23.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/1

(1)

Unija temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti ter se opira na načela demokracije in pravne države. To so osnovna načela držav članic v družbah, v katerih prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi. Vsak državljan Unije ima in bi moral uživati pravice iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(2)

Maastrichtska pogodba je v letu 1993 uvedla pojem državljanstva Unije. Amsterdamska pogodba iz leta 1999 in Lizbonska pogodba iz leta 2009 sta dodatno okrepili pravice, povezane z državljanstvom Unije. Leto 2013 bo obeležilo 20. obletnico uvedbe državljanstva Unije. Točka 12 člena 1 in točka 34 člena 2 Lizbonske pogodbe (zdaj člen 9 PEU in člen 20 PDEU) določata, da so vse osebe z državljanstvom ene od držav članic državljani Unije, da se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu posamezne države članice in ga ne nadomesti ter da državljani Unije uživajo pravice in imajo obveznosti, določene v Pogodbah. V točki 35 člena 2 Lizbonske pogodbe (zdaj člen 21 PDEU) je zapisana pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja.

(3)

Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (3), postavlja državljane v središče evropskih politik na področju svobode, varnosti in pravice. Svoje ukrepanje osredotoča na „grajenje Evrope državljanov“, med drugim tudi s spodbujanjem pravic državljanov, zlasti pravice do prostega gibanja, in pravic, ki državljanom Unije omogočajo, da se dejavno vključujejo v demokratično življenje Unije.

(4)

Evropski parlament je Komisijo v svoji Resoluciji z dne 15. decembra 2010 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2009–2010) – učinkovito izvajanje po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe (4) pozval, naj leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanov, s čimer bi spodbudila razpravo o državljanstvu Unije, vključno z izrazjem zanj, njegovo vsebino in področjem uporabe, in državljane Unije obvešča o njihovih pravicah, zlasti o novih pravicah, ki jih imajo od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, in o sredstvih, ki so jim na voljo za njihovo uveljavljanje.

(5)

Leto 2013 bi bilo treba razglasiti za evropsko leto državljanov. Evropsko leto državljanov bi bila pravočasna priložnost za krepitev ozaveščenosti širše javnosti o pravicah in dolžnostih, povezanih z državljanstvom Unije. Njegov cilj bi moralo biti tudi izboljšanje ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije, kadar uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja v drugi državi članici, na primer kot študenti, delavci, iskalci zaposlitve, prostovoljci, potrošniki, podjetniki, mladi ljudje ali upokojenci. Tako bi moralo biti ozaveščanje geografsko, demografsko in socialno usmerjeno, osredotočati pa bi se moralo tudi na odstranjevanje preostalih ovir za uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije. Podano bi moralo biti sporočilo, da tudi sami državljani Unije igrajo pomembno vlogo pri krepitvi teh pravic, s tem ko sodelujejo v civilni družbi in demokratičnem življenju.

(6)

Da bi se državljani Unije lahko premišljeno odločali, ali naj uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, ni dovolj okrepiti njihove ozaveščenosti o sami pravici. Pomembno je, da so primerno obveščeni tudi o drugih pravicah, ki jim jih zagotavlja pravo Unije v čezmejnih situacijah. Te informacije bi jim tudi omogočale, da uživajo te druge pravice v celoti, če se odločijo uveljavljati svojo pravico do prostega gibanja.

(7)

Pravica do prostega gibanja in prebivanja se je vse od uvedbe z Rimsko pogodbo leta 1958 kot ene izmed štirih temeljnih svoboščin izkazala za enega od stebrov pri gradnji notranjega trga, ki koristi gospodarstvom držav članic in posameznim državljanom Unije.

(8)

Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani Unije cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki so vezane na državljanstvo Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri oblikovanju Unije.

