EVRO-SREDOZEMSKI LETALSKI SPORAZUM MED

Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice, in

EVROPSKA UNIJA,

na eni strani ter

HAŠEMITSKA KRALJEVINA JORDANIJA, v nadaljnjem besedilu: Jordanija,

na drugi strani,

SO SE –

V ŽELJI, da bi spodbujale mednarodni letalski sistem na podlagi poštene konkurence med letalskimi prevozniki na trgu s čim manjšim vplivom držav in njihovih predpisov;

V ŽELJI, da bi omogočile širitev možnosti za mednarodne zračne prevoze, vključno z razvojem omrežij zračnih prevozov za izpolnjevanje potreb potnikov in vkrcevalcev po primernih storitvah zračnih prevozov;

OB PRIZNAVANJU pomena zračnih prevozov za spodbujanje trgovine, turizma in naložb;

V ŽELJI, da bi letalskim prevoznikom omogočile, da ponudijo potujoči javnosti in naročnikom prevozov konkurenčne cene in storitve na odprtih trgih;

OB PRIZNAVANJU morebitnih koristi regulativnega zbliževanja in v izvedljivem obsegu uskladitev predpisov v zvezi z zračnimi prevozi;

V ŽELJI, da bi imeli vsi sektorji industrije letalskih prevozov, vključno z delavci letalskih prevoznikov, koristi od liberaliziranega okolja;

V ŽELJI, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in varovanja v mednarodnih zračnih prevozih, ter s potrditvijo zaskrbljenosti nad dejanji ali grožnjami, usmerjenimi proti varnosti zrakoplovov, ki ogrožajo varnost oseb ali premoženja, škodljivo vplivajo na delovanje zračnega prometa in spodkopavajo zaupanje javnosti v varnost civilnega letalstva;

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944;

OB PRIZNAVANJU, da ta evro-sredozemski letalski sporazum spada na področje uporabe evro-sredozemskega partnerstva, predvidenega v Barcelonski deklaraciji z dne 28. novembra 1995;

OB UPOŠTEVANJU njihove skupne želje, da bi spodbujali evro-sredozemski zračni prostor, ki temelji na načelih regulativnega zbliževanja, regulativnega sodelovanja in liberalizacije dostopa na trg;

OB UPOŠTEVANJU skupne deklaracije Arabske komisije za civilno letalstvo in Organizacije arabskih letalskih prevoznikov na eni strani ter Generalnega direktorata za energetiko in promet na drugi strani, podpisane 16. novembra 2008 v Sharm El Sheikhu;

V ŽELJI, da se letalskim prevoznikom zagotovijo enaki pogoji delovanja s tem, da se njihovim letalskim prevoznikom omogoči poštena in enaka možnost za zagotavljanje dogovorjenih storitev;

OB PRIZNAVANJU pomena ureditve poštenega in enakopravnega dodeljevanja slotov, da lahko njihovi letalski prevozniki zagotovijo nepristransko in nediskriminatorno obravnavanje vseh letalskih prevoznikov;

OB PRIZNAVANJU, da lahko subvencije neugodno vplivajo na konkurenco med letalskimi prevozniki in ogrozijo osnovne cilje tega sporazuma;

OB POTRDITVI pomena zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz letalstva in pomena varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike;

OB UPOŠTEVANJU pomena varstva potrošnikov, vključno z varstvom, ki ga zagotavlja Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sklenjena v Montrealu 28. maja 1999, v kolikor sta obe pogodbenici tudi pogodbenici te konvencije;

Z NAMENOM nadgraditi okvir obstoječih sporazumov o zračnih prevozih s ciljem odprtja dostopa do trgov in doseganja čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti obeh pogodbenic;

OB UPOŠTEVANJU namena, da se ta sporazum izvaja na postopen, a celovit način in da se lahko z ustreznim mehanizmom zagotovi vse večja skladnost z zakonodajo –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitve pojmov

Če ni drugače opredeljeno, v tem sporazumu:

1.	„dogovorjene storitve“ in „določene proge“ pomeni mednarodne zračne prevoze v skladu s členom 2 (Prometne pravice) in Prilogo I k temu sporazumu;

2.	„Sporazum“ pomeni ta sporazum, njegove priloge in vse spremembe Sporazuma;

3.	„zračni prevoz“ pomeni prevoz potnikov, prtljage, tovora in pošte z zrakoplovom, ločeno ali skupaj, ki je na voljo javnosti za plačilo ali najem ter v izogib dvomom vključuje redni in izredni (čarterski) zračni prevoz in zračni prevoz tovora;

4.	„Pridružitveni sporazum“ pomeni Evro-sredozemski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi, sklenjen v Bruslju 24. novembra 1997;

5.	„državljanstvo“ pomeni, ali letalski prevoznik izpolnjuje zahteve v zvezi z vprašanji, kot so njegovo lastništvo, učinkovit nadzor in sedež podjetja;

6.	„pristojni organi“ pomeni vladne agencije ali subjekte, ki so pristojni za upravne naloge na podlagi tega sporazuma;

7.	„pogodbenici“ pomeni na eni strani Evropsko unijo ali njene države članice ali Evropsko unijo in njene države članice, v skladu z njihovimi zadevnimi pristojnostmi, ter na drugi strani Jordanijo;

8.

„Konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944 in vključuje: (a) vsako spremembo, ki je začela veljati v skladu s členom 94(a) Konvencije in sta jo ratificirali tako Jordanija kot država članica ali države članice Evropske unije, ter (b) vsako prilogo ali spremembo priloge, sprejeto v skladu s členom 90 Konvencije, če se taka priloga ali sprememba kadar koli uporabi tako za Jordanijo kot za državo članico ali države članice Evropske unije, kot je ustrezno v posameznem primeru;

9.	„sposobnost“ pomeni, ali je letalski prevoznik sposoben opravljati mednarodne letalske prevoze, to pomeni, ali ima zadostne finančne zmožnosti in ustrezno strokovno znanje ter je pripravljen ravnati v skladu z zakoni, s predpisi in z zahtevami, ki urejajo delovanje teh storitev;

10.

„država ECAA“ pomeni vsako državo, ki je pogodbenica večstranskega sporazuma o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (države članice Evropske unije, Republika Albanija, Bosna in Hercegovina, Republika Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Republika Islandija, Republika Črna gora, Kraljevina Norveška, Republika Srbija in Kosovo v skladu z Resolucijo 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov);

11.	„država Euromed“ pomeni katero koli sredozemsko državo, vključeno v evropsko politiko sosedstva (to so: Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Libanon, Jordanija, Izrael, Palestinsko ozemlje, Sirija in Turčija);

12.

„pravica pete svoboščine“ pomeni pravico ali ugodnost, ki jo ena država („država podeljevalka“) podeli letalskim prevoznikom druge države („država prejemnica“) za zagotavljanje storitev mednarodnih zračnih prevozov med ozemljem države podeljevalke in ozemljem tretje države, pod pogojem, da takšne storitve izvirajo ali se končajo na ozemlju države prejemnice;

13.	„mednarodni zračni prevoz“ pomeni zračni prevoz, ki poteka čez zračni prostor nad ozemljem vsaj dveh držav;

14.

„državljan“ pomeni vsako osebo ali subjekt z jordanskim državljanstvom za jordansko pogodbenico ali državljanstvom države članice za evropsko pogodbenico, če je, v primeru pravnega subjekta, nenehno pod učinkovitim nadzorom bodisi neposredno bodisi z večinsko udeležbo oseb ali subjektov z jordanskim državljanstvom za jordansko pogodbenico ali oseb ali subjektov z državljanstvom države članice ali ene od tretjih držav, opredeljenih v Prilogi IV, za evropsko pogodbenico;

15.

„operativne licence“ pomeni v primeru Evropske unije in njenih držav članic operativne licence in kakršne koli druge ustrezne dokumente ali spričevala, ki so podeljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (1) in vsakim poznejšim instrumentom, v primeru Jordanije pa licence/spričevala/dovoljenja ali izjeme, ki so podeljeni v skladu z JCAR del 119;

16.

