |
|
Ime združenja |
Združenje |
Število registracij |
Popravljene povprečne emisije CO2 (65 %) |
Cilj specifičnih emisij |
Odstopanje od cilja |
Prilagojeno odstopanje od cilja |
Povprečna masa |
Povprečne emisije CO2 (100 %) |
|
Ford Werke GMBH |
Z1 |
1 005 640 |
119,007 |
127,82 |
–8,813 |
–8,893 |
1 324,29 |
131,943 |
|
Daimler AG |
Z2 |
627 586 |
132,189 |
139,045 |
–6,856 |
–6,933 |
1 569,93 |
153,137 |
|
Honda Motor Europe Ltd |
Z3 |
139 774 |
127,001 |
129,394 |
–2,393 |
–2,703 |
1 358,75 |
144,850 |
|
Mitsubishi Motors |
Z4 |
97 309 |
123,768 |
134,988 |
–11,220 |
–11,651 |
1 481,15 |
147,185 |
|
Suzuki |
Z5 |
177 430 |
116,184 |
120,283 |
–4,099 |
–4,099 |
1 159,37 |
131,512 |
|
Tata Motors Ltd, Jaguar Cars Ltd, Land Rover |
Z6 |
92 135 |
177,629 |
178,025 |
–0,396 |
–0,396 |
2 176,27 |
204,240 |
|
Toyota-Daihatsu Group |
Z7 |
532 468 |
109,496 |
127,96 |
–18,464 |
–18,506 |
1 327,37 |
126,547 |
|
VW Group PC |
Z8 |
2 990 068 |
121,99 |
132,57 |
–10,580 |
–10,707 |
1 428,23 |
137,316 |
Pojasnila k preglednicama 1 in 2
Stolpec A:
V preglednici 1: „ime proizvajalca“ pomeni ime proizvajalca, kot ga je zadevni proizvajalec sporočil Komisiji, ali, če ime ni bilo sporočeno, ime, registrirano pri organu za registracije države članice.
V preglednici 2: „ime združenja“ pomeni ime združenja, ki ga je navedel vodja združenja.
Stolpec B:
„O“ pomeni, da je bilo odobreno odstopanje v zvezi z malim proizvajalcem v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 443/2009 z učinkom od leta 2012;
„OSO“ pomeni, da je bilo odobreno odstopanje v zvezi z nišnim proizvajalcem v skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 443/2009 z učinkom od leta 2012;
„Z“ pomeni, da je proizvajalec član združenja (iz preglednice 2), oblikovanega v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 443/2009.
Stolpec C:
„Število registracij“ pomeni celotno število novih avtomobilov, registriranih v koledarskem letu v državah članicah, brez registracij, ki se nanašajo na podatke, pri katerih manjkajo vrednosti za maso in CO2, in podatke, ki jih proizvajalec ne prepozna (označeni v obvestilu o napakah z oznako C, kot določa člen 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010). Števila registracij, ki so ga sporočile države članice, sicer ni dovoljeno spreminjati.
Stolpec D:
„Popravljene povprečne emisije CO2 (65 %)“ pomenijo povprečne specifične emisije CO2 izračunane na osnovi 65 % vozil z najnižjimi emisijami v voznem parku proizvajalca v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 4 Uredbe (ES) št. 443/2009 in točko 4 Sporočila Komisije COM(2010) 657 final. Povprečne specifične emisije so bile po potrebi prilagojene, da se upoštevajo popravki, ki so jih Komisiji sporočili zadevni proizvajalci. Pri izračunu so uporabljeni podatki, ki vsebujejo veljavne vrednosti za maso in emisije CO2.
Stolpec E:
„Cilj specifičnih emisij“ pomeni cilj emisij, izračunan na osnovi povprečne mase vseh vozil, pripisanih proizvajalcu z uporabo formule iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 443/2009.
Stolpec F:
„Odstopanje od cilja“ pomeni razliko med povprečnimi specifičnimi emisijami v stolpcu D in ciljem specifičnih emisij v stolpcu E. Če v stolpcu F pred številko stoji znak „–“, to pomeni, da so povprečne emisije nižje od ciljnih.