(9)

Kljub dejstvu, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja trdno zasidrana v primarnem pravu Unije in znatno razvita v njenem sekundarnem pravu, še vedno obstaja vrzel med veljavnimi pravnimi predpisi in resničnostjo, s katero se spopadajo državljani, kadar želijo uveljaviti te pravice v praksi. Poleg negotovosti glede prednosti, ki jih omogoča mobilnost, državljani Unije izpostavljajo preštevilne praktične ovire za življenje in delo v drugi državi članici.

(10)

Komisija je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 z dne 27. oktobra 2010 z naslovom „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ obravnavala glavne ovire, s katerimi se državljani še vedno srečujejo v vsakdanjem življenju, kadar skušajo zlasti v čezmejnih situacijah uveljavljati svoje pravice, ki jih imajo kot državljani Unije, ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je v svojem poročilu ugotovila, da državljani Unije ne morejo uživati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo, ter napovedala, da namerava okrepiti razširjanje informacij za državljane Unije glede njihovih pravic, zlasti glede pravice do prostega gibanja.

(11)

PEU in PDEU dajeta vsakemu državljanu Unije pravico, da se prosto giblje in prebiva na ozemlju držav članic; pravico, da voli in je voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebiva, in sicer pod enakimi pogoji kot državljani te države članice; pravico, da ga na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljan je, nima predstavništva, ščitijo diplomatski in konzularni organi katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države članice; pravico naslavljati peticije na Evropski parlament; pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic; pravico naslavljati institucije Unije; in druge pravice na različnih področij, kot so prost pretok blaga in storitev, varstvo potrošnikov in zaščita javnega zdravja, enake možnosti in enaka obravnava ter dostop do zaposlitve in socialnega varstva.

(12)

Lizbonska pogodba je uvedla nove pravice, zlasti državljansko pobudo, ki je določena v točki 12 člena 1 in točki 37 člena 2 te pogodbe (člen 11 PEU in člen 24 PDEU) in ki omogoča, da lahko vsaj milijon državljanov iz znatnega števila držav članic pozove Komisijo, naj predstavi predlog na katerem koli področju pristojnosti Unije, tako da so lahko državljani tudi dejavno udeleženi v političnem življenju Unije in neposredno sooblikujejo razvoj prava Unije (5).

(13)

Evropski parlament že od prvih neposrednih volitev leta 1979 deluje kot neposredni vmesni člen med državljani in Unijo. S svojimi poslanci ima ključno vlogo pri obveščanju o pravicah in prednostih državljanstva Unije, pri postavljanju interesov državljanov Unije med oblikovanjem politike v ospredje ter pri spodbujanju dejavnega sodelovanja državljanov Unije. Ozaveščanje o pravicah državljanov Unije, enakosti med spoloma, udeležbi žensk in moških v demokratičnem življenju Unije, vključno z njihovo volilno pravico, tako v vlogi volivcev kot tudi kandidatov, v državi članici, kjer prebivajo, in o področjih, na katerih ima Evropski parlament pristojnosti v zakonodajnem postopku, je pomembno tudi v luči volitev v Evropski parlament leta 2014. Učinke takih ukrepov za boljšo ozaveščenost bi bilo treba dodatno okrepiti s tesnim usklajevanjem in uporabo sinergij z ustreznimi ukrepi institucij Unije, zlasti Evropskega parlamenta, evropskih političnih strank in fundacij ter držav članic med pripravami na te volitve.

(14)

Državljani Unije, ki se odločajo o morebitnem uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja, bi morali biti poleg tega na podlagi predpisov Unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti obveščeni o pravicah do pridobitve ali ohranitve pravic socialne varnosti, tudi tistih pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Ti predpisi jim zagotavljajo, da pri gibanju znotraj Unije ne bodo izgubili pravic socialne varnosti. Poleg tega morajo biti obveščeni o priznavanju njihovih izobraževalnih, akademskih in poklicnih kvalifikacij ter o socialnih in državljanskih kompetencah, ki so del evropskega okvira „ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje“ (6) in jim lahko omogočijo polno udeležbo v državljanskem življenju in uveljavljanje pravic, ki jih imajo na podlagi prava Unije.