„cena“ pomeni: — „letalske prevoznine“, ki se plačajo letalskim prevoznikom ali njihovim zastopnikom ali drugim prodajalcem kart za letalski prevoz potnikov in prtljage, ter kakršne koli pogoje, pod katerimi te cene veljajo, vključno s plačili in pogoji, ki so ponujeni agenciji in drugim pomožnim službam; ter — „tarife zračnega prevoza“, ki se plačajo za prevoz tovora in pogoje, pod katerimi te cene veljajo, vključno s plačili in pogoji, ki so ponujeni agenciji in drugim pomožnim službam. Ta opredelitev zajema, če je to ustrezno, površinski prevoz v povezavi z mednarodnim zračnim prevozom ter pogoje za uporabo opredelitve;

17.	„sedež podjetja“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež letalskega prevoznika v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor letalskega prevoznika, vključno z upravljanjem stalne plovnosti;

18.

„obveznost javnih storitev“ pomeni vse obveznosti, ki jih imajo letalski prevozniki, da na določeni progi zagotovijo minimalno opravljanje rednih letalskih prevozov, ki izpolnjujejo ustaljene standarde neprekinjenosti, rednosti, določanja cen in minimalne zmogljivosti, ki jih letalski prevozniki ne bi prevzeli, če bi upoštevali samo svoje poslovne interese. Zadevna pogodbenica lahko letalskim prevoznikom izplača nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev;

19.	„SESAR“ pomeni tehnično izvedbo enotnega evropskega neba, ki predvideva usklajene in sinhronizirane raziskave, razvoj ter postavitev novih generacij sistemov upravljanja zračnega prometa;

20.

„subvencija“ pomeni vsak finančni prispevek, ki ga zagotovijo organi ali regionalna organizacija ali druga javna organizacija, tj. če: (a) praksa vlade ali regionalnega organa ali druge javne organizacije vključuje neposreden prenos sredstev, kot so nepovratna sredstva, posojila ali infuzije lastniškega kapitala, potencialen neposreden prenos sredstev na podjetje, prevzem obveznosti podjetja, kot so garancije za posojila, kapitalski vložki, lastništvo, zaščita pred bankrotom ali zavarovanje; (b) se vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija odreče plačilu sicer obveznih dajatev ali jih ne izterja; (c) vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija zagotovi blago ali storitve, ki ne predstavljajo splošne infrastrukture, ali kupi blago ali storitve; ali (d) plačila vlade, regionalnega organa ali druge javne organizacije v finančni sklad ali pooblastilo ali navodilo zasebnemu subjektu, da opravi eno ali več opravil take vrste, kot so našteta v točkah (a), (b) in (c), ki bi jih v običajnih okoliščinah opravila vlada in se opravljanje take dejavnosti dejansko in po vsebini ne razlikuje od dejavnosti, ki jo sicer opravlja vlada; in če je s tem dodeljena ugodnost;

21.

„ozemlje“ pomeni za Jordanijo kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje v njeni suverenosti ali jurisdikciji ter za Evropsko unijo kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje, kjer se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi in vsakem poznejšem instrumentu. Uporaba tega sporazuma za letališče Gibraltarja ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče, in ne posega v nadaljnje začasno izvzetje gibraltarskega letališča iz ukrepov EU na področju letalstva, ki veljajo od 18. septembra 2006 med državami članicami v skladu z Ministrsko izjavo o gibraltarskem letališču, dogovorjeno v Cordobi 18. septembra 2006; ter

22.

„pristojbina za uporabnike“ pomeni pristojbino, zaračunano letalskim prevoznikom za zagotovitev letališča, letaliških okoljskih, navigacijskih ali varnostnih objektov ali storitev, vključno s povezanimi storitvami in objekti ter, če je to ustrezno, stroške, ki so odraz okoljskih stroškov, povezanih z emisijami hrupa.

NASLOV I

GOSPODARSKE DOLOČBE

Člen 2

Prometne pravice

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s Prilogo I in Prilogo II k temu sporazumu drugi pogodbenici podeli naslednje pravice pri opravljanju mednarodnih zračnih prevozov s strani letalskih prevoznikov druge pogodbenice:

(a)	pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka,

(b)	pravico do pristankov na njenem ozemlju v vse namene, ki niso vkrcanje ali izkrcanje potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte v zračnem prevozu (v nekomercialne namene),

(c)	med opravljanjem dogovorjene storitve na določeni progi pravico do pristankov na njenem ozemlju v namene vkrcanja in izkrcanja potnikov, tovora in/ali pošte v mednarodnem prometu, ločeno ali skupaj, ter

(d)	pravice, ki so drugače določene v tem sporazumu.

2.   Nobena določba v tem sporazumu ne podeljuje letalskim prevoznikom:

(a)	Jordanije pravice, da za plačilo na ozemlju katere koli države članice vkrcajo potnike, prtljago, tovor in/ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju zadevne države članice;

(b)	Evropske unije pravice, da za plačilo na ozemlju Jordanije vkrcajo potnike, prtljago, tovor in/ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju Jordanije.

Člen 3

Dovoljenja

1.   Ko pristojni organi ene pogodbenice od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja za opravljanje prevozov, po najkrajšem postopku podelijo ustrezna dovoljenja, pod pogojem da:

(a)

za jordanskega letalskega prevoznika: — ima letalski prevoznik sedež podjetja v Jordaniji in je prejel svojo operativno licenco v skladu z veljavno zakonodajo Hašemitske kraljevine Jordanije, — Hašemitska kraljevina Jordanija izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika, ter — je letalski prevoznik neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti in pod učinkovitim nadzorom Jordanije in/ali njenih državljanov;

(b)

za letalskega prevoznika Evropske unije: — ima letalski prevoznik sedež podjetja na ozemlju države članice na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije in je prejel svojo operativno licenco, ter — država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika ter je ustrezni letalski organ jasno opredeljen, — je letalski prevoznik neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav, naštetih v Prilogi IV, in/ali državljanov teh drugih držav;

(c)	letalski prevoznik izpolnjuje pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih običajno uporablja organ, odgovoren za delovanje mednarodnega zračnega prometa; ter

(d)	se ohranjajo in uporabljajo določbe iz člena 13 (Varnost v letalstvu) in člena 14 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma.

Člen 4

Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev, omejitev dovoljenj

1.   Pristojni organi obeh pogodbenic lahko zavrnejo, prekličejo, začasno ukinejo ali omejijo dovoljenja za opravljanje prevozov ali na drug način začasno ukinejo ali omejijo opravljanje prevozov letalskega prevoznika druge pogodbenice, če:

(a)

za jordanskega letalskega prevoznika: — letalski prevoznik nima sedeža podjetja v Jordaniji in ni prejel operativne licence v skladu z veljavno zakonodajo Jordanije, — Jordanija ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika, ali — letalski prevoznik ni neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti in pod učinkovitim nadzorom Jordanije in/ali državljanov Jordanije;

(b)

za letalskega prevoznika Evropske unije: — letalski prevoznik nima sedeža podjetja ali, če obstaja, svojega registriranega sedeža na ozemlju države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali ni prejel operativne licence v skladu z zakonodajo Unije, — država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika ali pristojni letalski organ ni jasno opredeljen, ali — letalski prevoznik ni neposredno ali z večinsko udeležbo v lasti in pod učinkovitim nadzorom držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav, naštetih v Prilogi IV, in/ali državljanov teh drugih držav;

(c)	letalski prevoznik ne ravna v skladu z zakoni in drugimi predpisi iz člena 6 (Skladnost z zakoni in drugimi predpisi) tega sporazuma; ali

(d)	se določbe iz člena 13 (Varnost v letalstvu) in člena 14 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma ne ohranjajo ali uporabljajo.