Stolpec G:
„Prilagojeno odstopanje od cilja“ pomeni, da so bile vrednosti v tem stolpcu, ki se razlikujejo od vrednosti v stolpcu F, prilagojene glede na dovoljeno stopnjo napake. Dovoljena stopnja napake se uporabi za tiste podatke, ki so vključeni v izračun povprečnih specifičnih emisij in cilja, vendar jih proizvajalec zaradi pomanjkanja identifikacijskih oznak ne more preveriti. Dovoljena stopnja napake se uporabi samo, če je proizvajalec obvestil Komisijo o podatkih z oznako B, kot določa člen 9(3) Uredbe (EU) št. 1014/2010. Dovoljena stopnja napake se izračuna z naslednjo formulo:
|
|
Napaka = absolutna vrednost [(AC1 – TG1) – (AC2 – TG2)] |
|
|
AC1 = povprečne specifične emisije CO2, vključno z neznanimi vozili (kot so navedene v stolpcu D); |
|
|
TG1 = cilj specifičnih emisij, vključno z neznanimi vozili (kot je naveden v stolpcu E); |
|
|
AC2 = povprečne specifične emisije CO2 brez neznanih vozil; |
|
|
TG2 = cilj specifičnih emisij brez neznanih vozil. |
Stolpec I:
„Povprečne emisije CO2 (100 %)“ pomenijo povprečne specifične emisije CO2, izračunane na osnovi 100 % vozil, pripisanih proizvajalcu. Povprečne specifične emisije so bile po potrebi prilagojene, da se upoštevajo popravki, ki so jih Komisiji sporočili zadevni proizvajalci. Pri izračunu so uporabljeni podatki, ki vsebujejo veljavne vrednosti za maso in emisije CO2.
PRIPOROČILA
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/37 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 6. decembra 2012
glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah
(2012/771/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V mednarodnem kontekstu velja obstoj različnih davčnih zakonodaj na splošno za posledico fiskalne suverenosti. V tem kontekstu so se nekatere, običajno majhne tretje države z omejenimi finančnimi potrebami odločile za nizko stopnjo davka od dohodka, ki ima splošno veljavo, tako za posameznike kot tudi podjetja, ali pa so se odločile, da takšnega davka sploh ne bodo uvedle. Takšne davčne politike niso nujno nezaželene, dokler je država dejavna v mednarodnem sodelovanju in drugim državam omogoča, da izvršujejo svojo davčno politiko. |
|
(2) |
Za politike, ki vključujejo nizko ali celo nično stopnjo davka od dohodka, pa je pogosto značilna premajhna preglednost ali izmenjava informacij z drugimi državami. Zadevne države privabljajo naložbe s tem, da nerezidentom ponujajo zatočišče za nekatere vrste mobilnih dohodkov ali kapitala in jim omogočajo, da prikrijejo obstoj takšnih dohodkov ali kapitala pred davčno upravo države, katere rezidenti so. |
|
(3) |
Za reševanje teh vidikov so bile na mednarodnih forumih, npr. v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter v okviru skupine G-20, sprejete različne spodbude. Poleg tega je Svetovni forum za preglednost in izmenjavo podatkov za davčne namene (v nadaljevanju besedila: svetovni forum) oblikoval standarde preglednosti in izmenjave informacij za davčne namene. Leta 2009 je privolil, da bo pregledal izvajanje teh standardov. Izvedel je obsežen medsebojni strokovni pregled in mnogo tradicionalnih jurisdikcij z nizko obdavčitvijo je privolilo v sklenitev dvostranskih sporazumov o izmenjavi informacij o davčnih zadevah. |
|
(4) |
Znotraj Unije so vidiki preglednosti in izmenjave informacij obravnavani v Direktivi Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (1). Poleg tega v Uniji obstaja soglasje, izraženo v kodeksu ravnanja na področju obdavčenja podjetij iz Priloge 1 k Sklepom Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 1. decembra 1997 o politiki obdavčevanja (2), da škodljivi davčni ukrepi niso sprejemljivi, kar državam članicam otežuje ohranitev ali uvedbo takšnih ukrepov. Poleg tega se pri številnih ukrepih, ki bi lahko spadali v kodeks ravnanja, izvede pregled na podlagi pravil o državni pomoči, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). |
|
(5) |