(15)

Državljani Unije bi morali biti tudi bolje obveščeni o pravicah, ki jih imajo kot potniki katerega koli prevoznega sredstva v Uniji ter kot potrošniki v drugih državah članicah. Če so državljani Unije prepričani, da so njihove potrošniške pravice učinkovito zaščitene, bodo lahko prispevali k razvoju trga blaga in storitev v Uniji, ki bo tako učinkoviteje uresničil vse svoje zmožnosti v korist državljanov. Podobno bi morali biti državljani bolje obveščeni o predpisih glede splošne varnosti proizvodov in tržnega nadzora, da se bodo lahko zavedali, kako so zaščiteni njihovo zdravje in njihove pravice v Uniji, zlasti pri nevarnostih ali tveganjih, ki jih kot posamezniki ne morejo obvladati. Poleg tega je pomembno okrepiti ozaveščenost državljanov Unije o njihovih pravicah do čezmejnega zdravstvenega varstva in spremljajočih ukrepih, kot sta e-zdravje in telemedicina, kar jim bo omogočilo celovito koriščenje varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva v drugih državah članicah.

(16)

Cilj tega sklepa je prispevati k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, saj je omogočanje prostega gibanja oseb in povečanje mobilnosti delavcev pomemben način za odpravljanje posledic demografskih sprememb na trgu dela ter povečanje zaposljivosti ljudi in konkurenčnosti evropske industrije. Dolgoročni cilj tega sklepa je prav tako podpreti raziskave in inovacije v Uniji glede na sedanje zaskrbljujoče visoke stopnje brezposelnosti v določenih državah članicah.

(17)

Informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, organizirane v okviru evropskega leta državljanov, bi morale upoštevati tudi potrebe nekaterih posebnih in ranljivih skupin. Informacije bi morale biti brezplačne in dostopne v vseh uradnih jezikih Unije. Posredovati bi jih bilo treba v preprostem jeziku in v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi, mediji, civilno družbo in nevladnimi organizacijami. Te različne zainteresirane strani bi lahko predvidele pobude, kot so tekmovanja v pisanju esejev in izdelava akcijskih načrtov ter učbenikov, spletni forumi in kampanje v šolah in na univerzah.

(18)

Dejavna vloga državljanov Unije in združenj, ki jih zastopajo, je bistvena za delovanje Unije. Člena 10 in 11 PEU poudarjata pomen participativne demokracije v vseh njenih vidikih ter vlogo državljanov in združenj, ki jih predstavljajo, pri izražanju in izmenjavi mnenj o vseh področij delovanja Unije. Institucije Unije bi morale z odprtim, preglednim in rednim dialogom s civilno družbo spodbujati k dejavni demokratični udeležbi v procesu odločanja, da se zagotovita skladnost in preglednost ukrepov Unije. Dejavno udeležbo državljanov Unije bi bilo treba omogočati tudi z dostopom do dokumentov in informacij ter dobrim upravljanjem in dobro upravo.

(19)

Izobraževalna politika ima pomembno vlogo pri obveščanju državljanov, zlasti mladih ljudi, o zasnovi državljanstva Unije in z njim povezanih pravicah. Podpira lahko tudi spodbujanje večjezičnosti ter mobilnosti študentov, učiteljev, oseb, ki se poklicno usposabljajo, in vodij njihovega usposabljanja ter krepitev družbenih in državljanskih kompetenc v skladu z evropskim okvirom o „ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje“, kar jim lahko omogoči polno udeležbo v državljanskem življenju in celovito uveljavljanje pravic, ki jih imajo po pravu Unije. Obstajati bi morala možnost za izvedbo posebnih ukrepov za ozaveščanje glede možnosti za prostovoljstvo, študij v tujini, opravljanje pripravništva v drugi državi članici ali sodelovanje v programih Unije za izmenjave v izobraževanju.

(20)

Evropsko leto državljanov bo zaznamovalo Poročilo Komisije o državljanstvu EU v letu 2013, v katerem bodo predstavljene podrobnosti napredka, doseženega od Poročila o državljanstvu EU v letu 2010, in predlagani nadaljnji ukrepi za odpravo ovir, ki državljanom Unije še vedno preprečujejo, da bi uveljavljali svoje pravice. Na podlagi tega poročila bo Svetu omogočeno, da lahko sprejme predpise za okrepitev ali dopolnitev pravic, povezanih z državljanstvom Unije.

(21)

Državljane Unije bi bilo treba obvestiti tudi o večjezičnem spletnem portalu Tvoja Evropa, ki je enotna informacijska točka za področje pravic državljanov in podjetij v Uniji.

(22)

Informacijski centri Europe Direct bi morali kot lokalni vmesnik med Unijo in njenimi državljani delovati v tesnem partnerstvu z Evropskim parlamentom pri kampanjah ozaveščanja, in sicer z lajšanjem razprave o Uniji na lokalni in regionalni ravni, posredovanjem in distribucijo informacijskega gradiva javnosti ter omogočanjem pošiljanja povratnih informacij institucijam Unije.

(23)

Vse pobude, uvedene za namene in v okviru evropskega leta državljanov, bi morale imeti za cilj povečanje vzajemnega razumevanja med državljani Unije, institucijami Unije in državami članicami. To vključuje tudi izboljšanje ozaveščenosti o pravicah državljanov med zaposlenimi v javnih organih, bodisi na ravni Unije bodisi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

(24)

Od ustanovitve leta 1949 ima Svet Evrope vodilno vlogo na področju izobraževanja in kulture, tako da spodbuja in vzpostavlja evropska kulturna omrežja ter medkulturni dialog in spodbuja jezikovno raznolikost. Zato bi morala Unija razviti sinergije z delom Sveta Evrope na tem področju, kar zadeva evropsko leto državljanov.

(25)

Za krepitev ozaveščenosti državljanov o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, so odgovorne predvsem države članice. To vključuje zagotavljanje informacij o Uniji in ciljno poročanje o dejavnostih vseh institucij Unije. Ukrepanje na ravni Unije dopolnjuje in nadgrajuje ukrepe na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, kot je bilo poudarjeno v politični izjavi „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“, ki so jo 22. oktobra 2008 podpisali Evropski parlament, Svet in Komisija (7). Institucije Unije in države članice bi morale okrepiti sodelovanje z mediji in se zavezati, da jim bodo zagotavljale kakovostne informacije o Uniji.

(26)

Za čim večjo učinkovitost in uspešnost dejavnosti, predvidenih za evropsko leto državljanov, je pomembno v letu 2012 izvesti vrsto pripravljalnih ukrepov v skladu s členom 49(6) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8) (finančna uredba).

(27)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter potrebne ukrepe za izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (9) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (10), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (11).

(28)

Druge dejavnosti, ki se ne financirajo iz proračuna evropskega leta državljanov, se lahko financirajo s sredstvi Unije iz obstoječih programov ali strukturnih skladov Unije, zlasti s programom „Evropa za državljane“ za obdobje 2007–2013 in posebnim programom za obdobje 2007–2013 „Temeljne pravice in državljanstvo“ kot delom splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, programom „Vseživljenjsko učenje“, ki vključuje program Erasmus, pobudo „Mladi in mobilnost“ ter programom „MEDIA“.

(29)

V korist prihodnjih evropskih let bi bilo treba pripraviti temeljito oceno ukrepov, izvedenih v okviru evropskega leta državljanov. Tako poročilo bi moralo vključevati zamisli in najboljšo prakso za prihodnje ukrepe, povezane s čim bolj učinkovito pomočjo in vključevanjem državljanov, pri čemer bi se po možnosti oprlo na primerljive količinske podatke, pridobljene iz evropskega leta državljanov.

(30)

Ker ciljev evropskega leta državljanov, in sicer okrepiti ozaveščenost in znanje o pravicah in dolžnostih, povezanih z državljanstvom Unije, da se državljanom omogoči, da v celoti uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, in v tem okviru tudi spodbuditi uživanje ostalih pravic, povezanih z državljanstvom Unije, s strani državljanov Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, mednarodna izmenjava informacij ter ozaveščanje in širjenje dobre prakse po vsej Uniji, in ker se te cilje zaradi obsega evropskega leta državljanov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

izboljšati ozaveščenost državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Uniji ter v tem okviru o vseh drugih pravicah, ki jih imajo državljani Unije brez diskriminacije, vključno s pravico, da volijo na lokalnih in evropskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo;

(b)

izboljšati ozaveščenost med državljani Unije, tudi mladimi, o tem, kako jim lahko pravice Unije konkretno koristijo, pa tudi o politikah in programih, ki obstajajo v podporo uveljavljanju teh pravic;

(c)

spodbuditi razpravo o učinkih pravice do prostega gibanja in prebivanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije ter s tem povezanih možnostih, z namenom spodbujanja in krepitve dejavne državljanske in demokratične udeležbe državljanov Unije, zlasti v državljanskih forumih, ki obravnavajo politike Unije, in na volitvah v Evropski parlament, s čimer se krepi socialna kohezija, kulturna raznolikost, solidarnost, enakost med ženskami in moškimi, medsebojno spoštovanje in občutek skupne evropske identitete med državljani Unije na podlagi temeljnih vrednot Unije iz PEU in PDEU ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(a)

informacijske, medijske in izobraževalne kampanje ter kampanje za krepitev ozaveščenosti, namenjene najširši javnosti in posebnim skupinam;

(b)

izmenjave informacij ter izkušenj in dobrih praks med organi Unije, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi javnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe;

(c)

konference, predstavitve – tudi prek interneta – in druge prireditve za spodbujanje razprave ter krepitev ozaveščenosti o pomenu in koristih pravice do prostega gibanja in prebivanja ter na splošno o pojmu državljanstva Unije in pravicah, ki so z njim povezane;

(d)

uporabo obstoječih večjezičnih participativnih orodij za spodbujanje dejavne udeležbe organizacij civilne družbe in državljanov v evropskem letu državljanov, vključno z instrumenti neposredne demokracije, kot so državljanska pobuda in javna posvetovanja;

(e)

krepitev vloge in prepoznavnosti obstoječih orodij za obveščanje državljanov, vključno s sodobnimi orodji informacijske in komunikacijske tehnologije, kot so večjezični informacijski centri Europe Direct in spletni portal Tvoja Evropa, kot ključnih elementov za „enotno informacijsko okence“ v zvezi s pravicami državljanov Unije;

(f)

krepitev vloge in prepoznavnosti orodij za reševanje problemov, kot je SOLVIT, da se jim omogoči boljša uporaba in zaščita njihovih pravic po pravu Unije;

(g)

zagotavljanje informacij državljanom Unije o Odboru za peticije Evropskega parlamenta in Evropskem varuhu človekovih pravic, da se jim omogoči boljša uporaba in zaščita njihovih pravic po pravu Unije, in

(h)

promocijo poročila o državljanstvu EU, ki bi temeljilo na poglobljeni razpravi ter aktivnih prispevkih državljanov in zainteresiranih strani in ki bi opredelilo nadaljnje ovire, ki državljanom Unije preprečujejo, da bi v celoti uveljavljali pravice iz državljanstva Unije, ter spodbujalo ustrezne strategije za odstranitev teh ovir.

23.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/9

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

23.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/11

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Zaradi potrebe, da se ta ukrep začne uporabljati takoj, ko je to mogoče, po objavi posodobljenih podatkov, mora ta uredba začeti veljati na dan objave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

23.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/13

(1)

Neprepustnost semenskega ovoja je tipična značilnost semena Galega orientalis Lam. Zato bi bilo treba zahteve glede kakovosti za to vrsto v zvezi z minimalno kalivostjo dopolniti z nekaterimi informacijami o tej značilnosti.

(2)

Direktiva 66/401/EGS določa največjo težo partije semena, da bi se pri testiranju semena izognili heterogenosti partij.

(3)

Ker so spremembe pri proizvodnji semena in tržnih praksah, zlasti povečan obseg pridelave rastlinskih semen, ter metodah prevoza semena nakazale morebitno potrebo po povečanju največje predpisane teže partije za semena trav, je bil v skladu z Odločbo Komisije 2007/66/ES (3) opravljen začasen poskus.

(4)

Navedeni poskus je pokazal, da lahko proizvodne rastline v novih razmerah proizvedejo zadosti homogenih partij semen večje velikosti. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da povečajo največjo težo partije semena za vrste trav.

(5)

Pogoji za proizvodnjo semen, poljski pregled, vzorčenje in preskušanje iz Direktive 66/402/EGS temeljijo na mednarodno priznanih metodah in standardih, kot jih je na primer oblikovala Mednarodna zveza za testiranje semen (ISTA).

(6)

Zahteve glede kakovosti za vrsto Sorghum spp. v glavnem temeljijo na vrsti Sorghum bicolor (L.) Moench. Zaradi novo nastalega trga za proizvodnjo krme in biomase se je povečalo povpraševanje po drugih podvrstah in hibridih Sorghum spp. z manjšo velikostjo zrn ter tanjšo in ploščatejšo obliko. Zato bi bilo treba podrobneje določiti zahteve za ločene podvrste, da se upoštevajo značilnosti njihovih semen.

(7)

Vrsto Sorghum spp. bi bilo treba razdeliti na Sorghum bicolor (L.) Moench, Sorghum sudanense (Piper) Stapf in njihove hibride, velikosti vzorcev pa prilagoditi standardom ISTA.

(8)

Direktivi 66/401/EGS in 66/402/EGS bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

1.

V razpredelnici A oddelka I(2) Priloge II v zvezi z vnosom za Galega orientalis Lam. v stolpcu 2 se številka „60“ nadomesti z naslednjim:

„60 (a)(b)“.

2.

V stolpcu 1 Priloge III se vnos za „Poaceae (Gramineae)“ nadomesti z naslednjim:

„ Poaceae (Gramineae)  (4)

1.

Vnosa za Sorghum bicolor, Sorghum bicolor x Sorghum sudanense in Sorghum sudanense se nadomestita z naslednjim:

2.

Za vnosom za Sorghum sudanense (Piper) Stapf se vstavi naslednji vnos:

23.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/15

(1)

V skladu s členom 111b(1) Direktive 2001/83/ES lahko tretja država, ki želi biti vključena na seznam tretjih držav, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva javnega zdravja, zahteva, da Komisija oceni, ali njen ureditveni okvir, ki velja za zdravilne učinkovine, ki se izvozijo v Unijo, ter zadevni nadzor in dejavnosti izvrševanja zagotavljajo raven varovanja javnega zdravja, enakovredno ravni v Uniji.

(2)

Švica je z dopisom z dne 4. aprila 2012 zaprosila za vključitev na seznam v skladu s členom 111b(1) Direktive 2001/83/ES. Ocena Komisije o enakovrednosti je potrdila, da so bile zahteve iz navedenega člena izpolnjene. Pri ocenjevanju enakovrednosti, se je upošteval Sporazum o vzajemnem priznavanju (2) med Švico in Unijo, kot je določeno v členu 51(2) navedene direktive –

23.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/17

23.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/19