2.   Če za preprečitev nadaljnje neskladnosti s točko (c) ali (d) odstavka 1 ni nujno takojšnje ukrepanje, se pravice, določene s tem členom, da se zavrnejo, prekličejo, začasno ukinejo ali omejijo dovoljenja ali odobritve katerega koli letalskega prevoznika pogodbenice, uresničujejo le v skladu s postopkom, predpisanim v členu 23 (Zaščitni ukrepi) tega sporazuma. V vsakem primeru je uresničevanje pravic ustrezno, sorazmerno ter glede obsega uporabe in trajanja omejeno na najnujnejše. Usmerjene so izključno proti zadevnim letalskim prevoznikom ter ne posegajo v pravico katere koli pogodbenice do ukrepanja v skladu s členom 22 (Reševanje sporov in arbitraža).

3.   Nobena od pogodbenic ne uporabi pravic, določenih s tem členom, da bi zavrnila, preklicala, začasno ukinila ali omejila dovoljenja ali odobritve katerih koli letalskih prevoznikov pogodbenice na podlagi tega, da je večinsko lastništvo in učinkovit nadzor navedenega letalskega prevoznika v drugi državi Euromed ali njenih državljanov, če je takšna država Euromed pogodbenica podobnega evro-sredozemskega letalskega sporazuma in nudi vzajemno obravnavanje.

Člen 4 bis

Vzajemno priznavanje zakonskih določitev v zvezi s sposobnostjo letalskega prevoznika in državljanstvom

1.   Ko pristojni organi ene pogodbenice od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja, ti priznajo vsako določitev o sposobnosti in/ali državljanstvu, ki jo sprejmejo pristojni organi prve pogodbenice v zvezi z zadevnim letalskim prevoznikom, kot če bi takšno določitev sprejeli njeni lastni pristojni organi, in ne posegajo dalje v takšna vprašanja, razen kot je določeno v odstavku 2 spodaj.

2.   Če imajo pristojni organi pogodbenice prejemnice, potem ko od letalskega prevoznika prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja ali potem ko takšno dovoljenje dodelijo, kljub določitvi pristojnih organov druge pogodbenice, upravičen razlog za pomislek in če pogoji iz člena 3 (Dovoljenja) tega sporazuma za dodelitev ustreznih pooblastil ali dovoljenj niso izpolnjeni, morajo navedene organe takoj obvestiti in navesti bistvene razloge za njihov pomislek. V navedenem primeru lahko katera koli od obeh pogodbenic zaprosi za posvetovanje, ki lahko vključuje predstavnike pristojnih organov in/ali dodatne informacije, pomembne v zvezi s tem pomislekom; takšne zahteve je treba obravnavati takoj, ko je mogoče. Če vprašanje ostane nerešeno, lahko katera koli pogodbenica vprašanje predstavi Skupnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 21 (Skupni odbor) tega sporazuma.

3.   Ta člen ne zajema priznavanja določitev v zvezi z:

—	varnostnimi spričevali ali licencami,

—	ureditvijo varovanja ali

—	zavarovanjem.

Člen 5

Naložbe

1.   Jordanija lahko sprejme ureditve, ki bodo državam članicam ali njihovim državljanom omogočile večinsko lastništvo in/ali učinkovit nadzor jordanskih letalskih prevoznikov.

2.   Ko Skupni odbor v skladu s členom 21(10) (Skupni odbor) preveri, da vzajemne ureditve obstajajo, pogodbenici državam članicam ali njihovim državljanom omogočita večinsko lastništvo in/ali učinkovit nadzor jordanskih letalskih prevoznikov oziroma Jordaniji ali njenim državljanom omogočita večinsko lastništvo in/ali učinkovit nadzor letalskih prevoznikov Evropske unije.

3.   O odobritvah posebnih naložbenih projektov na podlagi tega člena predhodno odloča Skupni odbor, ustanovljen s tem sporazumom. S temi odločitvami se lahko opredelijo pogoji v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev v skladu s tem sporazumom ter v zvezi s storitvami med tretjimi državami in pogodbenicama. Določbe člena 21(9) (Skupni odbor) tega sporazuma se za take odločitve ne uporabljajo.

Člen 6

Skladnost z zakoni in drugimi predpisi

1.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se uporabljajo za prihod zrakoplova, ki opravlja mednarodne zračne prevoze, na njeno ozemlje in odhod z njega, ali za upravljanje in navigacijo zrakoplova, veljajo tudi za letalske prevoznike druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

2.   Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod potnikov, posadk ali tovora na zrakoplovu na njeno ozemlje, zadrževanje na njem in odhod z njega (vključno s predpisi v zvezi z vstopom, mejno kontrolo, imigracijo, potnimi listinami, carino in karanteno ali za pošto s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadke ali tovor letalskih prevoznikov druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

Člen 7

Konkurenčno okolje

1.   Pogodbenici potrjujeta uporabo načel iz poglavja II, naslova IV Pridružitvenega sporazuma.

2.   Pogodbenici potrjujeta, da je njun skupni cilj, da letalskim prevoznikom na obeh straneh zagotovita poštene in enake možnosti za opravljanje dogovorjenih storitev. Za dosego tega cilja je potrebno pošteno in konkurenčno okolje za opravljanje letalskega prevoza. Pogodbenici priznavata, da poštena konkurenčna ravnanja letalskih prevoznikov najpogosteje obstajajo, kadar te letalske družbe zagotavljajo letalske prevoze na izključno komercialni podlagi in niso subvencionirane.

3.   Če pogodbenica meni, da je dodelitev javnih subvencij letalskemu prevozniku, ki deluje v skladu s tem sporazumom, nujno potrebna za dosego zakonitega cilja, morajo biti take subvencije sorazmerne s ciljem, pregledne in usmerjene k čim večjemu zmanjšanju, kolikor je to izvedljivo, škodljivega vpliva na letalske prevoznike druge pogodbenice. Pogodbenica, ki namerava dodeliti kakršno koli takšno subvencijo, o tem obvesti drugo pogodbenico in zagotovi, da je takšna subvencija skladna s pogoji, določenimi v tem sporazumu.

4.   Če ena pogodbenica ugotovi, da na ozemlju druge pogodbenice obstajajo pogoji, zlasti zaradi subvencije, ki ni skladna s pogoji, določenimi v odstavku 3 tega odstavka, ki bi škodljivo vplivali na poštene in enake možnosti za konkuriranje njenih letalskih prevoznikov, lahko svoja opažanja predloži drugi pogodbenici. Poleg tega lahko zahteva sestanek Skupnega odbora, kot je določeno v členu 21 (Skupni odbor) tega sporazuma. Posvetovanja se začnejo v 30 dneh po prejemu take zahteve za posvetovanje. Če Skupni odbor spora ne more rešiti, pogodbenici obdržita možnost uporabe svojih ustreznih protisubvencijskih ukrepov.

5.   Ukrepi na podlagi odstavka 4 tega člena so ustrezni, sorazmerni ter glede obsega uporabe in trajanja omejeni na najnujnejše. Usmerjeni so izključno proti letalskemu prevozniku ali letalskim prevoznikom, ki imajo koristi od subvencije ali pogojev iz tega člena, in ne posegajo v pravico nobene od pogodbenice, da ukrepa na podlagi člena 23 (Zaščitni ukrepi) tega sporazuma.

6.   Vsaka pogodbenica lahko zaradi obravnavanja zadeve, povezane s tem členom, po obvestilu druge pogodbenice stopi v stik s pristojnimi vladnimi organi na ozemlju druge pogodbenice, vključno z organi na državni, regionalni ali lokalni ravni.

7.   Določbe tega člena se uporabljajo brez poseganja v zakone in druge predpise pogodbenic glede obveznosti javnih storitev na ozemljih pogodbenic.

Člen 8

Poslovne priložnosti

1.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo pravico, da na ozemlju druge pogodbenice ustanovijo poslovalnice za promocijo in prodajo zračnih prevozov in z njimi povezanih dejavnosti.

2.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice v zvezi z vstopom, prebivanjem in zaposlovanjem pravico, da na ozemlje druge pogodbenice pripeljejo in tam obdržijo upravno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, katerega naloga je podpirati zagotavljanje zračnih prevozov.