Unija si v odnosih s tretjimi državami prizadeva, da bi jih prepričala, naj se zavežejo, da bodo spoštovale načela Unije glede preglednosti in izmenjave informacij (podobna splošno sprejetim mednarodnim standardom preglednosti in izmenjave informacij) ter odpravile škodljive davčne ukrepe, opisane v sporočilu Komisije o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah (3) in sporočilu Komisije o obdavčenju in razvoju sodelovanja z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah (4). |
|
(6) |
Države članice, katerih davčne osnove so bile prizadete zaradi premajhne preglednosti ali škodljivih davčnih ukrepov tretjih držav, so sprejele ukrepe za izboljšanje stanja. Vendar se davkoplačevalci na takšne ukrepe odzivajo s preusmerjanjem poslovanja ali transakcij prek druge jurisdikcije z nižjo ravnijo zaščite. To tveganje je zlasti pomembno znotraj Unije, saj lahko gospodarski subjekti poslujejo kjer koli v Uniji. Posledično raven zaščite znotraj Unije pred zmanjševanjem davčne osnove ustreza najnižji ravni zaščite, ki jo omogočajo države članice. |
|
(7) |
Izkrivljanja, ki jih te razmere povzročajo znotraj Unije, imajo lahko za posledico umetne kapitalske tokove in gibanja davkoplačevalcev znotraj notranjega trga, kar ovira njegovo pravilno delovanje in zmanjšuje davčne osnove držav članic. Takšna izkrivljanja se lahko odpravijo s pristopom, ki bi ga zavzele vse države članice. |
|
(8) |
Zato je treba jasno opredeliti minimalne standarde dobrega upravljanja v davčnih zadevah, tako glede preglednosti in izmenjave informacij kot tudi škodljivih davčnih ukrepov, in številne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v zvezi s tretjimi državami, da bi jih spodbudili k izpolnjevanju teh standardov. |
|
(9) |
Glede preglednosti in izmenjave informacij je bil v formalnih pogojih, o katerih se je dogovoril svetovni forum leta 2009, določen mednarodno priznan standard. Ti pogoji bi morali biti zato temelj tega priporočila. Kodeks ravnanja na področju obdavčenja podjetij se je znotraj Unije izkazal za ustrezno referenco, kar zadeva škodljive davčne ukrepe. Države članice so se zavezale, da bodo v tretjih državah spodbujale načela kodeksa. Zato se je za namene tega priporočila primerno sklicevati na merila kodeksa. V tem kontekstu se je tudi ustrezno sklicevati na delo Skupine za kodeks ravnanja (obdavčenje podjetij), ki je bila v okviru Sveta vzpostavljena, da bi ocenila davčne ukrepe, ki bi lahko spadali v področje uporabe kodeksa ravnanja na področju obdavčenja podjetij (5). Primeri, ki jih je ta skupina ocenila, so lahko koristni pri ocenjevanju, ali je treba kak ukrep šteti za škodljiv. |
|
(10) |
V tem priporočilu bi bilo treba navesti niz ukrepov, ki jih je treba uporabljati glede tretjih držav, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah. Države članice bi s hkratno uporabo teh ukrepov znatno okrepile skupno učinkovitost ukrepov, ki jih sprejmejo posamezno. Zato bi lahko zmanjšali izgubo davčnih prihodkov kot tudi upravne stroške za davčne uprave in obremenitev davkoplačevalcev zaradi upoštevanja davčnih predpisov. |
|
(11) |
Da bi spodbujali uporabo minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah, je prav tako treba navesti pozitivne ukrepe za spodbujanje tretjih držav, ki te standarde izpolnjujejo ali so se zavezale, da jih bodo izpolnjevale, vendar potrebujejo pomoč, da bi to lahko dosegle. |
|
(12) |
Ukrepi, ki so navedeni v tem priporočilu in jih države članice izvajajo, morajo biti skladni s pravom Unije, zlasti s temeljnimi svoboščinami, določenimi v PDEU – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
1. Vsebina
To priporočilo zagotavlja merila, ki omogočajo opredelitev tretjih držav, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah. V njem je naveden tudi niz ukrepov, ki jih države članice lahko sprejmejo v zvezi s tretjimi državami, ki ne izpolnjujejo teh standardov, in koristijo tretjim državam, ki jih izpolnjujejo.