3.

(a) Brez poseganja v točko (b) spodaj ima vsak letalski prevoznik v povezavi z zemeljsko oskrbo na ozemlju druge pogodbenice: (i) pravico opravljati svojo lastno zemeljsko oskrbo („samooskrba“) ali, po svoji izbiri (ii) pravico izbrati med konkurenčnimi izvajalci, ki oskrbujejo letala na letališču v celoti ali delno, če je takim izvajalcem dovoljen dostop na trg na podlagi zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice ter če so taki izvajalci prisotni na trgu. (b) Za naslednje kategorije storitev zemeljske oskrbe, tj. postopki v zvezi s prtljago, postopki na ploščadi, postopki v zvezi z gorivom in oljem, postopki v zvezi s tovorom in pošto, kar zadeva fizične postopke v zvezi s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom, so pravice pod točko (a)(i) in (ii) zgoraj zgolj predmet fizičnih in operativnih omejitev v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice. Če take omejitve izključujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, so vse take storitve vsem letalskim prevoznikom na voljo na enakovredni in nediskriminatorni osnovi; cene takih storitev ne presegajo njihovih celotnih stroškov, vključno s primerno donosnostjo po amortizaciji.

4.   Vsak letalski prevoznik vsake pogodbenice se lahko ukvarja s prodajo zračnih prevozov na ozemlju druge pogodbenice neposredno in/ali, po presoji letalskega prevoznika, prek prodajnih zastopnikov ali drugih posrednikov, ki jih imenuje letalski prevoznik, ali prek interneta. Vsak letalski prevoznik ima pravico do prodaje takega prevoza in vsaka oseba lahko neovirano kupi tak prevoz v lokalni ali kateri koli prosto zamenljivi valuti.

5.   Vsak letalski prevoznik ima pravico, da na zahtevo zamenja in prenese lokalne prihodke z ozemlja druge pogodbenice na svoje matično ozemlje in, razen če je to neskladno s splošno veljavnim zakonom ali predpisom, v državo ali države po lastni izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčenja v zvezi z njima, po menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na datum, ko prevoznik predloži prvi zahtevek za prenos.

6.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice poravnajo lokalne izdatke, ki vključujejo nakup goriva, v lokalni valuti. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice po lastni presoji poravnajo take izdatke v prosto zamenljivih valutah v skladu z lokalnimi predpisi o valutah.

7.   Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev v skladu s tem sporazumom lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sodeluje pri ureditvah o sodelovanju glede trženja, kot so sporazumi o skupinski prodaji ali skupnih letih, z:

(a)	letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki pogodbenic; ter

(b)	letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države; ter

(c)	kopenskimi ali pomorskimi prevozniki;

če (i) imajo vsi sodelujoči v takih ureditvah ustrezno pooblastilo za zagotavljanje prevoza na progi in (ii) dogovori izpolnjujejo zahteve v zvezi z varnostjo in konkurenco, ki se običajno uporabljajo pri takšnih dogovorih. Pri prodaji potniškega prometa, ki vključuje skupne lete, se kupca ob prodaji ali v vsakem primeru pred vkrcanjem obvesti o tem, kateri ponudniki prevoza bodo opravljali promet v posameznih sektorjih storitve.

8.

(a) Kar zadeva prevoz potnikov, za ponudnike površinskega prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračne prevoze, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom. Ponudniki površinskega prevoza se lahko po lastni presoji odločijo glede sodelovanja v skupnih ureditvah. Pri odločanju glede posamezne ureditve lahko ponudniki površinskega prevoza med drugim upoštevajo interese potrošnika ter tehnične, ekonomske, prostorske in zmogljivostne omejitve. (b) Poleg tega in ne glede na ostale določbe tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim ponudnikom tovornega prevoza pogodbenic v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi brez omejitev dovoljeno, da v povezavi z mednarodnimi zračnimi prevozi uporabijo katero koli obliko površinskega prevoza tovora v kateri koli kraj na ozemlju Jordanije in Evropske unije ali z njega ali v tretjih državah, vključno s prevozom na vsa letališča s carinskimi objekti ali z njih in vključno, če je to ustrezno, s pravicami do prevoza tovora pod carinskim nadzorom. Tak tovor ima, če se premika po površini ali po zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami izvajajo površinski prevoz ali ga zagotavljajo prek ureditev z drugimi površinskimi prevozniki, vključno s površinskimi prevozi, ki jih opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni ponudniki letalskega tovornega prevoza. Taki večnamenski prevozi tovora se lahko zagotovijo po eni, direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, pod pogojem, da se vkrcevalcev ne zavaja glede dejstev o takem prevozu.

9.

(a) Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da opravljajo dogovorjene storitve z zrakoplovom in posadko, ki ju zakupijo od katerega koli letalskega prevoznika, vključno iz tretjih držav, če vsi udeleženci v teh dogovorih izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata pri takšnih ureditvah. (b) Nobena od pogodbenic ne zahteva, da bi letalski prevozniki oddajali svojo opremo v zakup, da bi imeli prometne pravice v skladu s tem sporazumom. (c) Zakup zrakoplova s posadko (wet-leasing) letalske družbe tretje države s strani letalskega prevoznika pogodbenic, ki ni navedena v Prilogi IV, da bi izkoristili pravice, predvidene v tem sporazumu, mora ostati izjema ali izpolnjevati začasne potrebe. Zakup se predloži v predhodno odobritev organu, ki je izdal licenco letalskemu prevozniku, ki želi zakupiti letalo s posadko, in pristojnemu organu druge pogodbenice, v namembnem kraju, kjer se z zakupljenim zrakoplovom nameravajo opravljati storitve.

10.   Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da sodelujejo pri ureditvah o franšizingu ali trženju blagovne znamke z družbami, vključno z letalskimi prevozniki obeh pogodbenic ali tretjih držav, če imajo letalski prevozniki ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata pri takšnih ureditvah, zlasti pogoje, ki zahtevajo razkritje identitete letalskega prevoznika, ki opravlja storitev.

11.   Dodeljevanje slotov na letališčih na ozemljih pogodbenic se opravi na neodvisen, pregleden in nediskriminatoren način. Vsi letalski prevozniki bodo obravnavani pošteno in enakopravno. V skladu s členom 21(5) (Skupni odbor) lahko pri reševanju morebitnih vprašanj v zvezi z izvajanjem tega odstavka pogodbenica zahteva sestanek Skupnega odbora.

Člen 9

Carine in obdavčitev

1.   Zrakoplovi ob prispetju na ozemlje ene pogodbenice, ki jih v mednarodnem zračnem prevozu upravljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, njihova običajna oprema, gorivo, maziva, potrošne tehnične zaloge, oprema na letališču, nadomestni deli (vključno z motorji), zaloge na zrakoplovu (ki med drugim vključujejo hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo ali uporabo potnikov v omejenih količinah med letom) ter druge stvari, namenjene za upravljanje ali servisiranje zrakoplova v mednarodnem zračnem prevozu ali ki se uporabljajo izključno v zvezi s tem, so po prihodu na ozemlje ene pogodbenice na podlagi recipročnosti oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carin, trošarin in podobnih pristojbin in bremenitev, ki (a) jih določajo nacionalni ali lokalni organi ali Evropska unija in (b) ne temeljijo na stroških opravljenih storitev, če taka oprema in zaloge ostanejo na zrakoplovu.

2.   Oprostitev, na podlagi recipročnosti, davkov, dajatev, davščin, pristojbin in bremenitev, navedenih v odstavku 1 tega člena, razen plačila stroškov za opravljene storitve, se nanaša tudi na:

(a)	zaloge na zrakoplovu, vnesene na ozemlje pogodbenice ali tam dobavljene in natovorjene v razumnih količinah in namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodne zračne prevoze, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez omenjeno ozemlje;

(b)	opremo na letališču in nadomestne dele (vključno z motorji), ki so vneseni na ozemlje ene pogodbenice za servisiranje, vzdrževanje ali popravilo zrakoplova letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki se uporablja v mednarodnem zračnem prevozu;

(c)	gorivo, maziva in potrošne tehnične zaloge, vnesene na ozemlje ene pogodbenice ali tam dobavljene in namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodne zračne prevoze, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez omenjeno ozemlje;

(d)

tiskovine, kot določa carinska zakonodaja vsake pogodbenice, vnesene na ozemlje ene pogodbenice ali tam dobavljene in namenjene za uporabo na čezmejnem letu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodne zračne prevoze, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez omenjeno ozemlje, ter

(e)	varnostna in varovalna oprema za uporabo na letališčih ali tovornih terminalih.

3.   Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe, nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, dajatve, davščine, pristojbine in bremenitve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki opravlja prevoze med dvema krajema na njenem ozemlju.

4.   Za opremo in zaloge, navedene v odstavkih 1 in 2 tega člena, se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo ustreznih organov.

5.   Izjeme, določene v tem členu, so na voljo tudi, kadar imajo letalski prevozniki ene pogodbenice pogodbe z drugim letalskim prevoznikom, ki podobno uživa take izjeme druge pogodbenice, za posojilo ali prenos predmetov, določenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, na ozemlje druge pogodbenice.

6.   Nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da ne bi zaračunali davkov, dajatev, davščin, pristojbin in bremenitev za blago, ki se potnikom ne prodaja za porabo na zrakoplovu na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, kjer je dovoljeno vkrcanje ali izkrcanje.

7.   Določbe tega sporazuma ne vplivajo na področje DDV, razen na prometni davek pri uvozu. Ta sporazum ne vpliva na določbe zadevnih konvencij, ki veljajo med državo članico in Jordanijo ter preprečujejo dvojno obdavčitev dohodkov in kapitala.

Člen 10

Pristojbine za uporabnike letališč ter letaliških objektov in storitev

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine za uporabnike, ki jih lahko njeni pristojni organi ali telesa zaračunajo letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo navigacijskih služb zračnega prometa in kontrolo zračnega prometa, pravične, primerne, vezane na stroške in niso nepravično diskriminatorne. V vsakem primeru se take pristojbine za uporabnike preučijo pri letalskih prevoznikih druge pogodbenice po pogojih, ki niso manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine za uporabnike, ki jih lahko zaračunajo njeni pristojni organi ali telesa letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo letališča, varovanja v letalstvu ter s tem povezanih objektov in storitev, pravične, primerne, da niso nepravično diskriminatorne ter da so pravično razdeljene med kategorijami uporabnikov. Te pristojbine lahko izražajo celotne stroške pristojnih organov ali teles pri zagotavljanju ustreznega letališča, letaliških varnostnih objektov in storitev na zadevnem letališču ali znotraj sistema zadevnega letališča, vendar jih ne smejo presegati. Te pristojbine lahko vključujejo primerno donosnost po amortizaciji. Objekti in storitve, za katere so zaračunane pristojbine za uporabnike, se zagotavljajo učinkovito in ekonomično. V vsakem primeru se te pristojbine preučijo pri letalskih prevoznikih druge pogodbenice po pogojih, ki niso manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku v trenutku, ko se pristojbine preučujejo.

3.   Pogodbenici spodbujata posvetovanja med pristojnimi organi ali telesi na njunem ozemlju in letalskimi prevozniki ali njihovimi predstavniškimi organi, ki uporabljajo storitve in objekte, ter zagotavljata, da pristojni organi ali telesa in letalski prevozniki ali njihovi predstavniški organi izmenjujejo takšne informacije, ki so lahko nujne za omogočanje natančnega pregleda sprejemljivosti pristojbin v skladu z načeli iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Pogodbenici zagotavljata, da pristojni organi uporabnike dovolj zgodaj obvestijo o vseh predlaganih spremembah pristojbin za uporabnike, da lahko zadevni organi obravnavajo izražena stališča uporabnikov, preden se spremembe uveljavijo.

4.   Nobena od pogodbenic pri postopkih reševanja sporov v skladu s členom 22 (Reševanje sporov in arbitraža) tega sporazuma ne krši določbe tega člena, razen če (a) v razumnem roku ne opravi pregleda pristojbine ali ravnanja, ki je predmet pritožbe druge pogodbenice, ali (b) če po takem pregledu ne sprejme vseh ukrepov v svoji pristojnosti, da bi popravila pristojbino ali ravnanje, ki ni v skladu s tem členom.

Člen 11

Določanje cen

1.   Pogodbenici letalskim prevoznikom dovolita prosto določanje cen na podlagi svobodne in poštene konkurence.

2.   Pogodbenici ne zahtevata, da se cene sporočajo.

3.   Pristojni organi lahko medsebojno razpravljajo o zadevah, ki vključujejo, vendar niso omejene na cene, ki so lahko nepravične, nerazumne ali diskriminatorne.

Člen 12

Statistika

1.   Obe pogodbenici druga drugi zagotovita statistiko, ki je potrebna v skladu z domačimi zakoni in drugimi predpisi, ter na zahtevo tudi druge razpoložljive statistične podatke, ki so upravičeno potrebni za pregledovanje opravljanja letalskega prevoza.

2.   Pogodbenici sodelujeta v okviru Skupnega odbora v skladu s členom 21 (Skupni odbor) tega sporazuma, da se omogoči izmenjava statističnih podatkov med njima za spremljanje razvoja letalskega prevoza v skladu s tem sporazumom.

NASLOV II

REGULATIVNO SODELOVANJE

Člen 13

Varnost v letalstvu

1.   Pogodbenici zajamčita, da njuni zakonodaji zagotovita najmanj standarde, opredeljene v delu A Priloge III, v skladu s pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2.   Pogodbenici zagotovita, da zrakoplov, registriran v eni pogodbenici, za katerega obstaja sum o neskladnosti z mednarodnimi letalskimi varnostnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, in ki pristaja na letališčih, odprtih za mednarodni zračni promet, na ozemlju druge pogodbenice, na ploščadi pregledajo pristojni organi navedene druge pogodbenice, znotraj in zunaj, da bi preverili veljavnost dokumentov zrakoplova in njegove posadke ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme.

3.   Vsaka pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanja o varnostnih standardih, ki jih ima druga pogodbenica.

4.   Pristojni organi katere koli pogodbenice lahko sprejmejo vse ustrezne in takojšnje ukrepe, če ugotovijo, da zrakoplov, proizvod ali delovanje zrakoplova:

(a)	ni v skladu z minimalnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, ali z zakonodajo, opredeljeno v delu A Priloge III, ali ustrezno jordansko zakonodajo, skladno z odstavkom 1 tega člena, odvisno od tega, kaj se uporablja;

(b)

na podlagi pregleda iz odstavka 2 vzbuja resno zaskrbljenost, da zrakoplov ali delovanje zrakoplova ni v skladu z minimalnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, z zakonodajo, opredeljeno v delu A Priloge III, ali ustrezno jordansko zakonodajo, skladno z odstavkom 1 tega člena, odvisno od tega, kaj se uporablja, ali

(c)	vzbuja resno zaskrbljenost, da se minimalni standardi, vzpostavljeni v skladu s Konvencijo, z zakonodajo, opredeljeno v delu A Priloge III, ali ustrezno jordansko zakonodajo, skladno z odstavkom 1 tega člena, odvisno od tega, kaj se uporablja, premalo učinkovito vzdržujejo ali izvajajo.

5.   Če pristojni organi ene pogodbenice ukrepajo v skladu z odstavkom 4, o tem ukrepu nemudoma obvestijo pristojne organe druge pogodbenice ter navedejo razloge za ukrep.

6.   Če se ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 4, ne ustavijo, čeprav zanje ni več razloga, lahko katera koli pogodbenica zadevo naslovi na Skupni odbor.