To priporočilo zadeva obdavčitev dohodkov.
2. Opredelitve pojmov
V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„davek od dohodka“ pomeni vsak davek od dohodka, odmerjen posameznikom ali pravnim osebam, ne glede na način, kako je odmerjen, če se uvede v imenu države, njenih političnih pododdelkov ali lokalnih organov; |
|
(b) |
„tretja država“ pomeni vsako jurisdikcijo, ki ni država članica; |
|
(c) |
„nacionalni črni seznam“ pomeni seznam, ki ga sprejme država članica in opredeljuje druge jurisdikcije, v zvezi s katerimi država članica uporablja predhodno določene davčne ukrepe ali davčne politike. |
3. Minimalni standardi dobrega upravljanja v davčnih zadevah
Tretja država izpolnjuje minimalne standarde dobrega upravljanja v davčnih zadevah, če:
|
(a) |
je sprejela pravne, regulativne in upravne ukrepe, namenjene izpolnjevanju standardov preglednosti in izmenjave informacij, določenih v Prilogi, in te ukrepe učinkovito izvaja; |
|
(b) |
ne izvaja škodljivih davčnih ukrepov na področju obdavčenja podjetij. |
Davčne ukrepe, ki zagotavljajo znatno nižjo dejansko stopnjo obdavčitve, vključno z nično obdavčitvijo, od stopenj, ki na splošno veljajo v zadevni tretji državi, je treba obravnavati kot potencialno škodljive. Takšna stopnja obdavčitve lahko temelji na nominalni davčni stopnji, davčni osnovi ali drugem ustreznem dejavniku.
Pri ocenjevanju, ali so takšni ukrepi škodljivi, je treba med drugim upoštevati:
|
(a) |
ali so do ugodnosti upravičeni le nerezidenti ali transakcije z nerezidenti; |
|
(b) |
ali so ugodnosti ločene od domačega trga, tako da ne vplivajo na nacionalno davčno osnovo; |
|
(c) |
ali so ugodnosti odobrene tudi brez prave gospodarske dejavnosti in znatne gospodarske prisotnosti v tretji državi, ki omogoča takšne davčne ugodnosti; |
|
(d) |
ali pravila za določitev dobička v zvezi z dejavnostmi v okviru večnacionalne skupine podjetij odstopajo od mednarodno sprejetih načel, zlasti pravila, dogovorjena v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj; |
|
(e) |
ali davčni ukrepi niso dovolj pregledni, vključno s primeri, v katerih so zakonske določbe sproščene na upravni ravni na nepregleden način. |
Pri uporabi teh meril bi morale države članice upoštevati sklepe, dosežene v Skupini za kodeks ravnanja (obdavčenje podjetij) glede davčnih ukrepov, ki jih je skupina ocenila kot škodljive.