Člen 14

Varovanje v letalstvu

1.   Pogodbenici zajamčita, da njuni zakonodaji zagotovita najmanj standarde, opredeljene v delu B Priloge III k temu sporazumu, v skladu s pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2.   Zagotavljanje varnosti za civilne zrakoplove, njihove potnike in posadko je temeljni predpogoj za opravljanje mednarodnega zračnega prometa, zato pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti ena do druge glede zagotavljanja varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja in zlasti svoje obveznosti v skladu s Čikaško konvencijo, Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano v Haagu 16. decembra 1970, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisano v Montrealu 23. septembra 1971, Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno letalstvo, podpisanim v Montrealu 24. februarja 1988, in Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano v Montrealu 1. marca 1991, če sta obe pogodbenici teh konvencij, ter v skladu z vsemi drugimi konvencijami in protokoli v zvezi z varnostjo civilnega letalstva, katerih članici sta obe pogodbenici.

3.   Pogodbenici na zahtevo druga drugi zagotovita vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih zrakoplovov in druga nezakonita dejanja zoper varnost takih zrakoplovov, njihovih potnikov in posadke, letališč, navigacijskih naprav ter vsako drugo ogrožanje varnosti civilnega letalstva.

4.   Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu s standardi varovanja v letalstvu in, če jih uporabljata, v skladu s priporočenimi praksami, ki jih je vzpostavila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) kot priloge k Čikaški konvenciji, če te določbe o varovanju veljajo za pogodbenici. Pogodbenici zahtevata od upravljalcev zrakoplovov, ki so vpisani v njunih registrih ali imajo sedež podjetja ali stalni naslov na njunih ozemljih, ter od upravljavcev letališč na svojih ozemljih, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju v letalstvu.

5.   Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo ukrepi za varovanje zrakoplovov, za pregled potnikov in ročne prtljage ter primerni pregledi posadke, tovora (vključno z oddano prtljago) in zalog na zrakoplovu pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem, in da se ti ukrepi prilagajajo glede na povečano grožnjo. Pogodbenici soglašata, da se lahko od njunih letalskih prevoznikov zahteva spoštovanje predpisov o varovanju v letalstvu iz odstavka 4 tega člena, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop na ozemlje, izstop z njega ali dokler so zrakoplovi na ozemlju te druge pogodbenice.

6.   Pogodbenici z naklonjenostjo obravnavata vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo dodatnih varnostnih ukrepov zaradi določene grožnje. Razen v izrednih razmerah ena pogodbenica drugo pogodbenico vnaprej obvesti o nameravani uvedbi posebnih varnostnih ukrepov, ki bi imeli znatni finančni ali operativni učinek na storitve zračnih prevozov, zagotovljene na podlagi tega sporazuma. Vsaka od pogodbenic lahko zahteva sestanek Skupnega odbora zaradi razpravljanja o teh varnostnih ukrepih, kot je določeno v členu 21 (Skupni odbor) tega sporazuma.

7.   Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega zrakoplova ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti takega zrakoplova, njegovih potnikov in posadke, letališč ali letalskih navigacijskih naprav, pogodbenici pomagata druga drugi, s tem da poskrbita za komuniciranje in druge ustrezne ukrepe, da bi se tak dogodek ali grožnja čim hitreje in varneje končala.

8.   Vsaka pogodbenica sprejme vse ukrepe, ki se ji zdijo izvedljivi za zagotovitev, da se zrakoplov, ki je ugrabljen ali izpostavljen dejanjem nezakonitega vmešavanja in je na tleh njenega ozemlja, tam zadrži, razen če je njegov odhod nujen zaradi prevladujoče dolžnosti varovanja človeških življenj. Kjer je to možno, se takšni ukrepi sprejmejo na podlagi skupnih posvetovanj.

9.   Ko ima ena pogodbenica razlog za utemeljen sum, da je druga pogodbenica kršila določbe o varovanju v letalstvu iz tega člena, lahko ta pogodbenica zahteva takojšnja posvetovanja z drugo pogodbenico.

10.   Brez poseganja v člen 4 (Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev, omejitev dovoljenj) tega sporazuma je neuspela sklenitev zadovoljivega sporazuma v petnajstih (15) dneh od datuma take zahteve razlog za zadržanje, preklic, omejitev ali določitev pogojev glede dovoljenja za opravljanje prometa enega ali več letalskih prevoznikov takšne druge pogodbenice.

11.   Če to zahteva neposredna in izjemna grožnja, lahko pogodbenica sprejme začasen ukrep pred iztekom petnajstih (15) dni.

12.   Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 10 tega člena, se ustavi, ko druga pogodbenica ravna v skladu z vsemi določbami tega člena.

Člen 15

Upravljanje zračnega prometa

1.   Pogodbenici zagotovita, da njuni zakonodaji določita standarde, opredeljene v delu C Priloge III k temu sporazumu, v skladu s pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2.   Pogodbenici se zavežeta h kar največjemu sodelovanju na področju upravljanja zračnega prometa z namenom razširitve enotnega evropskega neba na Jordanijo, da bi povečali obstoječe varnostne standarde in skupno učinkovitost splošnih standardov zračnega prometa v Evropi, dosegli največje kapacitete in najmanjše zamude. V ta namen se zagotovi ustrezno sodelovanje Jordanije v odboru za enotno nebo. Skupni odbor je odgovoren za spremljanje in lajšanje sodelovanja na področju upravljanja zračnega prometa.

3.   Da bi olajšali uporabo zakonodaje glede enotnega evropskega neba na svojih ozemljih:

(a)	Jordanija sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev svoje institucionalne strukture upravljanja zračnega prometa enotnemu evropskemu nebu, zlasti z zagotovitvijo, da so primerni nacionalni nadzorni organi vsaj funkcijsko neodvisni od ponudnikov navigacijskih služb zračnega prometa, ter

(b)

Evropska unija Jordanijo poveže z ustreznimi operativnimi pobudami na področju navigacijskih služb zračnega prometa, zračnega prostora in interoperabilnosti, ki izhajajo iz enotnega evropskega neba, zlasti z zgodnjo vključitvijo jordanskih prizadevanj za vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora ali z ustrezno uskladitvijo v okviru SESAR.

Člen 16

Okolje

1.   Pogodbenici priznavata pomembnost varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike.

2.   Pogodbenici priznavata pomembnost sodelovanja in v okviru večstranskih razprav pomembnost preučevanja vplivov letalstva na okolje in gospodarstvo ter zagotavljanja popolne skladnosti ukrepov za omilitev vplivov s cilji tega sporazuma.

3.   Nobena določba v tem sporazumu ne omejuje suverene pristojnosti pristojnih organov pogodbenice za sprejetje vseh ustreznih ukrepov, da bi preprečili ali se drugače spopadli z vplivi mednarodnih zračnih prevozov na okolje, če so taki ukrepi popolnoma v skladu z njunimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu ter se izvajajo brez razlikovanja glede na državljanstvo.

4.   Pogodbenici zagotovita, da njuni zakonodaji določita standarde, opredeljene v delu D Priloge III k temu sporazumu.

Člen 17

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici zagotovita, da njuni zakonodaji določita standarde v zvezi z zračnimi prevozi, opredeljene v delu E Priloge III k temu sporazumu.

Člen 18

Računalniški sistemi rezervacij

Pogodbenici zagotovita, da njuni zakonodaji določita standarde, opredeljene v delu F Priloge III k temu sporazumu.

Člen 19

Socialni vidiki

Pogodbenici zagotovita, da njuni zakonodaji določita standarde v zvezi z zračnimi prevozi, opredeljene v delu G Priloge III k temu sporazumu.

NASLOV III

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 20

Razlaga in uveljavljanje

1.   Pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

2.   Vsaka pogodbenica je na svojem ozemlju odgovorna za pravilno izvrševanje tega sporazuma ter zlasti zakonodaje, ki določa standarde, opredeljene v Prilogi III k temu sporazumu.

3.   Pogodbenici druga drugi zagotovita vse potrebne informacije in pomoč v primeru preiskav o morebitnih kršitvah, ki jih ta druga pogodbenica opravlja v okviru svojih pristojnosti iz tega sporazuma.

4.   Kadar ena pogodbenica v skladu s pooblastili, ki so ji dana s tem sporazumom, ukrepa glede zadev, ki zanimajo drugo pogodbenico in zadevajo organe ali podjetja druge pogodbenice, o tem v celoti obvesti pristojne organe druge pogodbenice in jim da pred sprejetjem končne odločitve priložnost za pripombe.

Člen 21

Skupni odbor

1.   Ustanovi se odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) ter je pristojen za upravljanje tega sporazuma in zagotavljanje njegovega pravilnega izvajanja. V ta namen pripravlja priporočila in sprejema odločitve v primerih, določenih v tem sporazumu.

2.   Odločitve Skupnega odbora se sprejemajo s soglasjem in so zavezujoče za pogodbenici. Pogodbenici te odločitve izvajata v skladu z lastnimi pravili.

3.   Skupni odbor s sklepom sprejme svoj poslovnik.

4.   Skupni odbor se sestaja po potrebi. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka.

5.   Pogodbenica lahko sestanek Skupnega odbora zahteva tudi, kadar skuša rešiti morebitna vprašanja v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Tak sestanek se prične v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje dva meseca po prejemu zahteve, če se pogodbenici ne odločita drugače.

6.   Pogodbenici si zaradi pravilnega izvajanja tega sporazuma izmenjujeta informacije in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v Skupnem odboru.

7.   Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica odločitve Skupnega odbora ne izvaja pravilno, lahko zahteva, da o tem vprašanju razpravlja Skupni odbor. Če Skupni odbor vprašanja ne more rešiti v dveh mesecih od datuma, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenica, ki je razpravo zahtevala, sprejme ustrezne zaščitne ukrepe na podlagi člena 23 (Zaščitni ukrepi) tega sporazuma.

8.   V sklepih Skupnega odbora so navedeni datum začetka izvajanja v pogodbenicah in vse druge informacije, za katere obstaja verjetnost, da bodo zadevale gospodarske operaterje.

9.   Če Skupni odbor, brez poseganja v odstavek 2, odločitve o vprašanju, ki mu je bilo zastavljeno, ne sprejme v šestih mesecih od datuma, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenici sprejmeta ustrezne začasne zaščitne ukrepe na podlagi člena 23 (Zaščitni ukrepi) tega sporazuma.

10.   Skupni odbor preuči vprašanja v zvezi z medsebojnimi naložbami z večinsko udeležbo ali spremembe v učinkovitem nadzoru letalskih prevoznikov pogodbenic.

11.   Poleg tega Skupni odbor razvija sodelovanje:

(a)	s pospeševanjem strokovne izmenjave o novih zakonodajnih ali regulativnih pobudah in razvoju, tudi na področju varovanja, varnosti, okolja, letalske infrastrukture (vključno s sloti), konkurenčnega okolja in varstva potrošnikov;

(b)	z rednim preverjanjem socialnih vplivov tega sporazuma med njegovim izvajanjem, zlasti na področju zaposlovanja in oblikovanja ustreznih odzivov na skrbi, za katere se ugotovi da so upravičene;

(c)	s preučevanjem možnih področij za nadaljnji razvoj tega sporazuma, vključno s priporočilom za njegove spremembe; ter

(d)	s strinjanjem, na podlagi soglasja, o predlogih, pristopih ali dokumentih postopkovne narave, neposredno povezanih z delovanjem tega sporazuma;

12.   Z razširitvijo tega sporazuma na tretje države si pogodbenici prizadevata za isti cilj, to je doseganje čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti. V ta namen bo Skupni odbor razvijal predlog v zvezi s pogoji in postopki, vključno z vsemi potrebnimi spremembami k temu sporazumu, ki bi bili nujni za pristop tretjih držav k temu sporazumu.

Člen 22

Reševanje sporov in arbitraža

1.   Katera koli pogodbenica lahko zahteva, da Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom, preuči kakršen koli spor glede uporabe ali razlage tega sporazuma, ki ni bil rešen v skladu s členom 21 (Skupni odbor) tega sporazuma.

2.   Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom, lahko spor reši s sklepom.

3.   Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvedbo sklepa iz odstavka 2.

4.   Če pogodbenici spora ne bi mogli rešiti s pomočjo Skupnega odbora ali v skladu z odstavkom 2, se spor na zahtevo katere koli pogodbenice predloži arbitražnemu senatu treh arbitrov v skladu s postopkom, določenim v nadaljevanju:

(a)

vsaka pogodbenica imenuje arbitra v šestdesetih (60) dneh od datuma, ko od druge pogodbenice po diplomatski poti prejme uradno obvestilo z zahtevo po reševanju spora pred arbitražnim senatom; tretjega arbitra morata imenovati druga dva arbitra v nadaljnjih šestdesetih (60) dneh. Če ena od pogodbenic v dogovorjenem času ne imenuje svojega arbitra ali če tretji arbiter v dogovorjenem obdobju ni imenovan, lahko katera koli pogodbenica od predsednika sveta ICAO zahteva, da imenuje arbitra ali arbitre, kakor je ustrezno;

(b)	tretji arbiter, imenovan v skladu s pogoji iz odstavka (a), bi moral biti državljan tretje države in nastopa kot predsednik arbitražnega senata;

(c)	arbitražni senat sprejme svoj poslovnik; ter

(d)	skladno s končnim sklepom arbitražnega senata se začetni stroški arbitraže enakomerno razdelijo med pogodbenici.

5.   Arbitražni senat lahko na zahtevo ene pogodbenice zahteva od druge pogodbenice, da izvaja začasne zaščitne ukrepe do končne odločitve senata.

6.   Vsi začasni sklepi ali končni sklepi arbitražnega senata so zavezujoči za pogodbenici.

7.   Če ena od pogodbenic ne ravna v skladu s sklepom arbitražnega senata, sprejetim v skladu s pogoji iz tega člena, v tridesetih (30) dneh od uradnega obvestila o navedenem sklepu, lahko druga pogodbenica za toliko časa, kolikor ta kršitev traja, pogodbenici v kršitvi omeji, začasno odvzame ali prekliče pravice ali privilegije, ki ji jih je priznala v skladu s pogoji tega sporazuma.

Člen 23

Zaščitni ukrepi

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev tega sporazuma.

2.   Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Zaščitni ukrepi po obsegu in trajanju ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo takega stanja ali ohranitev ravnovesja tega sporazuma. Prednost imajo ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma.

3.   Pogodbenica, ki načrtuje sprejetje zaščitnih ukrepov, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico prek Skupnega odbora in zagotovi vse ustrezne informacije.

4.   Pogodbenici takoj začneta posvetovanja v Skupnem odboru, da bi našli skupno sprejemljivo rešitev.

5.   Brez poseganja v člena 3(d) (Dovoljenja) in 4(d) (Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev, omejitev dovoljenj) ter člena 13 (Varnost v letalstvu) in 14 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma sme zadevna pogodbenica sprejeti zaščitne ukrepe šele po izteku enega meseca od datuma uradnega obvestila iz odstavka 3, razen če se je postopek posvetovanja iz odstavka 4 končal pred iztekom navedenega roka.

6.   Zadevna pogodbenica nemudoma uradno obvesti Skupni odbor o sprejetih ukrepih in zagotovi vse ustrezne informacije.

7.   Vsak ukrep, sprejet v skladu s pogoji iz tega člena, se začasno prekine, takoj ko pogodbenica v kršitvi ravna v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 24

Geografska širitev Sporazuma

Pogodbenici se zavežeta, da bosta z nadaljnjim dialogom zagotovili skladnost tega sporazuma z Barcelonskim procesom in si bosta prizadevali za dosego končnega cilja, ki je vzpostavitev skupnega evro-sredozemskega zračnega prostora. Zato se bodo v Skupnem odboru v skladu s členoma 21(11) (Skupni odbor) raziskale možnosti za vzajemno dogovorjene spremembe z namenom upoštevanja podobnih evro-sredozemskih letalskih sporazumov.