4. Ukrepi, usmerjeni proti tretjim državam, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov iz točke 3
|
4.1 |
Države članice bi morale objaviti črne sezname tretjih držav, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov iz točke 3, z namenom uporabe točke 4.3. Črni seznami bi se morali sklicevati na to priporočilo. |
|
4.2 |
Države članice, ki so sprejele nacionalne črne sezname, bi morale vanje vključiti tretje države, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov iz točke 3. |
|
4.3 |
Vsaka država članica, ki je sklenila konvencijo o dvojnem obdavčevanju s tretjo državo, ki ne izpolnjuje minimalnih standardov iz točke 3, bi si morala, kakor je najprimernejše za izboljšanje izpolnjevanja teh standardov s strani zadevne tretje države, prizadevati za ponovna pogajanja za sklenitev konvencije ali začasno prekinitev ali odpoved konvencije. |
5. Ukrepi, ki koristijo tretjim državam, ki izpolnjujejo minimalne standarde iz točke 3
|
5.1 |
Države članice bi morale tretje države, ki izpolnjujejo minimalne standarde iz točke 3, umakniti s črnih seznamov iz točke 4.1. |
|
5.2 |
Države članice bi morale proučiti možnost umika tretjih držav, ki izpolnjujejo minimalne standarde iz točke 3, z vseh obstoječih nacionalnih črnih seznamov iz točke 4.2. |
|
5.3 |
Države članice bi morale proučiti možnost začetka dvostranskih pogajanj za sklenitev konvencij o dvojnem obdavčevanju s tretjimi državami, ki izpolnjujejo minimalne standarde iz točke 3. |
6. Ukrepi, ki koristijo tretjim državam, ki so se zavezale, da bodo izpolnjevale minimalne standarde iz točke 3
|
6.1 |
Države članice bi morale proučiti možnost tesnejšega sodelovanja in pomoči tretjim državam, zlasti državam v razvoju, ki so se zavezale, da bodo izpolnjevale minimalne standarde iz točke 3, da bi tem državam pomagale pri učinkovitem boju proti davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. V ta namen bi morale v take države za omejen čas napotiti davčne strokovnjake.
Pri presojanju zaveze tretjih držav k izpolnjevanju minimalnih standardov bi morale države članice upoštevati vse konkretne pokazatelje v zvezi s tem, zlasti napredek, ki ga je zadevna tretja država že dosegla na področju izpolnjevanja minimalnih standardov. |
|
6.2 |
Dokler ima tretja država koristi zaradi pomoči v skladu s točko 6.1 in dosega pričakovani napredek na področju izpolnjevanja navedenih minimalnih standardov, bi se morala država članica vzdržati izvajanja ukrepov iz točke 4, razen v primeru ponovnih pogajanj za sklenitev konvencij o dvojnem obdavčevanju. |
7. Nadaljnji ukrepi
Države članice morajo Komisijo obvestiti o ukrepih, sprejetih za izpolnjevanje tega priporočila, in vseh spremembah takšnih ukrepov.
Komisija objavi poročilo o izvajanju tega priporočila v treh letih po njegovem sprejetju.
8. Naslovniki
To priporočilo je naslovljeno na države članice.
V Bruslju, 6. decembra 2012
Za Komisijo
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
(1) UL L 64, 11.3.2011, str. 1.
(3) COM(2009) 201 final z dne 28. aprila 2009.
(4) COM(2010) 163 final z dne 21. aprila 2010.
PRILOGA
STANDARDI PREGLEDNOSTI IN IZMENJAVE INFORMACIJ
A RAZPOLOŽLJIVOST INFORMACIJ
|
A.1 |
Zadevna tretja država zagotovi, da so informacije o lastništvu in identiteti vseh ustreznih subjektov in ureditev na voljo pristojnim organom. |
|
A.2 |
Zadevna tretja država zagotovi, da se za vse ustrezne subjekte in ureditve vodi zanesljiva računovodska evidenca. |
|
A.3 |
Na voljo so bančne informacije za vse imetnike računov. |
B DOSTOP DO INFORMACIJ
|
B.1 |
Pristojni organi zadevne tretje države so pooblaščeni, da lahko pridobijo informacije, za katere je bilo zaprošeno na podlagi sporazuma o izmenjavi informacij, od katere koli osebe pod njihovo teritorialno jurisdikcijo, ki ima ali nadzoruje takšne informacije, in da take informacije zagotavljajo. |
|
B.2 |
Pravice in varovala, ki jih imajo osebe v zadevni tretji državi, od katere se zahtevajo informacije, so skladne z učinkovito izmenjavo informacij. |
C IZMENJAVA INFORMACIJ
|
C.1 |
Mehanizmi za izmenjavo informacij z državami članicami zagotavljajo, da je ta izmenjava izvedena na učinkovit način. |
|
C.2 |
Omrežje mehanizmov za izmenjavo informacij zadevne tretje države zajema vse države članice. |
|
C.3 |
Mehanizmi za izmenjavo informacij zadevne tretje države vsebujejo ustrezne določbe za zagotavljanje zaupnosti informacij, prejetih od držav članic. |
|
C.4 |
Mehanizmi za izmenjavo informacij zadevne tretje države spoštujejo pravice in varovala davkoplačevalcev in tretjih strani. |
|
C.5 |
Zadevna tretja država pravočasno zagotovi informacije na podlagi svojega omrežja sporazumov z državami članicami. |
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/41 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 6. decembra 2012
o agresivnem davčnem načrtovanju
(2012/772/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Države po svetu davčno načrtovanje običajno obravnavajo kot legitimno prakso. Sčasoma pa so strukture davčnega načrtovanja postale vse bolj kompleksne. Oblikujejo se v več jurisdikcijah in povzročijo, da se obdavčljivi dobički prenesejo v države z ugodnejšimi davčnimi režimi. Ključna značilnost zadevnih praks je, da zmanjšujejo davčno odgovornost s popolnoma zakonitimi ureditvami, ki pa so v nasprotju z namenom zakona. |
|
(2) |
Agresivno davčno načrtovanje izkorišča tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne odgovornosti. Ima lahko najrazličnejše oblike. Med njegovimi posledicami so dvojni odbitki (npr. ista izguba se odbije tako v državi vira kot tudi v državi prebivališča) in dvojno obdavčevanje (npr. dohodek, ki ni obdavčen v državi vira, je oproščen davka v državi prebivališča). |
|
(3) |
Države članice kljub znatnim prizadevanjem s težavo ščitijo svoje davčne osnove pred zmanjševanjem zaradi agresivnega davčnega načrtovanja. Nacionalne določbe na tem področju pogosto niso popolnoma učinkovite, zlasti zaradi čezmejne razsežnosti mnogih struktur davčnega načrtovanja in vse večje mobilnosti kapitala in oseb. |
|
(4) |
Da bi omogočili boljše delovanje notranjega trga, je treba vse države članice spodbujati, da sprejmejo isti splošni pristop k agresivnemu davčnemu načrtovanju, ki bi pripomogel k zmanjšanju obstoječih izkrivljanj. |
|
(5) |
V ta namen je treba obravnavati primere, v katerih davkoplačevalec pridobi davčne ugodnosti s predstavitvijo svojih davčnih zadev tako, da dohodke ne obdavči nobena od zadevnih davčnih jurisdikcij (dvojno neobdavčenje). Če se takšne prakse nadaljujejo, lahko povzročijo umetne kapitalske tokove in gibanje davkoplačevalcev znotraj notranjega trga in s tem ovirajo njegovo pravilno delovanje in zmanjšujejo davčne osnove držav članic. |
|
(6) |
Komisija je leta 2012 izvedla javno posvetovanje o dvojnem neobdavčevanju na notranjem trgu. Ker vseh problemov, obravnavanih v posvetovanju, ni mogoče rešiti z eno samo rešitvijo, je primerno, da se najprej obravnava problem, ki je povezan z nekaterimi pogosto uporabljenimi strukturami davčnega svetovanja, ki izkoriščajo razhajanja med dvema ali več davčnimi sistemi in pogosto povzročijo dvojno neobdavčenje. |
|
(7) |
Države se v konvencijah o dvojnem obdavčevanju pogosto obvežejo, da ne bodo obdavčile nekaterih postavk dohodkov. Pri tem ni nujno, da upoštevajo, ali so takšne postavke obdavčene v drugi podpisnici konvencije in ali zato obstaja tveganje za dvojno neobdavčenje. Takšno tveganje lahko obstaja tudi, če države članice enostransko oprostijo davka postavke tujih dohodkov, ne glede na to, ali so obdavčeni v državi vira. V tem priporočilu je treba obravnavati oba primera. |
|
(8) |
Ker so strukture davčnega načrtovanja vse bolj kompleksne in nacionalni zakonodajalci pogosto nimajo dovolj časa za odzivanje, se posebni ukrepi za preprečevanje zlorab pogosto izkažejo za nezadostne in ne morejo uspešno obravnavati novih struktur agresivnega davčnega načrtovanja. Takšne strukture lahko zmanjšujejo nacionalne davčne prihodke in ovirajo delovanje notranjega trga. Zato je ustrezno priporočiti, da države članice sprejmejo skupni splošni predpis o preprečevanju zlorab, ki bi moral preprečiti tudi kompleksnost več različnih predpisov. V tem kontekstu je treba upoštevati omejitve, določene v zakonodaji Unije, glede predpisov o preprečevanju zlorab. |
|
(9) |
Da bi ohranili avtonomno uporabo obstoječih aktov Unije na zadevnem področju, se to priporočilo ne uporablja na področju Direktive Sveta 2009/133/ES (1), Direktive Sveta 2011/96/EU (2) in Direktive Sveta 2003/49/ES (3). Komisija trenutno proučuje možnost revizije navedenih direktiv z namenom izvajanja načel, navedenih v tem priporočilu – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
1. Vsebina in področje uporabe
V tem priporočilu je obravnavano agresivno davčno načrtovanje na področju neposrednega obdavčevanja.
Ne uporablja se na področju aktov Unije, katerih uporabo bi lahko oviralo.
2. Opredelitev pojmov
V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„davek“ pomeni dohodnino, davek od dohodka pravnih oseb in, kadar je to ustrezno, davek na kapitalski dobiček kot tudi davčni odtegljaj, ki je enakovreden kateremu koli od navedenih davkov; |
|
(b) |
„dohodek“ pomeni vse postavke, ki so kot take opredeljene v domači zakonodaji države članice, ki uporablja ta izraz in, kadar je to ustrezno, postavke, opredeljene kot kapitalski dobiček. |
3. Omejitev uporabe predpisov, namenjenih preprečevanju dvojnega obdavčevanja
|
3.1 |
Kadar se države članice v konvencijah o dvojnem obdavčevanju, ki so jih sklenile med seboj ali s tretjimi državami, obvežejo, da določene postavke dohodkov ne bodo obdavčile, bi morale zagotoviti, da takšna obveza velja le, kadar postavko obdavči druga podpisnica zadevne konvencije. |
|
3.2 |
Da bi države članice lahko uveljavile točko 3.1, so pozvane, da v konvencije o dvojnem obdavčevanju vključijo ustrezno določbo. Takšna določba bi se lahko glasila:
„Kadar ta konvencija določa, da je postavka dohodkov obdavčljiva ali je lahko obdavčena le v eni od držav podpisnic, je obdavčenje te postavke v drugi državi podpisnici izključeno le, če je ta postavka obdavčena v prvi državi podpisnici.“ V primeru večstranskih konvencij se izraz „druga država podpisnica“ lahko nadomesti z izrazom „druge države podpisnice“. |
|
3.3 |
Kadar države članice, da bi preprečile dvojno obdavčevanje z enostranskimi nacionalnimi predpisi, določijo davčno oprostitev za določeno postavko dohodkov, ki izvira iz druge države, v kateri ta postavka ni obdavčena, so države članice pozvane, naj zagotovijo, da je ta postavka obdavčena. |
|
3.4 |
Za namene točk 3.1, 3.2 in 3.3 za postavko dohodkov velja, da je obdavčena, kadar jo zadevna davčna zakonodaja obravnava kot obdavčljivo in ni oproščena davka niti ni upravičena do celotnega davčnega odbitka ali nične stopnje obdavčitve. |
4. Splošni predpis o preprečevanju zlorab
|
4.1 |
Da bi države članice preprečile prakse agresivnega davčnega svetovanja, ki ne spadajo na področje uporabe posebnih predpisov o preprečevanju zlorab, bi morale sprejeti splošni predpis o preprečevanju zlorab, prilagojen domačim in čezmejnim okoliščinam znotraj Unije ter primerom, pri katerih so vključene tretje države. |
|
4.2 |
Da bi države članice lahko uveljavile točko 4.1, so pozvane, da v svojo nacionalno zakonodajo vključijo naslednjo določbo:
„Umetna ureditev ali umeten niz ureditev, ki je bil uveden z bistvenim namenom preprečevanja obdavčenja in pomeni davčno ugodnost, se ne upošteva. Nacionalni organi te ureditve za davčne namene obravnavajo s sklicevanjem na njihovo gospodarsko vsebino.“ |
|
4.3 |
Za namene točke 4.2 ureditev pomeni vsako transakcijo, shemo, ukrep, operacijo, sporazum, odobritev, dogovor, obljubo, obvezo ali dogodek. Ureditev lahko obsega več kot en korak ali del. |
|
4.4 |
Za namene točke 4.2 je ureditev ali niz ureditev umeten, kadar nima komercialne vsebine. Pri ugotavljanju, ali je ureditev ali niz ureditev umeten, so nacionalni organi pozvani, da proučijo, ali vključuje enega ali več naslednjih primerov:
|
|
4.5 |
Za namene točke 4.2 je namen ureditve ali niza ureditev preprečevanje obdavčenja, kadar je, ne glede na subjektivne namene davkoplačevalca, v nasprotju s ciljem, duhom in namenom davčnih predpisov, ki bi jih bilo drugače treba spoštovati. |
|
4.6 |
Za namene točke 4.2 namen velja za bistven, kadar se vsak drug namen, ki je ali bi bil lahko pripisan ureditvi ali nizu ureditev, zdi kvečjemu zanemarljiv ob upoštevanju vseh okoliščin primera. |
|
4.7 |
Pri ugotavljanju, ali ureditev ali niz ureditev pomeni davčno ugodnost iz točke 4.2, so davčni organi pozvani, da znesek davka, ki bi ga ob upoštevanju zadevnih ureditev moral plačati davkoplačevalec, primerjajo z zneskom, ki bi ga isti davkoplačevalec dolgoval v istih okoliščinah, če teh ureditev ne bi bilo. V tem kontekstu je koristno proučiti, ali gre za naslednje primere:
|
5. Nadaljnji ukrepi
Države članice morajo Komisijo obvestiti o ukrepih, sprejetih za izpolnjevanje tega priporočila, in vseh spremembah takšnih ukrepov.
Komisija bo objavila poročilo o izvajanju tega priporočila v treh letih po njegovem sprejetju.
6. Naslovniki
To priporočilo je naslovljeno na države članice.
V Bruslju, 6. decembra 2012
Za Komisijo
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
(1) UL L 310, 25.11.2009, str. 34.
Popravki
|
12.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 338/44 |
Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 488/2012 z dne 8. junija 2012 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 658/2007 o denarnih kaznih za kršitev nekaterih obveznosti v zvezi z dovoljenji za promet, izdanimi v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta
Stran 69, člen 1, točka 7:
besedilo:
„na zahtevo Agencije obveznost predložitev kakršnih koli podatkov, ki dokazujejo, da ostaja razmerje med tveganjem in koristmi ugodno, kot je navedeno v členu 16(4) in členu 41(4) Uredbe (ES) št. 726/2004;“
se glasi:
„na zahtevo Agencije obveznost predložitev kakršnih koli podatkov, ki dokazujejo, da ostaja razmerje med tveganjem in koristmi ugodno, kot je navedeno v členu 16(3a) in členu 41(4) Uredbe (ES) št. 726/2004;“.
Stran 69, člen 1, točka 12:
besedilo:
„na zahtevo Agencije obveznost predložitve kopije glavnega dosjeja o sistemu farmakovigilance, kot določa člen 16(4) Uredbe (ES) št. 726/2004;“
se glasi:
„na zahtevo Agencije obveznost predložitve kopije glavnega dosjeja o sistemu farmakovigilance, kot določa člen 16(3a) Uredbe (ES) št. 726/2004;“.