Člen 25

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Določbe tega sporazuma prevladajo nad ustreznimi določbami obstoječih dvostranskih sporazumov med Jordanijo in državami članicami. Vendar se lahko obstoječe prometne pravice, ki izhajajo iz teh dvostranskih sporazumov in niso zajete v tem sporazumu, še naprej uresničujejo, če ni diskriminacije med letalskimi prevozniki Evropske unije na podlagi državljanstva.

2.   Če sporazum preneha veljati ali se preneha začasno uporabljati, se lahko pogodbenice brez poseganja v odstavek 1 tega člena in ob upoštevanju člena 27 (Prenehanje veljavnosti) pred prenehanjem dogovorijo o ureditvi, ki se uporablja za zračni promet med zadevnimi ozemlji pogodbenic.

3.   Če pogodbenici postaneta pogodbenici večstranskega sporazuma ali potrdita sklep, ki ga sprejme ICAO ali druga mednarodna organizacija, ki obravnava zadeve, zajete v tem sporazumu, se posvetujeta v Skupnem odboru, da ugotovita, ali je treba ta sporazum spremeniti zaradi takega razvoja dogodkov.

4.   Ta sporazum ne posega v sklepe obeh pogodbenic za izvedbo prihodnjih priporočil, ki jih lahko pripravi ICAO. Pogodbenici ne navedeta tega sporazuma ali dela tega sporazuma kot podlago za nasprotovanje preučitvi načrtov v ICAO glede alternativnih politik o zadevah, zajetih v tem sporazumu.

Člen 26

Spremembe

1.   Če želi ena od pogodbenic spremeniti določbe tega sporazuma, o svoji odločitvi ustrezno uradno obvesti Skupni odbor. Sprememba tega sporazuma začne veljati po dokončanju ustreznih notranjih postopkov vsake pogodbenice.

2.   Skupni odbor se lahko na predlog ene od pogodbenic in v skladu s tem členom odloči, da spremeni priloge k temu sporazumu.

3.   Ta sporazum ne posega v pravico vsake od pogodbenic, ob upoštevanju načela nediskriminacije, da enostransko sprejme novo zakonodajo ali spremeni svojo obstoječo zakonodajo na področju zračnih prevozov ali na povezanem področju, navedenem v Prilogi III k temu sporazumu.

4.   Takoj ko ena od pogodbenic pripravi novo zakonodajo na področju zračnih prevozov ali z njim povezanem področju, navedenem v Prilogi III, ki bi lahko vplivala na pravilno delovanje tega sporazuma, o tem obvesti drugo pogodbenico in se z njo kar najtesneje posvetuje. Na zahtevo ene od pogodbenic lahko pogodbenici predhodno izmenjata mnenja v Skupnem odboru.

5.   Takoj ko ena od pogodbenic sprejme novo zakonodajo ali spremembo svoje zakonodaje na področju zračnega prometa ali z njim povezanem področju, navedenim v Prilogi III, ki bi lahko vplivala na pravilno delovanje tega sporazuma, o tem obvesti drugo pogodbenico najkasneje trideset dni po sprejetju. Na zahtevo katere koli od pogodbenic se v Skupnem odboru v šestdesetih dneh po zahtevi izmenjajo mnenja o posledicah takšne nove zakonodaje ali spremembe za pravilno delovanje tega sporazuma.

6.   Po izmenjavi mnenj iz odstavka 5 tega člena Skupni odbor:

(a)	sprejme odločitev o spremembi Priloge III k temu sporazumu, tako da se vanjo, če je potrebno, na osnovi vzajemnosti, vključi zadevna nova zakonodaja ali sprememba;

(b)	sprejme sklep, s katerim potrdi, da je zadevna nova zakonodaja ali sprememba v skladu s tem sporazumom; ali

(c)	priporoči kakršne koli druge ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja tega sporazuma, ki jih je treba sprejeti v razumnem roku.

Člen 27

Prenehanje veljavnosti

1.   Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

2.   Katera koli pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati o tem obvesti ICAO. Ta sporazum preneha veljati opolnoči GMT na koncu prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) eno leto po datumu pisnega uradnega obvestila o prenehanju veljavnosti razen če:

(a)	ni pred iztekom tega roka obvestilo v soglasju obeh pogodbenic umaknjeno; ali

(b)	pogodbenica, ki ni tista, ki poda obvestilo o prenehanju veljavnosti, zahteva daljše obdobje, ki ne presega 18 mesecev, da bi zagotovila uspešna pogajanja o naknadni ureditvi, ki se uporablja za zračne prevoze med zadevnimi ozemlji pogodbenic.

Člen 28

Registracija pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in sekretariatu Združenih narodov

Ta sporazum in vse spremembe sporazuma se registrirajo pri ICAO in pri sekretariatu ZN.

Člen 29

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum začne veljati en mesec po datumu zadnje note v izmenjavi diplomatskih not med pogodbenicama, ki potrjuje, da so zaključeni vsi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma. V namen te izmenjave Hašemitska kraljevina Jordanija izroči Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije svojo diplomatsko noto Evropski uniji in njenim državam članicam, Generalni sekretariat Sveta Evropske unije pa izroči Hašemitski kraljevini Jordaniji diplomatsko noto Evropske unije in njenih držav članic. Diplomatska nota Evropske unije in njenih držav članic vsebuje sporočila vseh držav članic, ki potrjujejo, da so končani njihovi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena pogodbenici soglašata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati prvi dan v mesecu, ki sledi najzgodnejšemu (i) datumu zadnje note, s katero se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih za začasno uporabo tega sporazuma, ali (ii) v skladu z njunimi notranjimi postopki in/ali domačo zakonodajo pogodbenic, kakor je ustrezno, datumu, ki je 12 mesecev poznejši od datuma podpisa tega sporazuma.

---

(1)  UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	55,3
	MA	55,8
	TN	76,3
	TR	72,4
	ZZ	65,0
0707 00 05	AL	74,8
	JO	174,9
	MA	133,1
	TR	146,9
	ZZ	132,4
0709 93 10	MA	129,9
	TR	100,5
	ZZ	115,2
0805 10 20	AR	49,7
	TR	74,4
	ZA	63,7
	ZW	52,1
	ZZ	60,0
0805 20 10	MA	69,0
	ZZ	69,0
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	71,1
	HR	85,6
	MA	95,7
	TR	78,9
	ZZ	82,8
0805 50 10	TR	76,3
	ZZ	76,3
0808 10 80	MK	39,0
	US	174,2
	ZA	136,9
	ZZ	116,7
0808 30 90	CN	53,2
	TR	112,1
	US	160,6
	ZZ	108,6

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

PRILOGA

Priloga I k Odločbi 2009/177/ES se spremeni:

1.

Del B se nadomesti z naslednjim: „DEL B Države članice, območja in kompartmenti, za katere se uporabljajo odobreni programi za izkoreninjenje Bolezen Država članica Oznaka ISO Geografska meja območja, za katerega se uporablja program za izkoreninjenje (država članica, območje ali kompartment) Virusna hemoragična septikemija (VHS) Danska DK Naslednja povodja: Tim Å, Hover Å, Heager Å, Velling Å, Skjern Å, Hemmet Mølle Bæk, Lydum Å, Kongeå, Kolding Å, Vejle Å in Holmsland Klit. Finska FI provinca Åland Infekciozna hematopoetska nekroza (IHN)       Bolezen, ki jo povzroča Koi herpes virus (KHV) Nemčija DE dežela Saška“ Okužba z Marteilia refringens       Okužba z Bonamia ostreae       Bolezen belih pik.

2.

Del C se spremeni: (a) vnos za Finsko v zvezi z virusno hemoragično septikemijo (VHS) se nadomesti z naslednjim: „Finska FI Vsa celinska in obalna območja na njenem ozemlju, razen province Åland“ (b) v vrstici za Združeno kraljestvo se v zvezi z infekciozno anemijo lososov (ISA) črtajo besede „razen jugozahodnih Shetlandskih otokov“.

se glasi: