20.11.2012

Uradni list Evropske unije

L 321/1

SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA

z dne 15. oktobra 2010

o podpisu Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani in o njegovi začasni uporabi

(2012/708/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2), v povezavi s členom 218, odstavkoma 5 in 7, ter prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v imenu Unije in držav članic v pogajanjih dosegla Sporazum o skupnem zračnem prostoru z Gruzijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v skladu s sklepom Sveta, ki Komisijo pooblašča za začetek pogajanj.

(2)	Sporazum je bil parafiran 5. marca 2010.

(3)	Sporazum, ki ga je s pogajanji dosegla Komisija, bi Unija in države članice morale podpisati in začasno uporabljati, s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Treba je določiti postopke za odločanje, če je ustrezno, o načinu prekinitve začasne uporabe Sporazuma. Določiti je treba tudi ustrezne postopke za sodelovanje Unije in držav članic v Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 22 Sporazuma, in v postopkih za reševanje sporov, določenih v členu 23 Sporazuma, ter za izvajanje nekaterih določb Sporazuma v zvezi z varovanjem in varnostjo –

SPREJELI NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis

1. Podpis Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije, pod pogojem, da Svet sprejme sklep o sklenitvi Sporazuma (1).

2. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 2

Začasna uporaba

Do začetka veljavnosti Sporazuma Unija in države članice v skladu z njihovimi veljavnimi notranjimi postopki in/ali domačo zakonodajo začasno uporabljajo Sporazum od prvega dneva v mesecu, ki sledi datumu zadnje note, s katero se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku postopkov, potrebnih za začasno uporabo Sporazuma.

Člen 3

Skupni odbor

1. V Skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 22 Sporazuma, Evropsko unijo in države članice zastopajo predstavniki Komisije in držav članic.

2. Stališče Evropske unije in njenih držav članic v okviru Skupnega odbora glede sprememb Priloge III ali Priloge IV Sporazuma v skladu s členom 26(2) Sporazuma ter zadev, ki so v izključni pristojnosti Evropske unije, vendar ne zahtevajo sprejetja sklepa s pravnim učinkom, določi Komisija, Svet in države članice pa o njem vnaprej uradno obvesti.

3. Stališče Evropske unije in njenih držav članic glede sklepov Skupnega odbora o zadevah, ki so v pristojnosti Evropske unije, sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije, razen če veljavni postopki glasovanja, določeni v Pogodbah Evropske unije, ne določajo drugače.

4. Stališče Evropske unije in njenih držav članic glede sklepov Skupnega odbora o zadevah, ki so v pristojnosti držav članic, sprejme Svet soglasno na predlog Komisije ali držav članic, razen če država članica v roku enega meseca po sprejetju tega stališča Generalni sekretariat Sveta obvesti, da lahko soglaša s sklepom Skupnega odbora le, če z njim soglašajo njena zakonodajna telesa.

5. Stališče Unije in držav članic v Skupnem odboru predstavi Komisija, razen v zadevah, ki so v izključni pristojnosti držav članic, kjer stališče predstavi predsedstvo Sveta ali, če Svet tako odloči, Komisija.

Člen 4

Reševanje sporov

1. V postopkih za reševanje sporov iz člena 23 Sporazuma Unijo in države članice zastopa Komisija.

2. Sklep o začasnem preklicu uporabe koristi na podlagi člena 23 Sporazuma sprejme Svet na podlagi predloga Komisije. Svet odloča s kvalificirano večino.

3. O vsakem drugem ustreznem ukrepu glede zadev, ki so v pristojnosti EU, sprejetem v skladu s členom 23 Sporazuma, odloči Komisija s pomočjo posebnega odbora predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

Člen 5

Obveščanje Komisije

1. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o kakršni koli odločitvi, da zavrnejo, prekinejo, začasno prekličejo ali omejijo pooblastilo gruzijske letalske družbe, ki jo nameravajo sprejeti v skladu s členom 5 Sporazuma.

2. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli zahtevah ali uradnih obvestilih, ki so jih predložile ali prejele v skladu s členom 14 (Varnost v letalstvu) Sporazuma.

3. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli zahtevah ali uradnih obvestilih, ki so jih predložile ali prejele v skladu s členom 15 (Varovanje v letalstvu) Sporazuma.

V Luxembourgu, 15. oktobra 2010

Za Svet

Predsednik

E. SCHOUPPE

(1) Glej stran 3 tega Uradnega lista.

SPORAZUM O SKUPNEM ZRAČNEM PROSTORU

med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

podpisnice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice, in

EVROPSKA UNIJA,

na eni strani, ter

GRUZIJA, v nadaljnjem besedilu: Gruzija,

na drugi strani, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi, ki je bil sklenjen 22. aprila 1996 v Luksemburgu;

V ŽELJI, da bi ustvarile skupni zračni prostor (CAA) na podlagi vzajemnega dostopa pogodbenic na trge zračnih prevozov, z enakimi pogoji konkurence in spoštovanjem istih pravil – vključno na področju varnosti, varovanja, upravljanja zračnega prometa, socialnih vidikov in okolja;

V ŽELJI, da bi omogočile širitev možnosti za zračne prevoze, tudi z razvojem omrežij zračnih prevozov za izpolnjevanje potreb potnikov in vkrcevalcev po primernih storitvah zračnih prevozov;

OB PRIZNAVANJU, da je zračni prevoz pomemben za spodbujanje trgovine, turizma in naložb;

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944;

OB STRINJANJU, da je primerno, da pravila CAA temeljijo na ustrezni zakonodaji, veljavni v Evropski uniji, kot je določeno v Prilogi III k temu sporazumu;

OB PRIZNAVANJU, da popolna skladnost s pravili CAA daje pogodbenicam pravico, da uporabijo vse prednosti, vključno z odprtjem dostopa do trgov in doseganja čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike in delovno silo obeh pogodbenic;

OB PRIZNAVANJU, da brez prehodnih ureditev, kjer je potrebno, ni mogoče oblikovati CAA in izvajati njegovih pravil;

OB PRIZNAVANJU pomena ustrezne pomoči v zvezi s tem;

V ŽELJI, da bi omogočile letalskim prevoznikom, da ponudijo potujoči javnosti in naročnikom prevozov konkurenčne cene in storitve na odprtih trgih;

V ŽELJI, da bi imeli vsi sektorji industrije zračnih prevozov, vključno z delavci letalskih prevoznikov, koristi od liberaliziranega sporazuma;

V ŽELJI, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in varovanja v mednarodnem zračnem prevozu, ter s potrditvijo zaskrbljenosti nad dejanji ali grožnjami, usmerjenimi proti varnosti zrakoplovov, ki ogrožajo varnost oseb ali premoženja, škodljivo vplivajo na delovanje zračnega prevoza in spodkopavajo zaupanje javnosti v varnost civilnega letalstva;

V ŽELJI, da se letalskim prevoznikom zagotovijo enaki pogoji delovanja s tem, da se njihovim letalskim prevoznikom omogoči poštena in enaka možnost za zagotavljanje dogovorjenih storitev;

OB SPOZNANJU, da lahko subvencije škodljivo vplivajo na konkurenco med letalskimi prevozniki in ogrozijo osnovne cilje tega sporazuma;

OB POTRDITVI pomembnosti varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike ter ob priznavanju pravic suverenih držav za sprejetje ustreznih ukrepov v ta namen;

OB UPOŠTEVANJU pomena varstva potrošnikov, vključno z varstvom, ki ga zagotavlja Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski promet, sklenjena v Montrealu 28. maja 1999;

Z NAMENOM razširiti okvir obstoječih sporazumov o zračnih prevozih s ciljem odprtja dostopa do trgov in doseganja čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti obeh pogodbenic –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitve pojmov

Če ni drugače opredeljeno, v tem sporazumu:

1.	„dogovorjene storitve“ in „določene proge“ pomenijo mednarodne zračne prevoze v skladu s členom 2 (Podelitev pravic) in Prilogo I k temu sporazumu;

2.	„Sporazum“ pomeni ta sporazum, njegove priloge in vse spremembe Sporazuma;

3.	„zračni prevoz“ pomeni prevoz potnikov, prtljage, tovora in pošte z zrakoplovom, ločeno ali skupaj, ki je na voljo javnosti za plačilo ali najem in v izogib dvomom vključuje redni in izredni (čarterski) zračni prevoz in zračni prevoz tovora;

4.	„pristojni organi“ pomenijo vladne agencije ali subjekte, ki so pristojni za upravne naloge na podlagi tega sporazuma;

5.	„sposobnost“ pomeni, ali je letalski prevoznik sposoben opravljati mednarodni letalski prevoz, to pomeni, ali ima zadostne finančne zmožnosti in ustrezno strokovno znanje ter je pripravljen ravnati v skladu z zakoni, s predpisi in z zahtevami, ki urejajo delovanje teh storitev;

6.	„državljanstvo“ pomeni, ali letalski prevoznik izpolnjuje zahteve v zvezi z vprašanji, kot so njegovo lastništvo, učinkovit nadzor in sedež podjetja;

„Konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Chicagu 7. decembra 1944 in vključuje:

(a)	vsako spremembo, ki je začela veljati v skladu s členom 94(a) Konvencije in sta jo ratificirali tako Gruzija kot država članica ali države članice Evropske unije, ter

(b)	vsako prilogo ali spremembo priloge, sprejeto v skladu s členom 90 Konvencije, če se taka priloga ali sprememba kadar koli uporabi tako za Gruzijo kot za državo članico ali države članice Evropske unije, kot je ustrezno v posameznem primeru;

„pravica pete svoboščine“ pomeni pravico ali ugodnost, ki jo ena država („država podeljevalka“) podeli letalskim prevoznikom druge države („država prejemnica“) za zagotavljanje storitev mednarodnih zračnih prevozov med ozemljem države podeljevalke in ozemljem tretje države, pod pogojem, da takšne storitve izvirajo ali se končajo na ozemlju države prejemnice;

9.	„celotni stroški“ pomenijo stroške zagotavljanja storitev in razumne upravne režijske stroške in, če je to ustrezno, vse pristojbine, ki so odraz okoljskih stroškov in se uporabljajo brez razlikovanja glede na državljanstvo;

10.	„mednarodni zračni promet“ pomeni zračni promet, ki poteka čez zračni prostor nad ozemljem več kot ene države;

11.

„Sporazum ECAA“ pomeni večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Republiko Islandijo, Republiko Črno goro, Kraljevino Norveško, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu (1) o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora.

12.	„država Euromed“ pomeni katero koli sredozemsko državo, vključeno v evropsko politiko sosedstva (na datum podpisa Sporazuma so to: Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Libanon, Jordanija, Izrael, Palestinsko ozemlje, Sirija in Turčija);

13.

„državljan“ pomeni vsako osebo ali subjekt z gruzijskim državljanstvom za gruzijsko pogodbenico ali državljanstvom države članice za evropsko pogodbenico, če je, v primeru pravnega subjekta, nenehno pod učinkovitim nadzorom bodisi neposredno bodisi z večinsko udeležbo oseb ali subjektov z gruzijskim državljanstvom za gruzijsko pogodbenico ali oseb ali subjektov z državljanstvom države članice ali ene od tretjih držav, opredeljenih v Prilogi IV, za evropsko pogodbenico;

14.

„operativne licence“ pomenijo v primeru Evropske unije in njenih držav članic operativne licence in kakršne koli druge ustrezne dokumente ali spričevala, ki so podeljeni v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo EU, v primeru Gruzije pa licence, spričevala ali dovoljenja, ki so podeljeni v skladu z ustrezno gruzijsko veljavno zakonodajo;

15.	„pogodbenici“ pomenita na eni strani Evropsko unijo ali njene države članice ali Evropsko unijo in njene države članice, v skladu z njihovimi zadevnimi pristojnostmi (evropska pogodbenica), ter na drugi strani Gruzijo (gruzijska pogodbenica);

16.

„cena“ pomeni:

(i)	„letalske prevoznine“, ki se plačajo letalskim prevoznikom ali njihovim zastopnikom ali drugim prodajalcem kart za letalski prevoz potnikov in prtljage, in kakršne koli pogoje, pod katerimi te cene veljajo, vključno s plačili in pogoji, ki so ponujeni agenciji in drugim pomožnim službam, ter

(ii)	„tarife zračnega prevoza“, ki se plačajo za prevoz tovora, in pogoje, pod katerimi te cene veljajo, vključno s plačili in pogoji, ki so ponujeni agenciji in drugim pomožnim službam.

Opredelitev zajema, če je to ustrezno, površinski prevoz v povezavi z mednarodnim zračnim prevozom ter pogoje za uporabo opredelitve;

17.	„sedež podjetja“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež letalskega prevoznika v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor letalskega prevoznika, vključno z upravljanjem stalne plovnosti;

18.

„obveznost javnih storitev“ pomeni vse obveznosti, ki jih imajo letalski prevozniki, da na določeni progi zagotovijo minimalno opravljanje rednih letalskih prevozov, ki izpolnjujejo ustaljene standarde neprekinjenosti, rednosti, določanja cen in minimalne zmogljivosti, ki jih letalski prevozniki ne bi prevzeli, če bi upoštevali samo svoje poslovne interese. Zadevna pogodbenica lahko letalskemu prevozniku izplača nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev;

19.

„subvencija“ pomeni vsak finančni prispevek, ki ga zagotovijo organi ali regionalna organizacija ali druga javna organizacija, tj. če:

(a)

praksa vlade ali regionalnega organa ali druge javne organizacije vključuje neposreden prenos sredstev, kot so nepovratna sredstva, posojila ali infuzije lastniškega kapitala, potencialen neposreden prenos sredstev na podjetje, prevzem obveznosti podjetja, kot so garancije za posojila, kapitalski vložki, lastništvo, zaščita pred bankrotom ali zavarovanje;

(b)	se vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija odreče plačilu sicer obveznih dajatev ali jih ne izterja ali nepravično zmanjša;

(c)	vlada ali regionalni organ ali druga javna organizacija zagotovi blago ali storitve, ki ne predstavljajo splošne infrastrukture, ali kupi blago ali storitve ali

(d)

plačila vlade, regionalnega organa ali druge javne organizacije v finančni sklad ali pooblastilo ali navodilo zasebnemu subjektu, da opravi eno ali več opravil take vrste, kot so našteta v točkah (a), (b) in (c), ki bi jih v običajnih okoliščinah opravila vlada in se opravljanje take dejavnosti dejansko in po vsebini ne razlikuje od dejavnosti, ki jo sicer opravlja vlada;

in če je s tem dodeljena ugodnost;

20.	„SESAR“ pomeni tehnično izvedbo projekta Enotno evropsko nebo, ki predvideva usklajene in sinhronizirane raziskave, razvoj ter postavitev novih generacij sistemov upravljanja zračnega prometa;

21.

„ozemlje“ pomeni za Gruzijo kopenska območja in teritorialne vode v njeni suverenosti ali jurisdikciji, zaščiti ali mandatu ter za Evropsko unijo kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje, kjer se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije pod pogoji, določenimi v navedenih pogodbah in vsakem instrumentu nasledniku. Uporaba tega sporazuma za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče, in ne posega v nadaljnje začasno izvzetje gibraltarskega letališča iz ukrepov EU na področju letalstva, ki veljajo od 18. septembra 2006 med državami članicami v skladu z Ministrsko izjavo o gibraltarskem letališču, dogovorjeno v Cordobi 18. septembra 2006;

22.	„pristojbina za uporabnike“ pomeni pristojbino, zaračunano letalskim prevoznikom za zagotovitev letališča, letaliških okoljskih, navigacijskih ali varnostnih objektov ali storitev, vključno s povezanimi storitvami in objekti.

NASLOV I

GOSPODARSKE DOLOČBE

Člen 2

Podelitev pravic

1. Vsaka pogodbenica v skladu s Prilogo I in Prilogo II drugi pogodbenici podeli naslednje pravice pri opravljanju mednarodnih zračnih prevozov s strani letalskih prevoznikov druge pogodbenice:

(a)	pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka;

(b)	pravico do pristankov na njenem ozemlju v vse namene, ki niso vkrcanje ali izkrcanje potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte v zračnem prevozu (v nekomercialne namene);

(c)	med opravljanjem dogovorjene storitve na določeni progi pravico do pristankov na njenem ozemlju v namene vkrcanja in izkrcanja potnikov, tovora in/ali pošte v mednarodnem prometu, ločeno ali skupaj, ter

(d)	pravice, ki so drugače določene v tem sporazumu.

2. Nobena določba v tem sporazumu ne podeljuje letalskim prevoznikom:

(a)	Gruzije pravice, da za plačilo na ozemlju katere koli države članice vkrcajo potnike, prtljago, tovor in/ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju zadevne države članice;

(b)	Evropske unije pravice, da za plačilo na ozemlju Gruzije vkrcajo potnike, prtljago, tovor ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju Gruzije.

Člen 3

Dovoljenja

1. Ko pristojni organi ene pogodbenice od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja za opravljanje prevozov, po najkrajšem postopku podelijo ustrezna dovoljenja, pod pogojem da:

(a)

za gruzijskega letalskega prevoznika:

—	ima letalski prevoznik sedež podjetja v Gruziji in ima veljavno spričevalo za opravljanje prevozov v skladu z veljavno zakonodajo Gruzije ter

—	Gruzija izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika ter

—	je letalski prevoznik v lasti, neposredno ali z večinsko udeležbo, in pod učinkovitim nadzorom Gruzije in/ali njenih državljanov, razen če ni drugače določeno na podlagi člena 6 (Naložbe) tega sporazuma;

(b)

za letalskega prevoznika Evropske unije:

—	ima letalski prevoznik sedež podjetja na ozemlju države članice na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije in ima veljavno operativno licenco ter

—	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika ter je ustrezni letalski organ jasno opredeljen ter

—	je letalski prevoznik v lasti, neposredno ali z večinsko udeležbo, držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav, naštetih v Prilogi IV, in/ali državljanov teh drugih držav, razen če ni drugače določeno na podlagi člena 6 (Naložbe) tega sporazuma;

(c)	letalski prevoznik izpolnjuje pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih običajno uporablja organ, odgovoren za delovanje zračnih prevozov, ter

(d)	se ohranjajo in uporabljajo določbe iz člena 14 (Varnost v letalstvu) in člena 15 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma.

Člen 4

Vzajemno priznavanje zakonskih določitev v zvezi s sposobnostjo letalskega prevoznika, lastništvom in nadzorom

Ko pristojni organi ene pogodbenice od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja, ti priznajo vsako določitev o sposobnosti in/ali državljanstvu, ki jo sprejmejo pristojni organi prve pogodbenice v zvezi z zadevnim letalskim prevoznikom, kot če bi takšno določitev sprejeli njihovi lastni pristojni organi, in ne posegajo dalje v takšna vprašanja, razen kot je določeno v oddelkih (a) in (b) spodaj.

(a)

Če imajo pristojni organi pogodbenice prejemnice, potem ko od letalskega prevoznika prejmejo zahtevek za izdajo dovoljenja ali potem ko takšno dovoljenje dodelijo, kljub določitvi pristojnih organov druge pogodbenice, določen razlog za pomislek in če pogoji iz člena 3 (Dovoljenja) tega sporazuma za dodelitev ustreznih pooblastil ali dovoljenj niso izpolnjeni, morajo navedene organe takoj obvestiti in navesti bistvene razloge za njihov pomislek. V navedenem primeru lahko katera koli od obeh pogodbenic zaprosi za posvetovanje, ki lahko vključuje predstavnike ustreznih pristojnih organov in/ali dodatne informacije, pomembne v zvezi s tem pomislekom; takšne zahteve je treba obravnavati takoj, ko je mogoče. Če vprašanje ostane nerešeno, lahko katera koli pogodbenica vprašanje predstavi Skupnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 22 (Skupni odbor) tega sporazuma.

(b)

Ta člen ne zajema priznavanja določitev v zvezi z:

—	varnostnimi spričevali ali licencami,

—	ureditvijo varovanja ali

—	zavarovanjem.

Člen 5

Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev, omejitev dovoljenj

1. Pristojni organi obeh pogodbenic lahko zavrnejo, prekličejo, začasno ukinejo ali omejijo dovoljenja za opravljanje prevozov ali na drug način začasno ustavijo ali omejijo opravljanje prevozov letalskega prevoznika druge pogodbenice, če:

(a)

za gruzijskega letalskega prevoznika:

—	letalski prevoznik nima sedeža podjetja v Gruziji in nima veljavnega spričevala za opravljanje prevozov v skladu z veljavno zakonodajo Gruzije ali

—	Gruzija ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika ali

—	letalski prevoznik ni v lasti, neposredno ali z večinsko udeležbo, in pod učinkovitim nadzorom Gruzije in/ali gruzijskih državljanov, razen če ni drugače določeno na podlagi člena 6 (Naložbe) tega sporazuma;

(b)

za letalskega prevoznika Evropske unije:

—	letalski prevoznik nima sedeža podjetja na ozemlju države članice na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije ali nima veljavne operativne licence ali

—	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja in vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika ali pristojni organ ni jasno opredeljen ali

—	letalski prevoznik ni v lasti, neposredno ali z večinsko udeležbo, in pod učinkovitim nadzorom držav članic in/ali državljanov držav članic ali drugih držav, naštetih v Prilogi IV, in/ali državljanov teh drugih držav, razen če ni drugače določeno na podlagi člena 6 (Naložbe) tega sporazuma;

(c)	letalski prevoznik ne ravna v skladu z zakoni in drugimi predpisi iz člena 7 (Skladnost z zakoni in drugimi predpisi) tega sporazuma ali

(d)	se določbe iz člena 14 (Varnost v letalstvu) in člena 15 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma ne ohranjajo ali uporabljajo ali

(e)	je pogodbenica sprejela določitev v skladu s členom 8 (Konkurenčno okolje) tega sporazuma, da pogoji za konkurenčno okolje niso izpolnjeni.

2. Če za preprečitev nadaljnje neskladnosti s točko (c) ali (d) odstavka 1 tega člena ni nujno takojšnje ukrepanje, se pravice, določene s tem členom, uresničujejo le po posvetovanju s pristojnimi organi druge pogodbenice.

3. Nobena od pogodbenic ne uporabi pravic, določenih s tem členom, da bi zavrnila, preklicala, začasno ukinila ali omejila dovoljenja ali odobritve katerih koli letalskih prevoznikov pogodbenice na podlagi tega, da je večinsko lastništvo in/ali učinkovit nadzor navedenega letalskega prevoznika v eni ali več pogodbenicah ECAA ali njihovih državljanov, če takšna pogodbenica ali pogodbenice nudi(-jo) vzajemno obravnavanje.

Člen 6

Naložbe

Ne glede na člena 3 (Dovoljenja) in 5 (Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev, omejitev dovoljenj) tega sporazuma se večinsko lastništvo ali učinkovit nadzor gruzijskega letalskega prevoznika s strani držav članic ali njihovih državljanov ali letalskega prevoznika Evropske unije s strani Gruzije ali njenih državljanov dovoli na podlagi predhodnega sklepa Skupnega odbora, ustanovljenega s tem sporazumom v skladu s členom 22(2) (Skupni odbor) tega sporazuma.

S tem sklepom se opredelijo pogoji v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev v skladu s tem sporazumom ter v zvezi s storitvami med tretjimi državami in pogodbenicama. Določbe člena 22(8) (Skupni odbor) tega sporazuma se za take sklepe ne uporabljajo.

Člen 7

Skladnost z zakoni in drugimi predpisi

1. Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se uporabljajo za prihod zrakoplova, ki opravlja zračne prevoze, na njeno ozemlje in odhod z njega, ali za upravljanje in navigacijo zrakoplova, veljajo tudi za letalske prevoznike druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

2. Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod potnikov, posadk ali tovora na zrakoplovu na njeno ozemlje, zadrževanje na njem in odhod z njega (vključno s predpisi v zvezi z vstopom, mejno kontrolo, imigracijo, potnimi listinami, carino, karanteno ali za pošto s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadke ali tovor letalskih prevoznikov druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali odhajajo z njega.

Člen 8

Konkurenčno okolje

1. Pogodbenici potrjujeta, da je njun skupni cilj pošteno in konkurenčno okolje za opravljanje letalskih prevozov. Pogodbenici priznavata, da poštena konkurenčna ravnanja letalskih prevoznikov najpogosteje obstajajo, kadar te letalske družbe delujejo na izključno komercialni podlagi in niso subvencionirane.

2. V okviru tega sporazuma in brez poseganja v katere koli posebne določbe Sporazuma je prepovedana vsaka diskriminacija na podlagi državne pripadnosti.

3. Državna pomoč, ki izkrivlja konkurenco ali grozi, da bo povzročila izkrivljanje konkurence, ker daje prednost določenim podjetjem ali določenim letalskim izdelkom ali storitvam, je nezdružljiva s pravilnim delovanjem tega sporazuma, če lahko vpliva na trgovino med pogodbenicama v letalskem sektorju.

4. Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Evropski uniji, zlasti iz člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije in interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Evropske unije.

5. Če ena pogodbenica ugotovi, da na ozemlju druge pogodbenice obstajajo pogoji, zlasti zaradi subvencije, ki bi škodljivo vplivali na poštene in enake možnosti za konkuriranje njenih letalskih prevoznikov, lahko svoja opažanja predloži drugi pogodbenici. Poleg tega lahko zahteva sestanek Skupnega odbora, kot je določeno v členu 22 (Skupni odbor) tega sporazuma. Posvetovanja se začnejo v 30 dneh po prejemu take zahteve za posvetovanje. Če se zadovoljiv sporazum ne sprejme v 30 dneh po začetku posvetovanj, je to razlog za pogodbenico, ki je zahtevala posvetovanja, da zavrne, zadrži, prekliče, začasno ukine ali določi primerne pogoje za dovoljenja zadevnih letalskih prevoznikov v skladu s členom 5 (Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev omejitev dovoljenj).

6. Ukrepi na podlagi odstavka 5 tega člena so ustrezni, sorazmerni ter glede obsega uporabe in trajanja omejeni na najnujnejše. Usmerjeni so izključno proti letalskemu prevozniku ali letalskim prevoznikom, ki imajo koristi od subvencije ali pogojev iz tega člena, in ne posegajo v pravico nobene od pogodbenic, da ukrepa na podlagi člena 24 (Zaščitni ukrepi) tega sporazuma.

7. Vsaka pogodbenica lahko zaradi obravnavanja zadeve, povezane s tem členom, po obvestilu druge pogodbenice stopi v stik s pristojnimi vladnimi organi na ozemlju druge pogodbenice, vključno z organi na državni, regionalni ali lokalni ravni.

8. Določbe tega člena se uporabljajo brez poseganja v zakone in druge predpise pogodbenic glede obveznosti javnih storitev na ozemljih pogodbenic.

Člen 9

Poslovne priložnosti

1. Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo pravico, da na ozemlju druge pogodbenice ustanovijo poslovalnice za promocijo in prodajo zračnih prevozov in z njim povezanih dejavnosti.

2. Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice v zvezi z vstopom, prebivanjem in zaposlovanjem pravico, da na ozemlje druge pogodbenice pripeljejo in tam obdržijo upravno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, katerega naloga je podpirati zagotavljanje zračnih prevozov.

(a)

Brez poseganja v točko (b) spodaj ima vsak letalski prevoznik v povezavi z zemeljsko oskrbo na ozemlju druge pogodbenice:

(i)	pravico opravljati svojo lastno zemeljsko oskrbo („samooskrba“) ali, po svoji izbiri,

(ii)	pravico izbrati med konkurenčnimi izvajalci, ki oskrbujejo zrakoplove na letališču v celoti ali delno, če je takim izvajalcem dovoljen dostop na trg na podlagi zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice ter če so taki izvajalci prisotni na trgu.

(b)

Za naslednje kategorije storitev zemeljske oskrbe, tj. postopki v zvezi s prtljago, postopki na ploščadi, postopki v zvezi z gorivom in oljem, postopki v zvezi s tovorom in pošto, kar zadeva fizične postopke v zvezi s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom, so pravice v točki (a)(i) in (ii) zgoraj zgolj predmet fizičnih in operativnih omejitev v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice. Če take omejitve izključujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, so vse take storitve vsem letalskim prevoznikom na voljo na enakovredni in nediskriminatorni osnovi; cene takih storitev ne presegajo njihovih celotnih stroškov, vključno s primerno donosnostjo po amortizaciji.

4. Vsak letalski prevoznik vsake pogodbenice lahko prodaja zračne prevoze na ozemlju druge pogodbenice neposredno in/ali, po presoji letalskega prevoznika, prek prodajnih zastopnikov ali drugih posrednikov, ki jih imenuje letalski prevoznik, ali prek interneta. Vsak letalski prevoznik ima pravico do prodaje takega prevoza in vsaka oseba lahko neovirano kupi tak prevoz v lokalni ali kateri koli prosto zamenljivi valuti v skladu z lokalno zakonodajo o valutah.

5. Vsak letalski prevoznik ima pravico, da na zahtevo zamenja in prenese lokalne prihodke z ozemlja druge pogodbenice na svoje matično ozemlje in, razen če je to neskladno s splošno veljavnim zakonom ali predpisom, v državo ali države po lastni izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčenja v zvezi z njima, po menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na datum, ko prevoznik predloži prvi zahtevek za prenos.

6. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice poravnajo lokalne izdatke, ki vključujejo nakup goriva, v lokalni valuti. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice po lastni presoji poravnajo take izdatke v prosto zamenljivih valutah v skladu z lokalnimi predpisi o valutah.

7. Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev v skladu s tem sporazumom lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sodeluje pri ureditvah o sodelovanju glede trženja, kot so sporazumi o skupinski prodaji ali skupnih letih, z:

(a)	letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki pogodbenic ter

(b)	letalskim prevoznikom ali letalskimi prevozniki tretje države ter

(c)	kopenskimi ali pomorskimi prevozniki;

če (i) imajo vsi sodelujoči v takih ureditvah ustrezno pooblastilo za zagotavljanje prevoza na progi in (ii) dogovori izpolnjujejo zahteve v zvezi z varnostjo in konkurenco, ki se običajno uporabljajo pri takšnih dogovorih. Pri prodaji potniškega prometa, ki vključuje skupne lete, se kupca ob prodaji ali v vsakem primeru pred vkrcanjem obvesti o tem, kateri ponudniki prevoza bodo opravljali promet v posameznih sektorjih storitve.

(a)

Kar zadeva prevoz potnikov, za ponudnike drugih oblik prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračne prevoze, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom. Ponudniki drugih oblik prevoza se lahko po lastni presoji odločijo glede sodelovanja v skupnih ureditvah. Pri odločanju glede posamezne ureditve lahko ponudniki drugih oblik prevoza med drugim upoštevajo interese potrošnika ter tehnične, ekonomske, prostorske in zmogljivostne omejitve.

(b)

Poleg tega in ne glede na ostale določbe tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim ponudnikom tovornega prevoza pogodbenic v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi brez omejitev dovoljeno, da v povezavi z zračnimi prevozi uporabijo katero koli drugo obliko površinskega prevoza tovora v kateri koli kraj na ozemlju Gruzije in Evropske unije ali z njega ali v tretjih državah, vključno s prevozom na vsa letališča s carinskim objektom ali z njih in vključno, če je to ustrezno, s pravicami do prevoza tovora pod carinskim nadzorom. Tak tovor ima, bodisi da se premika po površini ali po zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami izvajajo površinski prevoz ali ga zagotavljajo prek ureditev z drugimi površinskimi prevozniki, vključno s površinskimi prevozniki, ki jih opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni ponudniki letalskega tovornega prevoza. Taki večnamenski prevozi tovora se lahko zagotovijo po eni, direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, pod pogojem, da se vkrcevalcev ne zavaja glede dejstev o takem prevozu.

(a)	Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da opravljajo dogovorjene storitve z zrakoplovom in posadko, ki ju zakupijo od katerega koli letalskega prevoznika, vključno iz tretjih držav, če vsi udeleženci v teh dogovorih izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata pri takšnih ureditvah.
(b)	Nobena od pogodbenic ne zahteva, da bi letalski prevozniki oddajali svojo opremo v zakup, da bi imeli prometne pravice v skladu s tem sporazumom.
(c)	Zakup zrakoplova s posadko (wet-leasing) letalske družbe tretje države s strani gruzijskega letalskega prevoznika ali zakup zrakoplova s posadko letalske družbe tretje države, ki ni navedena v Prilogi IV k temu sporazumu, s strani letalskega prevoznika Evropske unije, da bi izkoristili pravice, predvidene v tem sporazumu, mora ostati izjema ali izpolnjevati začasne potrebe. Predloži se v predhodno odobritev organu, ki je izdal licenco letalskemu prevozniku, ki želi zakupiti letalo s posadko, in pristojnemu organu druge pogodbenice.

10. Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da sodelujejo pri ureditvah o franšizingu ali trženju blagovne znamke z družbami, vključno z letalskimi prevozniki obeh pogodbenic ali tretjih držav, če imajo letalski prevozniki ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata pri takšnih ureditvah, zlasti pogoje, ki zahtevajo razkritje identitete letalskega prevoznika, ki opravlja storitev.

Člen 10

Carine in obdavčitev

1. Zrakoplovi ob prispetju na ozemlje ene pogodbenice, ki jih v mednarodnem zračnem prevozu upravljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, njihova običajna oprema, gorivo, maziva, potrošne tehnične zaloge, oprema na letališču, nadomestni deli (vključno z motorji), zaloge na zrakoplovu (ki med drugim vključujejo hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo ali uporabo potnikov v omejenih količinah med letom) ter druge stvari, namenjene za upravljanje ali servisiranje zrakoplova v mednarodnem zračnem prometu ali ki se uporabljajo izključno v zvezi s tem, so po prihodu na ozemlje ene pogodbenice na podlagi recipročnosti v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carin, trošarin in podobnih pristojbin in bremenitev, ki (a) jih določajo nacionalni ali lokalni organi ali Evropska unija in (b) ne temeljijo na stroških opravljenih storitev, če taka oprema in zaloge ostanejo na zrakoplovu.

2. Oprostitev, na podlagi recipročnosti v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo, davkov, dajatev, davščin, pristojbin in bremenitev, navedenih v odstavku 1 tega člena, razen plačila stroškov za opravljene storitve, se nanaša tudi na:

(a)	zaloge na zrakoplovu, vnesene na ozemlje ene pogodbenice ali tam dobavljene in natovorjene v razumnih količinah in namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodne zračne prevoze, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez omenjeno ozemlje;

(b)	opremo na letališču in nadomestne dele (vključno z motorji), ki so vneseni na ozemlje pogodbenice za servisiranje, vzdrževanje ali popravilo zrakoplova letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki se uporablja v mednarodnem zračnem prevozu;

(c)	gorivo, maziva in potrošne tehnične zaloge, vnesene na ozemlje ene pogodbenice ali tam dobavljene in namenjene za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodne zračne prevoze, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez omenjeno ozemlje;

(d)

tiskovine, kot določa carinska zakonodaja vsake pogodbenice, vnesene na ozemlje ene pogodbenice ali tam dobavljene in namenjene za uporabo na čezmejnem letu letalskega prevoznika druge pogodbenice, ki opravlja mednarodne zračne prevoze, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez omenjeno ozemlje, ter

(e)	varnostna in varovalna oprema za uporabo na letališčih ali tovornih terminalih.

3. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe, nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, dajatve, davščine, pristojbine in bremenitve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki opravlja prevoze med dvema krajema na njenem ozemlju.

4. Za opremo in zaloge, navedene v odstavkih 1 in 2 tega člena, se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo ustreznih organov in se ne prenašajo brez plačila ustreznih carin in davkov.

5. Izjeme, določene v tem členu, so na voljo tudi, kadar imajo letalski prevozniki ene pogodbenice pogodbe z drugim letalskim prevoznikom, ki podobno uživa take izjeme druge pogodbenice, za posojilo ali prenos predmetov, določenih v odstavkih 1 in 2 tega člena, na ozemlje druge pogodbenice.

6. Nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da ne bi zaračunali davkov, dajatev, davščin, pristojbin in bremenitev za blago, ki se potnikom ne prodaja za porabo na zrakoplovu na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, kjer je dovoljeno vkrcanje ali izkrcanje.

7. Prtljaga in tovor v neposrednem tranzitu na ozemlju pogodbenice sta oproščena davkov, carin, pristojbin in drugih podobnih bremenitev, ki ne temeljijo na stroških za opravljene storitve.

8. Običajna oprema na zrakoplovu ter tudi material in zaloge, ki so običajno na zrakoplovu letalskega prevoznika letalske družbe katere koli pogodbenice, se lahko raztovorijo na ozemlju druge pogodbenice le, če to odobrijo carinski organi na zadevnem ozemlju. V tem primeru je lahko zanje potreben nadzor navedenih organov, dokler se ponovno ne izvozijo ali drugače odstranijo v skladu s carinskimi predpisi.

9. Določbe tega sporazuma ne vplivajo na področje DDV, razen na prometni davek pri uvozu. Ta sporazum ne vpliva na določbe zadevnih konvencij, ki veljajo med državo članico in Gruzijo ter preprečujejo dvojno obdavčitev dohodkov in kapitala.

Člen 11

Pristojbine za uporabnike letališč ter letaliških objektov in storitev

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine za uporabnike, ki jih lahko zaračunajo njeni pristojni organi ali telesa letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo navigacijskih služb zračnega prometa in kontrolo zračnega prometa, letališča, varovanja v letalstvu ter s tem povezanih objektov in storitev, pravične, primerne, niso nepravično diskriminatorne ter so pravično razdeljene med kategorijami uporabnikov. Te pristojbine lahko izražajo, vendar ne smejo presegati celotnih stroškov pristojnih organov ali teles pri zagotavljanju ustreznega letališča, letaliških varnostnih objektov in storitev na zadevnem letališču ali znotraj sistema zadevnega letališča. Te pristojbine lahko vključujejo primerno donosnost po amortizaciji. Objekti in storitve, za katere so zaračunane pristojbine za uporabnike, se zagotavljajo učinkovito in ekonomično. V vsakem primeru se te pristojbine preučijo pri letalskih prevoznikih druge pogodbenice po pogojih, ki niso manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku v trenutku, ko se pristojbine preučujejo.

2. Pogodbenici spodbujata posvetovanja med pristojnimi organi ali telesi na njunem ozemlju in letalskimi prevozniki in/ali njihovimi predstavniškimi organi, ki uporabljajo storitve in objekte, ter zagotavljata, da pristojni organi ali telesa in letalski prevozniki ali njihovi predstavniški organi izmenjujejo takšne informacije, ki so lahko nujne za omogočanje natančnega pregleda sprejemljivosti pristojbin v skladu z načeli iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Pogodbenici zagotavljata, da pristojni organi ali telesa uporabnike dovolj zgodaj obvestijo o vseh predlaganih spremembah pristojbin za uporabnike, da lahko zadevni organi obravnavajo izražena stališča uporabnikov, preden se spremembe uveljavijo.

3. Nobena od pogodbenic pri postopkih reševanja sporov v skladu s členom 23 (Reševanje sporov in arbitraža) tega sporazuma ne krši določbe tega člena, razen če

(a)	v razumnem roku ne opravi pregleda pristojbin ali ravnanja, ki je predmet pritožbe druge pogodbenice, ali

(b)	če po takem pregledu ne sprejme vseh ukrepov v svoji pristojnosti, da bi popravila pristojbino ali ravnanje, ki ni v skladu s tem členom.

Člen 12

Določanje cen

1. Pogodbenici letalskim prevoznikom dovolita prosto določanje cen na podlagi svobodne in poštene konkurence.

2. Pogodbenici ne zahtevata, da se cene sporočajo ali uradno priglasijo.

3. Pristojni organi lahko medsebojno razpravljajo o zadevah, ki vključujejo, vendar niso omejene na cene, ki so lahko nepravične, nerazumne ali diskriminatorne.

Člen 13

Statistika

1. Vsaka pogodbenica zagotovi drugi pogodbenici statistiko, ki je potrebna v skladu z domačimi zakoni in drugimi predpisi, ter na zahtevo tudi druge razpoložljive statistične podatke, ki so upravičeno potrebni za pregledovanje opravljanja letalskega prevoza.

2. Pogodbenici sodelujeta v okviru Skupnega odbora v skladu s členom 22 (Skupni odbor) tega sporazuma, da se omogoči izmenjava statističnih podatkov med njima za spremljanje razvoja letalskega prevoza v skladu s tem sporazumom.

NASLOV II

REGULATIVNO SODELOVANJE

Člen 14

Varnost v letalstvu

1. V skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje o varnosti v letalstvu, opredeljene v delu C Priloge III k temu sporazumu, v skladu s pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2. Pogodbenici sodelujeta, da zagotovita, da Gruzija pravilno izvaja zakonodajo iz odstavka 1 tega člena. V ta namen se na datum začetka veljavnosti tega sporazuma Gruzija kot opazovalka vključi v delo Evropske agencije za varnost v letalstvu.

3. Pogodbenici zagotovita, da vsak zrakoplov, registriran v eni pogodbenici, za katerega obstaja sum o neskladnosti z mednarodnimi letalskimi varnostnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, in ki pristaja na letališčih, odprtih za mednarodni zračni promet, na ozemlju druge pogodbenice, na ploščadi pregledajo pristojni organi navedene druge pogodbenice, znotraj in zunaj, da bi preverili veljavnost dokumentov zrakoplova in njegove posadke ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme.

4. Pristojni organi ene pogodbenice lahko kadar koli zahtevajo posvetovanja o varnostnih standardih, ki jih ima druga pogodbenica.

5. Pristojni organi ene pogodbenice sprejmejo vse ustrezne in takojšnje ukrepe, če ugotovijo, da zrakoplov, proizvod ali delovanje zrakoplova:

(a)	ni v skladu z minimalnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, ali z zakonodajo, opredeljeno v delu C Priloge III k temu sporazumu, odvisno od tega, kaj se uporablja;

(b)	na podlagi pregleda iz odstavka 3 tega člena vzbuja resno zaskrbljenost, da zrakoplov ali delovanje zrakoplova ni v skladu z minimalnimi standardi, vzpostavljenimi v skladu s Konvencijo, ali z zakonodajo, opredeljeno v delu C Priloge III k temu sporazumu, odvisno od tega, kaj se uporablja, ali

(c)	vzbuja resno zaskrbljenost, da se minimalni standardi, vzpostavljeni v skladu s Konvencijo, ali zakonodaja, opredeljena v delu C Priloge III k temu sporazumu, odvisno od tega, kaj se uporablja, premalo učinkovito vzdržujejo ali izvajajo.

6. Če pristojni organi ene pogodbenice ukrepajo v skladu z odstavkom 5, o tem ukrepu nemudoma obvestijo pristojne organe druge pogodbenice ter navedejo razloge za ukrep.

7. Če se ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 5 tega člena, ne ustavijo, čeprav zanje ni več razloga, lahko katera koli pogodbenica zadevo naslovi na Skupni odbor.

Člen 15

Varovanje v letalstvu

1. V skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje Evropske unije o varovanju v letalstvu, opredeljene v delu D Priloge III k temu sporazumu, v skladu s pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2. Evropska komisija lahko Gruzijo pregleda v skladu z ustrezno zakonodajo Evropske unije o varovanju v letalstvu, opredeljeno v Prilogi III k temu sporazumu. Pogodbenici vzpostavita potrebni mehanizem za izmenjavo informacij o rezultatih takšnih varnostnih pregledov.

3. Zagotavljanje varnosti za civilne zrakoplove, njihove potnike in posadko je temeljni predpogoj za opravljanje mednarodnega zračnega prometa, zato pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti ena do druge glede zagotavljanja varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja in zlasti svoje obveznosti v skladu s Konvencijo, Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano v Haagu 16. decembra 1970, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisano v Montrealu 23. septembra 1971, Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno letalstvo, podpisanim v Montrealu 24. februarja 1988, in Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano v Montrealu 1. marca 1991, če sta obe pogodbenici teh konvencij, ter v skladu z vsemi drugimi konvencijami in protokoli v zvezi z varnostjo civilnega letalstva, katerih članici sta obe pogodbenici.

4. Pogodbenici na zahtevo druga drugi zagotovita vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih zrakoplovov in druga nezakonita dejanja zoper varnost takih zrakoplovov, njihovih potnikov in posadke, letališč, navigacijskih naprav ter vsako drugo ogrožanje varnosti civilnega letalstva.

5. Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu s standardi varovanja v letalstvu in, če jih uporabljata, v skladu s priporočenimi praksami, ki jih je vzpostavila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) kot priloge h Konvenciji, če te določbe o varovanju veljajo za pogodbenici. Pogodbenici zahtevata od letalskih družb, ki so vpisane v njunih registrih ali imajo sedež podjetja ali stalni naslov na njunih ozemljih, ter od upravljavcev letališč na svojih ozemljih, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju v letalstvu.

6. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo ukrepi za varovanje zrakoplovov, za pregled potnikov in ročne prtljage ter primerni pregledi posadke, tovora (vključno z oddano prtljago) in zalog na zrakoplovu pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem, in da se ti ukrepi prilagajajo glede na povečano grožnjo. Pogodbenici soglašata, da se lahko od njunih letalskih prevoznikov zahteva spoštovanje predpisov o varovanju v letalstvu iz odstavka 5 tega člena, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop na ozemlje, izstop z njega ali dokler so zrakoplovi na ozemlju te druge pogodbenice.

7. Pogodbenici pozitivno odobrita vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo dodatnih varnostnih ukrepov zaradi določene grožnje. Razen kadar v izrednih razmerah to ni mogoče, ena pogodbenica drugo pogodbenico vnaprej obvesti o nameravani uvedbi posebnih varnostnih ukrepov, ki bi imeli znatni finančni ali operativni učinek na storitve zračnih prevozov, zagotovljene na podlagi tega sporazuma. Vsaka od pogodbenic lahko zahteva sestanek Skupnega odbora zaradi razpravljanja o teh varnostnih ukrepih, kot je določeno v členu 22 (Skupni odbor) tega sporazuma.

8. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega zrakoplova ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti takega zrakoplova, njegovih potnikov in posadke, letališč ali letalskih navigacijskih naprav, pogodbenici pomagata druga drugi, s tem da poskrbita za komuniciranje in druge ustrezne ukrepe, da bi se tak dogodek ali grožnja čim hitreje in varneje končal.

9. Vsaka pogodbenica sprejme vse ukrepe, ki se ji zdijo izvedljivi za zagotovitev, da se zrakoplov, ki je ugrabljen ali izpostavljen dejanjem nezakonitega vmešavanja in je na tleh njenega ozemlja, tam zadrži, razen če je njegov odhod nujen zaradi prevladujoče dolžnosti varovanja človeških življenj. Kjer je to možno, se takšni ukrepi sprejmejo na podlagi skupnih posvetovanj.

10. Ko ima ena pogodbenica razlog za utemeljen sum, da je druga pogodbenica kršila določbe o varovanju v letalstvu iz tega člena, lahko ta pogodbenica zahteva takojšnja posvetovanja z drugo pogodbenico.

11. Brez poseganja v člen 5 (Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev, omejitev dovoljenj) tega sporazuma je neuspela sklenitev zadovoljivega sporazuma v petnajstih (15) dneh od datuma take zahteve razlog za zadržanje, preklic, omejitev ali določitev pogojev glede dovoljenja za opravljanje prometa enega ali več letalskih prevoznikov takšne druge pogodbenice.

12. Če to zahteva neposredna in izjemna grožnja, lahko pogodbenica sprejme začasen ukrep pred iztekom petnajstih (15) dni.

13. Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 11 tega člena, se ustavi, ko druga pogodbenica ravna v skladu z vsemi določbami tega člena.

Člen 16

Upravljanje zračnega prometa

1. V skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje, opredeljene v delu B Priloge III k temu sporazumu, v skladu s pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2. Pogodbenici sodelujeta na področju upravljanja zračnega prometa z namenom razširitve enotnega evropskega neba na Gruzijo, da bi povečali obstoječe varnostne standarde in skupno učinkovitost splošnih standardov zračnega prometa v Evropi, dosegli največje kapacitete in najmanjše zamude ter povečali okoljsko učinkovitost. V ta namen se na datum začetka veljavnosti tega sporazuma Gruzija kot opazovalka vključi v Odbor za enotno evropsko nebo. Skupni odbor je odgovoren za opazovanje in krepitev sodelovanja na področju upravljanja zračnega prometa.

3. Da bi olajšali uporabo zakonodaje glede enotnega evropskega neba na svojih ozemljih:

(a)	Gruzija sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev svoje institucionalne strukture upravljanja zračnega prometa enotnemu evropskemu nebu, zlasti z zagotovitvijo, da so primerni nacionalni nadzorni organi vsaj funkcijsko neodvisni od ponudnikov navigacijskih služb zračnega prometa, ter

(b)

Evropska unija Gruzijo poveže z ustreznimi operativnimi pobudami na področju navigacijskih služb zračnega prometa, zračnega prostora in interoperabilnosti, ki izhajajo iz projekta Enotno evropsko nebo, zlasti z zgodnjo vključitvijo gruzijskih prizadevanj za vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora ali z ustrezno uskladitvijo v okviru SESAR.

Člen 17

Okolje

1. Pogodbenici priznavata pomembnost varstva okolja pri razvoju in izvajanju letalske politike. Pogodbenici potrjujeta, da je potrebno učinkovito globalno, regionalno, nacionalno in/ali lokalno ukrepanje za zmanjšanje vpliva civilnega letalstva na okolje.

2. V skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje v zvezi z zračnimi prevozi, opredeljene v delu E Priloge III k temu sporazumu.

3. Pogodbenici priznavata pomembnost sodelovanja in v okviru večstranskih razprav pomembnost preučevanja vplivov letalstva na okolje ter zagotavljanja popolne skladnosti ukrepov za omilitev vplivov s cilji tega sporazuma.

4. Nobena določba v tem sporazumu ne omejuje pristojnosti pristojnih organov pogodbenice za sprejetje vseh ustreznih ukrepov, da bi preprečili ali se drugače spopadli z vplivi na okolje mednarodnega zračnega prevoza, če so taki ukrepi popolnoma v skladu z njunimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu ter se izvajajo brez razlikovanja glede na državljanstvo.

Člen 18

Varstvo potrošnikov

V skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje v zvezi z zračnimi prevozi, opredeljene v delu G Priloge III k temu sporazumu.

Člen 19

Računalniški sistemi rezervacij

V skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje v zvezi z zračnimi prevozi, opredeljene v delu H Priloge III k temu sporazumu.

Člen 20

Socialni vidiki

V skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu pogodbenici ravnata v skladu z določbami zakonodaje v zvezi z zračnimi prevozi, opredeljene v delu F Priloge III k temu sporazumu.

NASLOV III

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 21

Razlaga in uveljavljanje

1. Pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

2. Vsaka pogodbenica je na svojem ozemlju odgovorna za pravilno izvrševanje tega sporazuma ter zlasti uredb in direktiv v zvezi z zračnimi prevozi, naštetih v Prilogi III k temu sporazumu.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi drugi pogodbenici vse potrebne informacije in pomoč v primeru preiskav o morebitnih kršitvah določb tega sporazuma, ki jih ta druga pogodbenica opravlja v okviru svojih pristojnosti iz tega sporazuma.

4. Kadar ena pogodbenica v skladu s pooblastili, ki so ji dana s tem sporazumom, ukrepa glede zadev, ki zanimajo drugo pogodbenico in zadevajo organe ali podjetja druge pogodbenice, o tem v celoti obvesti pristojne organe druge pogodbenice in jim da pred sprejetjem končne odločitve priložnost za pripombe.

5. Če so določbe tega sporazuma in določbe aktov, opredeljenih v Prilogi III k temu sporazumu, po vsebini enake ustreznim pravilom Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter aktom, sprejetim v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije, se pri njihovem izvajanju in uporabi razlagajo v skladu z ustreznimi sodbami in odločbami Sodišča in Evropske komisije.

Člen 22

Skupni odbor

1. Ustanovi se Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) ter je pristojen za upravljanje tega sporazuma in zagotavljanje njegovega pravilnega izvajanja. V ta namen daje priporočila in sprejema odločitve v primerih, kadar to izrecno določa ta sporazum.

2. Odločitve Skupnega odbora se sprejemajo s soglasjem in so zavezujoče za pogodbenici. Pogodbenici te odločitve izvajata v skladu z lastnimi pravili.

3. Skupni odbor s sklepom sprejme svoj poslovnik.

4. Skupni odbor se sestaja po potrebi. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka.

5. Pogodbenica lahko sestanek Skupnega odbora zahteva tudi, ker skuša rešiti morebitna vprašanja v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Tak sestanek se prične v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje dva meseca po prejemu zahteve, če se pogodbenici ne odločita drugače.

6. Pogodbenici si zaradi pravilnega izvajanja tega sporazuma izmenjujeta informacije in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v Skupnem odboru.

7. Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica odločitve Skupnega odbora ne izvaja pravilno, lahko zahteva, da o tem vprašanju razpravlja Skupni odbor. Če Skupni odbor vprašanja ne more rešiti v dveh mesecih od datuma, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenica, ki je razpravo zahtevala, sprejme ustrezne zaščitne ukrepe na podlagi člena 24 (Zaščitni ukrepi) tega sporazuma.

8. Če Skupni odbor, brez poseganja v odstavek 2, odločitve o vprašanju, ki mu je bilo zastavljeno, ne sprejme v šestih mesecih od datuma, ko je bilo nanj naslovljeno, lahko pogodbenici sprejmeta ustrezne začasne zaščitne ukrepe na podlagi člena 24 (Zaščitni ukrepi) tega sporazuma.

9. V skladu s členom 6 (Naložbe) tega sporazuma Skupni odbor prouči vprašanja v zvezi z medsebojnimi naložbami z večinsko udeležbo ali spremembe v učinkovitem nadzoru letalskih prevoznikov pogodbenic.

10. Poleg tega Skupni odbor razvija sodelovanje:

(a)	s pospeševanjem strokovne izmenjave o novih zakonodajnih ali regulativnih pobudah in razvoju, tudi na področju varovanja, varnosti, okolja, letalske infrastrukture (vključno s sloti), konkurenčnega okolja in varstva potrošnikov;

(b)	s pregledom tržnih pogojev, ki vplivajo na letalski prevoz v skladu s tem sporazumom;

(c)	z rednim preverjanjem socialnih vplivov tega sporazuma med njegovim izvajanjem, zlasti na področju zaposlovanja in oblikovanja ustreznih odzivov na skrbi, za katere se ugotovi da so upravičene;

(d)	s proučevanjem možnih področij za nadaljnji razvoj tega sporazuma, vključno s priporočilom za njegove spremembe;

(e)	s strinjanjem, na podlagi soglasja, o predlogih, pristopih ali dokumentih postopkovne narave, neposredno povezanih z delovanjem tega sporazuma;

(f)	z upoštevanjem in razvijanjem tehnične pomoči na področjih, ki jih zajema ta sporazum, ter

(g)	z okrepljenim sodelovanjem na ustreznih mednarodnih forumih.

Člen 23

Reševanje sporov in arbitraža

1. Vsi spori med pogodbenicama glede razlage ali uporabe tega sporazuma se najprej poskušajo rešiti z uradnimi posvetovanji v Skupnem odboru v skladu z odstavkom 5 člena 22 (Skupni odbor) tega sporazuma.

2. Obe pogodbenici se lahko v zvezi z vsakim sporom glede uporabe ali razlage tega sporazuma, ki ga ni bilo mogoče rešiti v skladu z odstavkom 1 tega člena, obrneta na arbitražni senat treh arbitrov v skladu s postopkom, določenim v nadaljevanju:

(a)

vsaka pogodbenica imenuje arbitra v šestdesetih (60) dneh od datuma, ko od druge pogodbenice po diplomatski poti prejme uradno obvestilo z zahtevo po reševanju spora pred arbitražnim senatom; tretjega arbitra morata imenovati druga dva arbitra v nadaljnjih šestdesetih (60) dneh. Če ena od pogodbenic v dogovorjenem času ne imenuje svojega arbitra ali če tretji arbiter v dogovorjenem obdobju ni imenovan, lahko katera koli pogodbenica od predsednika sveta ICAO zahteva, da imenuje arbitra ali arbitre, kakor je ustrezno;

(b)	tretji arbiter, imenovan v skladu s pogoji iz odstavka (a), mora biti državljan tretje države in nastopa kot predsednik arbitražnega senata;

(c)	arbitražni senat sprejme svoj poslovnik; ter

(d)	skladno s končno odločitvijo arbitražnega senata se začetni stroški arbitraže enakomerno razdelijo med pogodbenici.

3. Arbitražni senat lahko na zahtevo ene pogodbenice zahteva od druge pogodbenice, da izvaja začasne zaščitne ukrepe do končne določitve senata.

4. Vse začasne odločitve ali končna odločitev arbitražnega senata so zavezujoče za pogodbenici.

5. Če ena od pogodbenic ne ravna v skladu z odločitvijo arbitražnega senata, sprejeto v skladu s pogoji iz tega člena, v tridesetih (30) dneh od uradnega obvestila o navedeni odločitvi, lahko druga pogodbenica za toliko časa, kolikor ta kršitev traja, pogodbenici v kršitvi omeji, začasno odvzame ali prekliče pravice ali privilegije, ki ji jih je priznala v skladu s pogoji tega sporazuma.

Člen 24

Zaščitni ukrepi

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev tega sporazuma.

2. Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne zaščitne ukrepe. Zaščitni ukrepi po obsegu in trajanju ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo takega stanja ali ohranitev ravnovesja tega sporazuma. Prednost imajo ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma.

3. Pogodbenica, ki načrtuje sprejetje zaščitnih ukrepov, o tem nemudoma uradno obvesti drugo pogodbenico prek Skupnega odbora in zagotovi vse ustrezne informacije.

4. Pogodbenici takoj začneta posvetovanja v Skupnem odboru, da bi našli skupno sprejemljivo rešitev.

5. Brez poseganja v člen 3(d) (Dovoljenja), člen 5(d) (Zavrnitev, preklic, začasna ukinitev, omejitev dovoljenj) ter člena 14 (Varnost v letalstvu) in 15 (Varovanje v letalstvu) tega sporazuma sme zadevna pogodbenica sprejeti zaščitne ukrepe šele po izteku enega meseca od datuma uradnega obvestila iz odstavka 3 tega člena, razen če se je postopek posvetovanja iz odstavka 4 tega člena končal pred iztekom navedenega roka.

6. Zadevna pogodbenica nemudoma uradno obvesti Skupni odbor o sprejetih ukrepih in zagotovi vse ustrezne informacije.

7. Vsak ukrep, sprejet v skladu s pogoji iz tega člena, se začasno prekine, takoj ko pogodbenica v kršitvi ravna v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 25

Razmerje do drugih sporazumov

1. Določbe tega sporazuma prevladajo nad ustreznimi določbami obstoječih dvostranskih sporazumov med Gruzijo in državami članicami. Vendar se lahko obstoječe prometne pravice, ki izhajajo iz teh dvostranskih sporazumov in niso zajete v tem sporazumu, še naprej uresničujejo, če ni diskriminacije med državami članicami in njihovimi državljani.

2. Pogodbenici se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v Skupnem odboru glede priporočila, ali naj se Gruzija pridruži Sporazumu ECAA.

3. Če pogodbenici postaneta pogodbenici večstranskega sporazuma ali potrdita sklep, ki ga sprejme ICAO ali druga mednarodna organizacija, ki obravnava zadeve, zajete v tem sporazumu, se posvetujeta v Skupnem odboru, da ugotovita, ali je treba ta sporazum spremeniti zaradi takega razvoja dogodkov.

Člen 26

Spremembe

1. Če želi katera od pogodbenic spremeniti določbe tega sporazuma, o svoji odločitvi ustrezno obvesti Skupni odbor.

2. Skupni odbor se lahko na predlog ene od pogodbenic in v skladu s tem členom odloči, da spremeni priloge k temu sporazumu.

3. Sprememba tega sporazuma začne veljati po dokončanju ustreznih notranjih postopkov vsake pogodbenice.

4. Ta sporazum ne posega v pravico nobene od pogodbenic, če ti spoštujeta načelo nediskriminacije in določbe tega sporazuma, da enostransko sprejmeta novo zakonodajo ali spremenita obstoječo zakonodajo na področju zračnih prevozov ali na povezanem področju, navedeno v Prilogi III k temu sporazumu.

5. Ko pogodbenici proučita novo zakonodajo ali spremembo obstoječe zakonodaje na področju zračnih prevozov ali na povezanem področju, navedeno v Prilogi III k temu sporazumu, ena pogodbenica, kot je ustrezno in možno, obvesti drugo pogodbenico. Na zahtevo katere koli od pogodbenic lahko izmenjata mnenja v Skupnem odboru.

6. Vsaka pogodbenica redno in takoj, ko je mogoče, ustrezno obvešča drugo pogodbenico o novo sprejeti zakonodaji ali spremembi obstoječe zakonodaje na področju zračnih prevozov ali na povezanem področju, navedene v Prilogi III k temu sporazumu. Na zahtevo katere koli od pogodbenic se v Skupnem odboru v šestdesetih (60) dneh po zahtevi izmenjajo mnenja o posledicah takšne nove zakonodaje ali spremembe za pravilno delovanje tega sporazuma.

7. Po izmenjavi mnenj iz odstavka 6 tega člena Skupni odbor:

(a)	sprejme odločitev o spremembi Priloge III k temu sporazumu, tako da se vanjo, če je potrebno, na osnovi vzajemnosti, vključi zadevna nova zakonodaja ali sprememba;

(b)	sprejme odločitev, s katero potrdi, da je zadevna nova zakonodaja ali sprememba v skladu s tem sporazumom, ali

(c)	priporoči kakršne koli druge ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja tega sporazuma, ki jih je treba sprejeti v razumnem roku.

Člen 27

Prenehanje veljavnosti

Pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati o tem obvesti ICAO in sekretariat ZN. Ta sporazum preneha veljati opolnoči GMT na koncu prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) eno leto po datumu pisnega obvestila o prenehanju, razen če ni pred iztekom tega roka obvestilo v soglasju obeh pogodbenic umaknjeno.

Člen 28

Registracija pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in sekretariatu Združenih narodov

Ta sporazum in vse spremembe sporazuma se registrirajo pri ICAO in sekretariatu ZN.

Člen 29

Začasna uporaba in začetek veljavnosti

1. Ta sporazum začne veljati en mesec po datumu zadnje note v izmenjavi diplomatskih not med pogodbenicama, ki potrjuje, da so zaključeni vsi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma. V namen te izmenjave Gruzija izroči Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije svojo diplomatsko noto Evropski uniji in njenim državam članicam, Generalni sekretariat Sveta Evropske unije pa izroči Gruziji diplomatsko noto Evropske unije in njenih držav članic. Diplomatska nota Evropske unije in njenih držav članic vsebuje sporočila vseh držav članic, ki potrjujejo, da so končani njihovi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena pogodbenici soglašata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati v skladu z njunimi notranjimi postopki in/ali domačo zakonodajo, kakor je ustrezno, prvi dan v mesecu, ki sledi datumu zadnje note, s katero pogodbenice uradno obvestijo drugo pogodbenico o zaključku postopkov, potrebnih za uporabo tega sporazuma.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, drugega decembra leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in gruzijskem jeziku, pri čemer je besedilo v vsakem jeziku enako verodostojno.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Deze handtekening verbindt eveneens het Vlaamse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage égalament la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

Za Českou republiku

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi nimel

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Per la Repubblica italiana

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Latvijas Republikas vārdā –

Lietuvos Respublikos vardu

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

A Magyar Köztársaság részéről

Għal Malta

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Pela República Portuguesa

Pentru România

Za Republiko Slovenijo

Za Slovenskú republiku

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

(1) Na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999.

PRILOGA I

DOGOVORJENE STORITVE IN DOLOČENE PROGE

Ta priloga je v skladu s prehodnimi določbami iz Priloge II k temu sporazumu.

Vsaka pogodbenica prizna letalskim prevoznikom druge pogodbenice pravico do opravljanja storitev zračnih prevozov na progah, določenih v nadaljevanju:

(a)	za letalske prevoznike Evropske unije: kateri koli kraj v Evropski uniji – kraji vmesnega pristanka v državah Euromed, ECAA ali državah, naštetih v Prilogi IV – kateri koli kraj v Gruziji – naslednji kraji;

(b)	za gruzijske letalske prevoznike: kateri koli kraj v Gruziji – kraji vmesnega pristanka v državah Euromed, ECAA ali državah, naštetih v Prilogi IV – kateri koli kraj v Evropski uniji.

Prevozi, ki se opravljajo v skladu z odstavkom 2 te priloge, se za gruzijske letalske prevoznike začnejo ali končajo na ozemlju Gruzije, za letalske prevoznike Evropske unije pa na ozemlju Evropske unije.

Letalski prevozniki obeh pogodbenic lahko na katerem koli letu ali na vseh letih in po svoji izbiri:

(a)	opravljajo lete v eni ali v obeh smereh;

(b)	kombinirajo različne številke letov v okviru enega upravljanja zrakoplova;

(c)	opravljajo prevoze med kraji vmesnega pristanka in naslednjimi kraji, kot je določeno v odstavku 2 te priloge, in med kraji na ozemljih pogodbenic v kateri koli kombinaciji in katerem koli vrstnem redu;

(d)	izpustijo pristanke v katerem koli kraju ali krajih;

(e)	kadar koli preusmerijo promet s katerega koli svojega zrakoplova na kateri koli drug svoj zrakoplov;

(f)	pristajajo v katerih koli krajih, ne glede na to, ali so znotraj ali zunaj ozemlja ene ali druge pogodbenice;

(g)	izvajajo tranzitni promet čez ozemlje druge pogodbenice ter

(h)	kombinirajo promet na istem zrakoplovu, ne glede na to, od kod tak promet izvira.

Vsaka pogodbenica vsem letalskim prevoznikom dovoli, da na podlagi poslovnih premislekov na trgu določijo pogostost in zmogljivost mednarodnih zračnih prevozov, ki ga nudijo. V skladu s to pravico nobena pogodbenica enostransko ne omejuje obsega prometa, pogostosti ali rednosti prevozov ali tipa ali tipov zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, razen zaradi carinjenja, iz tehničnih, operativnih ali okoljskih razlogov, ali zaradi varovanja zdravja ali uporabe člena 8 (Konkurenčno okolje) tega sporazuma.

Letalski prevozniki obeh pogodbenic lahko opravljajo prevoze, vključno v okviru ureditev o skupni uporabi oznak poletov, v katerem koli kraju v tretji državi, ki ni vključen na določenih progah, če ne uveljavljajo pravic pete svoboščine.

PRILOGA II

PREHODNE DOLOČBE

Izvajanje in uporaba vseh določb zakonodaje Evropske unije v zvezi z zračnimi prevozi, navedene v Prilogi III k temu sporazumu, s strani Gruzije, razen zakonodaje o varovanju v letalstvu na podlagi dela D Priloge III k temu sporazumu, sta predmet ovrednotenja, ki je v pristojnosti Evropske unije in je potrjen s sklepom Skupnega odbora. Takšno ovrednotenje se opravi najpozneje dve leti po začetku veljavnosti Sporazuma.

Ne glede na določbe Priloge I k temu sporazumu dogovorjene storitve in določene proge tega sporazuma do sprejetja sklepa iz odstavka 1 Priloge II k temu sporazumu ne vključujejo uveljavitve pravic pete svoboščine, vključno za letalske prevoznike Gruzije med kraji znotraj ozemlja Evropske unije.

Vendar se lahko vse prometne pravice, dodeljene z enim od dvostranskih sporazumov med Gruzijo in državami članicami Evropske unije, še naprej uresničujejo, če ni diskriminacije med letalskimi prevozniki Evropske unije na podlagi državljanstva.

Izvajanje zakonodaje o varovanju v letalstvu s strani Gruzije se ovrednoti v okviru odgovornosti Evropske unije in se potrdi s sklepom Skupnega odbora. Takšno ovrednotenje se opravi najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma. Do takrat Gruzija izvaja dokument ECAC dok. 30.

Ob koncu prehodnega obdobja se zaupni del zakonodaje o varovanju v letalstvu, kot je določena v delu D Priloge III k temu sporazumu, da na voljo ustreznemu organu Gruzije in je predmet sporazuma o izmenjavi varnostno občutljivih podatkov, vključno s tajnimi podatki EU.

Postopni prehod Gruzije na popolno uporabo zakonodaje Evropske unije v zvezi z zračnimi prevozi, navedene v Prilogi III k temu sporazumu, bo redno ocenjevan. Ta ocenjevanja bo izvajala Evropska komisija v sodelovanju z Gruzijo.

Od datuma sklepa iz odstavka 1 te priloge bo Gruzija v veliki meri uporabila pravila za izdajanje operativnih licenc, ki so enakovredna pravilom za izdajanje operativnih licenc iz poglavja II Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti. Potem ko Skupni odbor potrdi popolno uporabo takšnih pravil za izdajanje operativnih licenc s strani Gruzije, pristojni organi Evropske unije uporabijo določbe člena 4 tega sporazuma v zvezi z medsebojnim priznavanjem določitve sposobnosti in/ali državljanstva s strani pristojnih organov Gruzije.

Brez poseganja v sklep v okviru Skupnega odbora ali člena 24 (Zaščitni ukrepi) se lahko plovnost zrakoplova, registriranega na datum podpisa v gruzijskem registru, ki ga uporabljajo operaterji na podlagi predpisanega nadzora Gruzije, ki nimajo vrste spričevala, ki ga izda EASA v skladu z ustrezno zakonodajo EU iz dela C Priloge III k temu sporazumu, upravlja v okviru odgovornosti gruzijskih pristojnih organov v skladu z veljavnimi nacionalnimi zahtevami Gruzije do:

(a)	1. januarja 2015 za nekatere zrakoplove, ki opravljajo le tovorni prevoz;

(b)

31. decembra 2019 za nekatere helikopterje ter lahke in ultra lahke zrakoplove, ki se uporabljajo le za iskanje in reševanje, dela v zraku, usposabljanja, nujne primere, polete za kmetijske in humanitarne namene v skladu z operativnimi spričevali zadevnih prevoznikov, če zrakoplov izpolnjuje mednarodne letalske varnostne standarde, vzpostavljene v skladu s Konvencijo. Takšen zrakoplov nima ugodnosti iz dodatnih pravic, dodeljenih na podlagi tega sporazuma po sprejetju sklepa iz odstavka 1 te priloge.

PRILOGA III

(Se redno posodablja)

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO V CIVILNEM LETALSTVU

„Veljavne določbe“ iz naslednjih aktov se uporabljajo v skladu s tem sporazumom, če ni navedeno drugače v tej prilogi ali Prilogi II k temu sporazumu (Prehodne določbe). Če je potrebno, so v nadaljevanju določene posebne prilagoditve za vsak posamezni akt:

A. Dostop na trg in druge zadeve

Št. 95/93

Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti,

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 894/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. maja 2002 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93

Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1554/2003 z dne 22. julija 2003 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93

Uredbo (ES) št. 793/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93

Veljavne določbe: členi 1 do 12, člen 14a(2)

V zvezi z uporabo člena 12(2) se izraz „Komisija“ razume kot „Skupni odbor“.

Št. 96/67

Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti

Veljavne določbe: členi 1 do 25 in Priloga

V zvezi z uporabo člena 10 se izraz „države članice“ razume kot „države članice Evropske unije“.

V zvezi z uporabo člena 20(2) se izraz „Komisija“ razume kot „Skupni odbor“.

Št. 785/2004

Uredba (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje

Veljavne določbe: členi 1 do 8 in člen 10(2)

Št. 2009/12

Direktiva 2009/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah

Veljavne določbe: členi 1 do 12

B. Upravljanje zračnega prometa

Št. 549/2004

Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba)

Veljavne določbe: členi 1 do 4, 6 in 9 do 14

Št. 550/2004

Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o izvajanju služb)

Veljavne določbe: členi 1 do 19, prilogi I in II

Št. 551/2004

Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru)

Veljavne določbe: členi 1 do 11

Št. 552/2004

Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti)

Veljavne določbe: členi 1 do 12, priloge I do V

Št. 2096/2005

Uredba Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa,

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 1315/2007 z dne 8. novembra 2007 o varnostnem nadzoru pri upravljanju zračnega prometa in spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005

Uredbo Komisije (ES) št. 482/2008 z dne 30. maja 2008 o vzpostavitvi sistema za zagotavljanje varnosti programske opreme, ki ga morajo uvesti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2096/2005

Uredbo Komisije (ES) št. 668/2008 z dne 15. julija 2008 o spremembi prilog II do V Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z delovnimi metodami in operativnimi postopki

Veljavne določbe: členi 1 do 9, priloge I do V

Št. 2150/2005

Uredba Komisije (ES) št. 2150/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora

Št. 2006/23

Direktiva 2006/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti

Veljavne določbe: členi 1 do 16, 18, 19, 20 in priloge I do IV

Št. 730/2006

Uredba Komisije (ES) št. 730/2006 z dne 11. maja 2006 o razvrstitvi zračnega prostora in dostopu letov, upravljanih v skladu s pravili vizualnega letenja, nad nivo letenja 195

Št. 1794/2006

Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa

Št. 1033/2006

Uredba Komisije (ES) št. 1033/2006 z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo

Št. 1032/2006

Uredba Komisije (ES) št. 1032/2006 z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja

Št. 219/2007

Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR)

Veljavne določbe: člen 1(1)–(2) in (5)–(7), člena 2 in 3, člen 4(1), Priloga

Št. 633/2007

Uredba Komisije (ES) št. 633/2007 z dne 7. junija 2007 o zahtevah za uporabo protokola prenosa sporočila o letu, ki se uporablja za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja

Veljavne določbe: členi 1 do 7, drugi in tretji stavek člena 8, priloge I do IV

Št. 1265/2007

Uredba Komisije (ES) št. 1265/2007 z dne 26. oktobra 2007 o zahtevah glede razmika med zvočnimi kanali zrak-zemlja za enotno evropsko nebo

Veljavne določbe: členi 1 do 9, priloge I do IV

Št. 1315/2007

Uredba Komisije (ES) št. 1315/2007 z dne 8. novembra 2007 o varnostnem nadzoru pri upravljanju zračnega prometa in spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005

Veljavne določbe: členi 1 do 15

Št. 482/2008

Uredba Komisije (ES) št. 482/2008 z dne 30. maja 2008 o vzpostavitvi sistema za zagotavljanje varnosti programske opreme, ki ga morajo uvesti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2096/2005

Veljavne določbe: členi 1 do 5, prilogi I in II

Št. 668/2008

Uredba Komisije (ES) št. 668/2008 z dne 15. julija 2008 o spremembi prilog II do V Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z delovnimi metodami in operativnimi postopki

Veljavne določbe: členi 1 do 2

Št. 1361/2008

Uredba Sveta (ES) št. 1361/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 219/2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR)

Veljavne določbe: členi 1 do 5 (razen člena 1(6)), Priloga (razen točk 11 in 12)

Št. 29/2009

Uredba Komisije (ES) št. 29/2009 z dne 16. januarja 2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo

Veljavne določbe: členi 1 do 15, priloge I do VII

Št. 30/2009

Uredba Komisije (ES) št. 30/2009 z dne 16. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1032/2006 kar zadeva zahteve za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih, ki podpirajo storitve podatkovnih zvez

Veljavne določbe: člena 1 in 2, Priloga

Št. 262/2009

Uredba Komisije (ES) št. 262/2009 z dne 30. marca 2009 o določitvi zahtev za usklajeno dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S za enotno evropsko nebo

Veljavne določbe: členi 1 do 13, priloge I do III

Št. 1070/2009

Uredba (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema

Veljavne določbe: členi 1 do 5, razen člena 1.4

C. Varnost v letalstvu

Št. 3922/91

Uredba Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva,

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 2176/96 z dne 13. novembra 1996, ki Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/91 prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku

Uredbo Komisije (ES) št. 1069/1999 z dne 25. maja 1999, ki Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/91 prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku

Uredbo Komisije (ES) št. 2871/2000 z dne 28. decembra 2000, ki Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku

Uredbo (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu

Uredbo (ES) št. 1899/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva

Uredbo (ES) št. 1900/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva

Uredbo Komisije (ES) št. 8/2008 z dne 11. decembra 2007 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 glede skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov, ki se uporabljajo za komercialni letalski promet

Uredbo Komisije (ES) št. 859/2008 z dne 20. avgusta 2008 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 glede skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz z letali

Veljavne določbe: členi 1 do 10, 12 in 13, razen člena 4(1) in člena 8(2) (drugi stavek), priloge I do III

V zvezi z uporabo člena 12 se izraz „države članice“ razume kot „države članice Evropske unije“.

Št. 216/2008

Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES

Veljavne določbe: členi 1 do 68, razen člena 65, drugi pododstavek člena 69(1), člen 69(4), priloge I do VI

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 690/2009 z dne 30. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES

Uredbo (ES) št. 1108/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive 2006/23/ES

Veljavne določbe: členi 1 do 3 (razen člena 1.7 o vzpostavitvi novih členov 8a.5, 8b.6 in 8c.10), Priloga

Št. 94/56

Direktiva Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu

Veljavne določbe: členi 1 do 12

Št. 2003/42

Direktiva 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu

Veljavne določbe: členi 1 do 11, prilogi I in II

Št. 1321/2007

Uredba Komisije (ES) št. 1321/2007 z dne 12. novembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za vključitev informacij o dogodkih v civilnem letalstvu, izmenjanih v skladu z Direktivo 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta, v centralno podatkovno bazo

Veljavne določbe: členi 1 do 4

Št. 1330/2007

Uredba Komisije (ES) št. 1330/2007 z dne 24. septembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za razširjanje informacij zainteresiranim strankam o dogodkih v civilnem letalstvu iz člena 7(2) Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Veljavne določbe: členi 1 do 10, prilogi I in II

Št. 1702/2003

Uredba Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij,

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 381/2005 z dne 7. marca 2005, ki spreminja Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij

Uredbo Komisije (ES) št. 706/2006 z dne 8. maja 2006, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1702/2003 v zvezi z obdobjem med katerim lahko države članice izdajajo potrdila z omejeno veljavnostjo

Uredbo Komisije (ES) št. 335/2007 z dne 28. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti

Uredbo Komisije (ES) št. 375/2007 z dne 30. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij

Uredbo Komisije (ES) št. 287/2008 z dne 28. marca 2008 o podaljšanju obdobja veljavnosti iz člena 2c(3) Uredbe (ES) št. 1702/2003

Uredbo Komisije (ES) št. 1057/2008 z dne 27. oktobra 2008 o spremembi Dodatka II Priloge k Uredbi (ES) št. 1702/2003 o certifikatu pregleda plovnosti (obrazec EASA 15a)

Uredbo Komisije (ES) št. 1194/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij

Opomba: Popravljena s Popravkom Uredbe Komisije (ES) št. 1194/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 321, 8.12.2009).

Veljavne določbe: členi 1 do 4, Priloga. Prehodna obdobja iz te uredbe določi Skupni odbor.

Št. 2042/2003

Uredba Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami,

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 707/2006 z dne 8. maja 2006, ki spreminja Uredbo (ES) št. 2042/2003 glede odobritev z omejenim trajanjem in Prilog I in III

Uredbo Komisije (ES) št. 376/2007 z dne 30. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2042/2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami

Uredbo Komisije (ES) št. 1056/2008 z dne 27. oktobra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2042/2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami

Uredbo Komisije (EU) št. 127/2010 z dne 5. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 2042/2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami

Veljavne določbe: členi 1 do 6, priloge I do IV

Št. 104/2004

Uredba Sveta (ES) št. 104/2004 z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu

Veljavne določbe: členi 1 do 7 in Priloga

Št. 593/2007

Uredba Komisije (ES) št. 593/2007 z dne 31. maja 2007 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu,

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 1356/2008 z dne 23. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 593/2007 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu

Veljavne določbe: členi 1 do 12, člen 14(2), Priloga

Št. 736/2006

Uredba Komisije (ES) št. 736/2006 z dne 16. maja 2006 o načinih dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja

Veljavne določbe: členi 1 do 18

Št. 768/2006

Uredba Komisije (ES) št. 768/2006 z dne 19. maja 2006 o izvajanju Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zbiranja in izmenjave informacij o varnosti zrakoplovov, ki pristajajo na letališčih Skupnosti, in upravljanja informacijskega sistema

Veljavne določbe: členi 1 do 5

Št. 2111/2005

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES

Veljavne določbe: členi 1 do 13, Priloga

Uredba Komisije (ES) št. 473/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005

Veljavne določbe: členi 1 do 6 in priloge A do C

Uredba Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005, in kakor je bila naknadno spremenjena.

Veljavne določbe: členi 1 do 3 ter prilogi A in B

D. Varovanje v letalstvu

Št. 300/2008

Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002

Veljavne določbe: členi 1 do 18, člen 21, Priloga

Št. 18/2010

Uredba Komisije (EU) št. 18/2010 z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva

Št. 272/2009

Uredba Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 1254/2009

Uredba Komisije (EU) št. 1254/2009 z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe

Uredba Komisije (EU) št. … z dne … o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje v letalstvu [v postopku sprejemanja EU]

Sklep Komisije (EU) št. … z dne … o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje v letalstvu, ki vsebuje podatke, kot so navedeni v točki (a) člena 18 Uredbe (ES) št. 300/2008 [v postopku sprejemanja EU]

E. Okolje

Št. 2006/93

Direktiva 2006/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja

Veljavne določbe: členi 1 do 6 ter prilogi I in II

Št. 2002/30

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti,

kakor je bila spremenjena ali prilagojena z Aktom o pristopu 2003 in Aktom o pristopu 2005

Veljavne določbe: členi 1 do 15, prilogi I in II

Št. 2002/49

Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa

Veljavne določbe: členi 1 do 16, priloge I do VI

F. Socialni vidiki

Št. 2000/79

Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov)

Veljavne določbe: člena 2 in 3, Priloga

Št. 2003/88

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa

Veljavne določbe: členi 1 do 19, 21 do 24 in 26 do 29

G. Varstvo potrošnikov

Št. 90/314

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

Veljavne določbe: členi 1 do 10

Št. 95/46

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov

Veljavne določbe: členi 1 do 34

Št. 2027/97

Uredba Sveta (ES) št. 2027/97 z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč,

kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2027/97

Veljavne določbe: členi 1 do 8

Št. 261/2004

Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

Veljavne določbe: členi 1 do 17

Št. 1107/2006

Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu

Veljavne določbe: členi 1 do 17, prilogi I in II

H. Druga zakonodaja

Št. 80/2009

Uredba (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89

Veljavne določbe: členi 1 do 18 ter prilogi I in II

PRILOGA IV

SEZNAM DRUGIH DRŽAV IZ ČLENOV 3 IN 5 TER PRILOGE I

Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

Švicarska konfederacija (v skladu Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo).

20.11.2012

Uradni list Evropske unije

L 321/33

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1083/2012

z dne 19. novembra 2012

o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 808/2004 z dne 21. aprila 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo (1) in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 808/2004 je vzpostavila skupni okvir za sistematično pripravo evropskih statističnih podatkov v zvezi z informacijsko družbo.

(2)	V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 808/2004 so za določitev podatkov, ki se predložijo za pripravo statističnih podatkov iz členov 3 in 4 navedene uredbe, in rokov za pošiljanje teh podatkov potrebni izvedbeni ukrepi.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Podatki, ki se pošljejo za pripravo evropskih statističnih podatkov v zvezi z informacijsko družbo iz člena 3(2) in člena 4 Uredbe (ES) št. 808/2004, so določeni v prilogah I in II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. novembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 143, 30.4.2004, str. 49.

PRILOGA I

MODUL 1: PODJETJA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA

1. Področja in njihove karakteristike

(a) Področja, ki bodo zajeta v referenčnem letu 2013, so naslednja izbrana področja s seznama v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 808/2004:

—	sistemi IKT in njihova uporaba v podjetjih,

—	uporaba interneta in drugih elektronskih omrežij v podjetjih,

—	uporaba IKT v podjetjih za izmenjavo informacij in storitev z vladami in javnimi upravami (e-uprava),

—	e-poslovanje in organizacijski vidiki,

—	e-trgovanje.

(b) Zbrati je treba naslednje karakteristike podjetij:

Sistemi IKT in njihova uporaba v podjetjih

Karakteristike, ki se zberejo za vsa podjetja:

—	uporaba računalnikov.

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike:

—	(neobvezno) zaposlene osebe ali delež skupnega števila zaposlenih oseb, ki so vsaj enkrat tedensko uporabljale računalnike,

—	(neobvezno) uporaba aplikacij IT za zagotovitev oddaljenega dostopa zaposlenim osebam do sistema elektronske pošte, dokumentov ali aplikacij podjetja (s fiksno, mobilno ali brezžično povezavo z internetom).

Uporaba interneta in drugih elektronskih omrežij v podjetjih

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike:

—	dostop do interneta

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki imajo dostop do interneta:

—	internetna povezava: DSL,

—	internetna povezava: druga fiksna širokopasovna internetna povezava,

—	internetna povezava: povezava ISDN ali klicna povezava po običajni telefonski liniji,

—	internetna povezava: mobilna širokopasovna povezava s prenosno napravo z uporabo mobilnih telefonskih omrežij (tako imenovani 3G ali 4G),

—	(neobvezno) internetna povezava: mobilna širokopasovna povezava s prenosnim računalnikom z uporabo mobilnih telefonskih omrežij (tako imenovani 3G ali 4G),

—	(neobvezno) internetna povezava: mobilna širokopasovna povezava z drugimi prenosnimi napravami, kot so pametni telefon, osebni digitalni pomočnik (Personal Digital Assistant (PDA)), ki uporabljajo mobilna telefonska omrežja (tako imenovani 3G ali 4G),

—	internetna povezava: druga mobilna povezava,

—	internetna povezava: najhitrejša pogodbeno zagotovljena hitrost prenosa pri najhitrejši internetni povezavi v Mbit/s; ([0; < 2], [2; < 10], [10; < 30], [30; < 100], [≥ 100]),

—	zaposlene osebe ali delež skupnega števila zaposlenih oseb, ki so vsaj enkrat tedensko uporabljale računalnike z dostopom do svetovnega spleta,

—	uporaba družbenih medijev, ki se nanaša zlasti na družabna omrežja, spletni dnevnik podjetja ali mikrobloge, spletišča za izmenjavo multimedijskih vsebin, orodja, ki temeljijo na tehnologiji wiki, za izmenjavo znanja za druge namene, kakor je objavljanje plačanih oglasov,

—	uporaba družabnih omrežij,

—	uporaba spletnih dnevnikov podjetja ali mikroblogov,

—	uporaba spletišč za izmenjavo multimedijskih vsebin,

—	uporaba orodij za izmenjavo znanja, ki temeljijo na tehnologiji wiki,

—	uporaba spletišča ali domače strani.

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki imajo spletišče ali domačo stran:

—	zagotavljanje naslednje ponudbe: elektronsko naročanje ali rezervacija ali vknjiženje,

—	zagotavljanje naslednje ponudbe: izjava o politiki varovanja zasebnosti, pečat zaupnosti ali certificiranje varnosti spletišča,

—	zagotavljanje naslednje ponudbe: katalogi ali ceniki izdelkov,

—	zagotavljanje naslednje ponudbe: elektronsko sledenje naročilom,

—	zagotavljanje naslednje ponudbe: možnost, da obiskovalci prilagodijo ali oblikujejo izdelke,

—	zagotavljanje naslednje ponudbe: prilagojene vsebine za redne/pogoste obiskovalce,

—	(neobvezno) zagotavljanje naslednje ponudbe: oglaševanje prostih delovnih mest ali možnost spletne prijave na razpisano delovno mesto.

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo družbene medije, zlasti družabna omrežja, spletni dnevnik podjetja ali mikrobloge, spletišča za izmenjavo multimedijske vsebine, orodja, ki temeljijo na tehnologiji wiki, za izmenjavo znanja za druge namene, kakor je objavljanje plačanih oglasov:

—	uporaba družbenih medijev za razvoj podobe podjetja ali trženje izdelkov,

—	uporaba družbenih medijev za pridobivanje mnenj strank, ocen ali vprašanj ali odzivanje nanje

—	uporaba družbenih medijev za vključevanje strank v razvoj ali inovacije blaga ali storitev,

—	uporaba družbenih medijev za sodelovanje s poslovnimi partnerji ali drugimi organizacijami,

—	uporaba družbenih medijev za zaposlovanje delavcev,

—	uporaba družbenih medijev za izmenjavo stališč, mnenj ali znanja v podjetju,

—	uporaba družbenih medijev v okviru uradne politike podjetja.

Uporaba IKT v podjetjih za izmenjavo informacij in storitev z vladami in javnimi upravami (e-uprava)

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki imajo dostop do interneta:

—	uporaba interneta za pridobivanje informacij s spletišč ali domačih strani javnih organov v prejšnjem koledarskem letu,

—	uporaba interneta za pridobivanje obrazcev s spletišč ali domačih strani javnih organov v prejšnjem koledarskem letu,

—	uporaba interneta za pošiljanje izpolnjenih obrazcev javnim organom v prejšnjem koledarskem letu,

—	uporaba interneta za prijavo davka na dodano vrednost (DDV) v celoti po internetu brez potrebe po papirni dokumentaciji (vključno z elektronskim plačilom, če se zahteva) v prejšnjem koledarskem letu,

—	uporaba interneta za urejanje prijave prispevkov za socialno varnost v celoti po internetu brez potrebe po papirni dokumentaciji (vključno z elektronskim plačilom, če se zahteva) v prejšnjem koledarskem letu,

—	uporaba interneta za dostop do razpisne dokumentacije in razpisnih pogojev v elektronskem sistemu za objavo javnih naročil javnih organov v prejšnjem koledarskem letu,

—	uporaba interneta za ponujanje blaga ali storitev v nacionalnem elektronskem sistemu za objavo javnih naročil javnih organov (e-javni razpis) v prejšnjem koledarskem letu,

—	uporaba interneta za ponujanje blaga ali storitev v elektronskih sistemih za objavo javnih naročil javnih organov (e-javni razpis) v drugih državah članicah EU v prejšnjem koledarskem letu.

Dostop do tehnologij, ki omogočajo priključitev na internet ali druga omrežja od koder koli in kadar koli (vsenavzoča povezljivost), in njihova uporaba

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki imajo dostop do interneta:

—	uporaba prenosnih naprav, ki jih podjetje daje na voljo zaposlenim za dostop do interneta s pomočjo mobilne povezave za poslovne namene.

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki zaposlenim zagotavljajo prenosne naprave, ki omogočajo mobilno internetno povezavo za poslovne namene:

—	zaposlene osebe ali delež skupnega števila zaposlenih oseb, ki jim je podjetje dalo na voljo prenosno napravo, ki omogoča mobilno internetno povezavo za poslovne namene.

Procesi e-poslovanja

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike:

—	pošiljanje e-računov, ki so primerni za avtomatsko obdelavo,

—	pošiljanje elektronskih računov, ki niso primerni za avtomatsko obdelavo,

—	prejemanje e-računov, ki so primerni za avtomatsko obdelavo,

—	uporaba programskega paketa za upravljanje poslovnih virov (ERP) za izmenjavo informacij med različnimi delovnimi področji v podjetju,

—	(neobvezna) uporaba kakršne koli programske opreme za upravljanje informacij o strankah (upravljanje odnosov s strankami – programska oprema CRM), ki omogoča zbiranje in shranjevanje informacij o strankah podjetja ter zagotavlja dostop do teh informacij drugim področjem v podjetju,

—	(neobvezna) uporaba kakršne koli programske opreme za upravljanje informacij o strankah (upravljanje odnosov s strankami – programska oprema CRM), ki omogoča analizo informacij o strankah za trženje.

E-trgovanje

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki uporabljajo računalnike in niso razvrščena v področje K NACE Rev. 2:

—	prejemanje naročil za izdelke ali storitve, oddanih na spletiščih (spletna prodaja) v prejšnjem koledarskem letu,

—	prejemanje naročil za izdelke ali storitve s sporočili v obliki RIP (prodaja RIP) v prejšnjem koledarskem letu,

—	oddaja naročil za izdelke ali storitve na spletiščih ali s sporočili v obliki RIP v prejšnjem koledarskem letu,

—	ovire, ki omejujejo ali preprečujejo prodajo na spletišču (spletna prodaja), ker blago ali storitve niso primerne za spletno prodajo,

—	ovire, ki omejujejo ali preprečujejo spletno prodajo zaradi težav v zvezi z logistiko,

—	ovire, ki omejujejo ali preprečujejo spletno prodajo zaradi težav v zvezi s plačili,

—	ovire, ki omejujejo ali preprečujejo spletno prodajo zaradi težav v zvezi z varnostjo IKT ali varstvom podatkov,

—	ovire, ki omejujejo ali preprečujejo spletno prodajo zaradi težav v zvezi s pravnim okvirom,

—	ovire, ki omejujejo ali preprečujejo spletno prodajo na spletišču zaradi čezmerno visokih stroškov uvedbe spletne prodaje v primerjavi s prednostmi.

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki so prejemala naročila na spletiščih:

—	vrednost ali delež vseh prihodkov od prodaje v okviru e-trgovanja na podlagi naročil, oddanih na spletiščih, v prejšnjem koledarskem letu,

—	delež prodaje v okviru e-trgovanja zasebnim potrošnikom (B2C) na podlagi naročil, oddanih na spletiščih, v prejšnjem koledarskem letu,

—	delež prodaje v okviru e-trgovanja drugim podjetjem (B2B) in prodaje v okviru e-trgovanja javnim organom (B2G) na podlagi naročil, oddanih na spletiščih, v prejšnjem koledarskem letu,

—	elektronska prodaja po poreklu: lastna država, v prejšnjem koledarskem letu,

—	elektronska prodaja po poreklu: druge države EU, v prejšnjem koledarskem letu,

—	elektronska prodaja po poreklu: ostali svet, v prejšnjem koledarskem letu.

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki so prejemala naročila za izdelke ali storitve s sporočili v obliki RIP:

—	vrednost ali delež vseh prihodkov od prodaje v okviru e-trgovanja na podlagi naročil, prejetih s sporočili v obliki RIP, v prejšnjem koledarskem letu,

—	elektronska prodaja po poreklu: lastna država, v prejšnjem koledarskem letu,

—	elektronska prodaja po poreklu: druge države EU, v prejšnjem koledarskem letu,

—	elektronska prodaja po poreklu: ostali svet, v prejšnjem koledarskem letu.

Karakteristike, ki se zberejo za podjetja, ki so oddala naročila na spletiščih ali s sporočili v obliki RIP:

—	(neobvezno) pošiljanje naročil za izdelke ali storitve na spletiščih v prejšnjem koledarskem letu,

—	(neobvezno) pošiljanje naročil za izdelke ali storitve s sporočili v obliki RIP v prejšnjem koledarskem letu,

—

(neobvezno) nakupi v okviru e-trgovanja na podlagi naročil, oddanih v elektronski obliki v prejšnjem koledarskem letu, v odstotnih razredih ([0; < 1], [1; < 5], [5; < 10], [10; < 25], [25; < 50], [50; < 75], [75; 100]) nakupov v okviru e-trgovanja od vseh nakupov ali v smislu vrednosti nakupov v okviru e-trgovanja ali v smislu odstotnega deleža nakupov v okviru e-trgovanja od vseh nakupov,

—	(neobvezno) elektronski nakupi po poreklu: lastna država, v prejšnjem koledarskem letu,

—	(neobvezno) elektronski nakupi po poreklu: druge države EU, v prejšnjem koledarskem letu,

—	(neobvezno) elektronski nakupi po poreklu: ostali svet, v prejšnjem koledarskem letu.

Karakteristike, ki se zberejo za vsa podjetja:

—	glavna gospodarska dejavnost podjetja v prejšnjem koledarskem letu,

—	povprečno število zaposlenih oseb v prejšnjem koledarskem letu,

—	skupni prihodki od prodaje (vrednost brez DDV) v prejšnjem koledarskem letu,

—	(neobvezno) skupni nakupi blaga in storitev (vrednost brez DDV) v prejšnjem koledarskem letu.

2. Zajetje

Karakteristike, opredeljene v poglavjih 1(b) do 1(c) te priloge, se zberejo in pridobijo od podjetij, razvrščenih v naslednje gospodarske dejavnosti, za podjetja naslednjih velikosti in z naslednjim geografskim obsegom.

(a)

Gospodarska dejavnost: podjetja, razvrščena v naslednje kategorije NACE Rev. 2:

Kategorija NACE	Opis
Področje C	„Predelovalne dejavnosti“
Področji D, E	„Oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki“
Področje F	„Gradbeništvo“
Področje G	„Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil“
Področje H	„Promet in skladiščenje“
Področje I	„Gostinstvo“
Področje J	„Informacijske in komunikacijske dejavnosti“
Področje L	„Poslovanje z nepremičninami“
Oddelki 69–74	„Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti“
Področje N	„Druge raznovrstne poslovne dejavnosti“
Skupina 95.1	„Popravila in vzdrževanje računalnikov in komunikacijskih naprav“
(neobvezno) Razredi 64.19, 64.92, 66.12 in 66.19 Skupini 65.1 in 65.2	„Finančne in zavarovalniške dejavnosti“

(b)	Velikost podjetij: podjetja z 10 ali več zaposlenimi. Podjetja z manj kot 10 zaposlenimi so zajeta neobvezno.

(c)	Geografski obseg: podjetja na katerem koli delu ozemlja države članice.

3. Referenčna obdobja

Referenčno obdobje za karakteristike, ki se nanašajo na prejšnje koledarsko leto, je leto 2012. Za preostale karakteristike je referenčno obdobje januar 2013.

4. Razčlenitve

Za področja in njihove karakteristike iz poglavja 1(b) te priloge je treba predložiti naslednje osnovne karakteristike.

(a)

Razčlenitev gospodarskih dejavnosti: glede na naslednje agregate NACE Rev. 2:

Agregiranje NACE Rev. 2

za možen izračun nacionalnih agregatov

10–18

19–23

24–25

26–33

35–39

41–43

45–47

49–53

58–63

(neobvezno) 64.19 + 64.92 + 65.1 + 65.2 + 66.12 + 66.19

69–74

77–82

26.1–26.4, 26.8, 46.5, 58.2, 61, 62, 63.1, 95.1

Agregiranje NACE Rev. 2

za možen izračun evropskih agregatov

10–12

13–15

16–18

27–28

29–30

31–33

55–56

58–60

62–63

(neobvezno) 64.19 + 64.92

(neobvezno) 65.1 + 65.2

(neobvezno) 66.12 + 66.19

77–78 + 80–82

95.1

(b)

Razčlenitev po velikostnih razredih: podatke je treba razčleniti na naslednje velikostne razrede po številu zaposlenih oseb:

Velikostni razred

10 ali več zaposlenih oseb

10 do 49 zaposlenih oseb

50 do 249 zaposlenih oseb

250 ali več zaposlenih oseb

Če je zajeta, se za podjetja z manj kot 10 zaposlenimi uporabi naslednja razčlenitev (karakteristike se neobvezno predložijo za velikostne razrede „Manj kot 5 zaposlenih oseb“ in „od 5 do 9 zaposlenih oseb“):

Velikostni razred

Manj kot 10 zaposlenih oseb

Manj kot 5 zaposlenih oseb (neobvezno)

od 5 do 9 zaposlenih oseb (neobvezno)

5. Periodičnost

Podatki se za leto 2013 zagotovijo enkrat.

6. Roki

(a)

Zbrani podatki iz člena 6 Uredbe (ES) št. 808/2004, ki so po potrebi označeni kot zaupni ali nezanesljivi, se pošljejo Eurostatu do 5. oktobra 2013. Do navedenega datuma mora biti podatkovni niz dokončno izoblikovan, potrjen in sprejet. Podatki se pošljejo v tabelirani, računalniško čitljivi obliki v skladu z navodili Eurostata.

(b)

Metapodatki iz člena 6 Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošljejo Eurostatu pred 31. majem 2013 v skladu s predlogo poročila Eurostata.

(c)

Poročilo o kakovosti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošlje Eurostatu do 5. novembra 2013.

PRILOGA II

MODUL 2: POSAMEZNIKI, GOSPODINJSTVA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA

1. Področja in njihove karakteristike

(a) Področja, ki bodo zajeta v referenčnem letu 2013, so naslednja izbrana področja s seznama v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 808/2004:

—	dostop posameznikov in/ali gospodinjstev do IKT in njihova uporaba,

—	uporaba interneta in drugih elektronskih omrežij za različne namene s strani posameznikov in/ali gospodinjstev,

—	usposobljenost za IKT in strokovno znanje o IKT,

—	ovire pri uporabi IKT in interneta,

—	uporaba IKT s strani posameznikov za izmenjavo informacij in storitev z vladami in javnimi upravami (e-uprava),

—	dostop do tehnologij, ki omogočajo priključitev na internet ali druga omrežja od koder koli in kadar koli (vsenavzoča povezljivost), in njihova uporaba.

(b) Zbrati je treba naslednje karakteristike:

Dostop posameznikov in/ali gospodinjstev do IKT in njihova uporaba

Karakteristike, ki se zberejo za vsa gospodinjstva:

—	dostop do računalnika doma,

—	dostop do interneta doma (na kateri koli napravi).

Karakteristike, ki se zberejo za gospodinjstva z internetnim dostopom:

—	vrsta širokopasovne povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: DSL (npr. ADSL, SHDSL, VDSL),

—	vrsta širokopasovne povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: fiksna žična (npr. kabelski dostop, optična vlakna, Ethernet, PLC),

—	vrsta širokopasovne povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: fiksna brezžična (npr. satelitska, javni WiFi),

—	vrsta širokopasovne povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: povezava z mobilnim telefonskim omrežjem (vsaj 3G, npr. UMTS) po telefonu,

—	vrsta širokopasovne povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: povezava z mobilnim telefonskim omrežjem (vsaj 3G, npr. UMTS) s pomočjo podatkovne kartice ali ključa USB (z vgrajeno kartico SIM),

—	vrsta povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: klicna povezava po običajni telefonski liniji ali ISDN,

—	vrsta povezave, ki se uporablja za dostop do interneta doma: mobilna ozkopasovna povezava (manj kot 3G, npr. 2G+/GPRS, po mobilnem telefonu ali modemu v prenosnem računalniku).

Karakteristike, ki se zberejo za vse posameznike:

—	zadnja uporaba računalnika doma, na delovnem mestu ali katerem koli drugem kraju (v zadnjih treh mesecih; pred več kot tremi meseci do pred enim letom; pred več kot enim letom; nikoli ni uporabljal računalnika).

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali računalnik v zadnjih treh mesecih:

—	povprečna pogostost uporabe računalnika (vsak dan ali skoraj vsak dan; vsaj enkrat tedensko (vendar ne vsak dan); manj kot enkrat tedensko).

Uporaba interneta za različne namene pri posameznikih in/ali gospodinjstvih

Karakteristike, ki se zberejo za vse posameznike:

—	zadnja uporaba interneta (v zadnjih treh mesecih; pred več kot tremi meseci do pred enim letom; pred več kot enim letom; nikoli).

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali internet:

—	zadnji nakup po internetu za zasebne namene (v zadnjih treh mesecih; pred več kot tremi meseci do pred enim letom; pred več kot enim letom; nikoli).

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali internet v zadnjih treh mesecih:

—	povprečna pogostost uporabe interneta v zadnjih treh mesecih (vsak dan ali skoraj vsak dan; vsaj enkrat tedensko (vendar ne vsak dan); manj kot enkrat tedensko),

—	kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: doma,

—	kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: na delovnem mestu (ne doma),

—	kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: na kraju izobraževanja,

—	kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: na domu druge osebe,

—	kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: drugje,

—	(neobvezno) kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: javna knjižnica,

—	(neobvezno) kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: pošta,

—	(neobvezno) kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: javni urad, mestna hiša ali vladna agencija,

—	(neobvezno) kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: skupnostna ali prostovoljna organizacija,

—	(neobvezno) kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: internetna kavarna,

—	(neobvezno) kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: dostopna točka (v hotelih, na letališčih, javnih mestih itd.),

—	(neobvezno) kraj uporabe interneta v zadnjih treh mesecih: drugo,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za pošiljanje ali prejemanje elektronske pošte,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za sodelovanje v družabnih omrežjih (ustvarjanje uporabniškega profila, objava sporočil ali drugih prispevkov, na primer na Facebooku ali Twitterju),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za branje spletnih novic, časopisov ali revij,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje informacij v zvezi z zdravjem (npr. o poškodbah, boleznih, prehrani, izboljšanju zdravja),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje informacij o izobraževanju, usposabljanju ali tečajih,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje informacij o blagu in storitvah,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za prenašanje programske opreme (razen računalniških iger),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za objavo mnenj o državljanskih ali političnih vprašanjih na spletiščih (npr. v spletnih dnevnikih, družabnih omrežjih),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za sodelovanje v spletnih posvetovanjih ali glasovanje v zvezi z opredelitvijo državljanskih ali političnih vprašanj (npr. urbanistično načrtovanje, podpis peticije),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za opravljanje spletnega tečaja (iz katerega koli predmeta),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje po spletnih enciklopedijah za pridobivanje znanja o kateri koli temi (npr. Wikipedia, spletne enciklopedije),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za iskanje službe ali pošiljanje prijave za delovno mesto,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za sodelovanje v profesionalnih omrežjih (ustvarjanje uporabniškega profila, objava sporočil ali drugih prispevkov, na primer na spletni strani LinkedIn ali Xing),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za uporabo storitev, povezanih s potovanjem ali nastanitvijo med potovanjem,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za prodajo blaga ali storitev, npr. na dražbah (npr. eBay),

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za telefoniranje po internetu ali video telefoniranje (s spletno kamero) po internetu,

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za internetno bančništvo.

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so v zadnjih treh mesecih uporabljali internet za zasebne namene za branje spletnih novic, časopisov ali revij:

—	uporaba interneta v zadnjih treh mesecih za zasebne namene za branje spletnih novic, časopisov ali revij, ki so bili naročeni za redno prejemanje (vključno z RSS).

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih uporabljali internet za spletno nakupovanje za zasebno uporabo:

—	uporaba interneta za naročanje hrane ali živil v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za naročanje izdelkov široke porabe v zadnjih dvanajstih mesecih (npr. pohištvo, igrače),

—	uporaba interneta za naročanje zdravil v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za naročanje filmov ali glasbe v zadnjih dvanajstih mesecih (ločeno poročanje: spletna dobava),

—	uporaba interneta za naročanje knjig, revij ali časopisov (vključno z e-knjigami) v zadnjih dvanajstih mesecih (ločeno poročanje za elektronsko učno gradivo: spletna dobava),

—	uporaba interneta za naročanje elektronskega učnega gradiva v zadnjih dvanajstih mesecih (ločeno poročanje za knjige, revije ali časopise: spletna dobava),

—	uporaba interneta za naročanje oblačil ali športne opreme v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za naročanje programov video iger in posodobitev teh programov v zadnjih dvanajstih mesecih (ločeno poročanje za drugo programsko opremo in posodobitve: spletna dobava),

—	uporaba interneta za naročanje druge programske opreme in posodobitev programske opreme v zadnjih dvanajstih mesecih (ločeno poročanje za programe in posodobitve video iger: spletna dobava),

—	uporaba interneta za naročanje računalniške strojne opreme v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za naročanje elektronske opreme (vključno s kamerami) v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za naročanje telekomunikacijskih storitev (npr. naročanje na TV, širokopasovni internet, fiksni telefon ali mobilni telefon, polnjenje računa za predplačniške telefonske kartice) v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za nakup delnic, zavarovalnih polic in drugih finančnih storitev v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za najemanje počitniških zmogljivosti (v hotelih itd.) v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za naročanje drugih storitev v zvezi z organizacijo potovanj (vozovnic, najema avtomobilov itd.),

—	uporaba interneta za naročanje vstopnic za prireditve v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	uporaba interneta za naročanje drugega blaga ali storitev v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	blago ali storitve, kupljene ali naročene pri nacionalnih prodajalcih v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	blago ali storitve, kupljene ali naročene pri prodajalcih iz drugih držav EU v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	blago ali storitve, kupljene ali naročene pri prodajalcih iz ostalega sveta v zadnjih dvanajstih mesecih,

—	blago ali storitve, kupljene ali naročene v zadnjih dvanajstih mesecih, kadar država porekla prodajalcev ni znana.

Usposobljenost za IKT in strokovno znanje o IKT

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali računalnik in so zaposleni ali samozaposleni (vključno s pomagajočimi družinskimi člani) ali brezposelni:

—	samoocena o tem, ali je posameznikovo sedanje znanje računalništva zadostno, če bi moral iskati novo službo na trgu dela ali bi moral zamenjati službo v enem letu (da; ne; ni relevantno).

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so že uporabljali internet:

—	internetno znanje za iskanje informacij z uporabo iskalnikov,

—	internetno znanje za pošiljanje elektronske pošte s pripetimi datotekami (npr. dokumenti, slike),

—	internetno znanje za pošiljanje sporočil v klepetalnice, novičarske skupine ali spletne forume (npr. na spletiščih za družabno mreženje),

—	internetno znanje za uporabo za telefonske klice po internetu,

—	internetno znanje za medsebojno izmenjavo filmov, glasbe itd.,

—	internetno znanje za oblikovanje spletnih strani,

—	internetno znanje za nalaganje besedila, iger, slik, filmov ali glasbe na spletišča (npr. na spletišča za družabno mreženje),

—	internetno znanje za spreminjanje varnostnih nastavitev internetnih brskalnikov.

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki imajo eno ali več vrst internetnega znanja:

—	(neobvezno) samoocena tega, ali je posameznikovo sedanje internetno znanje zadostno za komunikacijo s sorodniki, prijatelji, kolegi po internetu (da; ne; ni relevantno),

—	(neobvezno) samoocena tega, ali je posameznikovo sedanje internetno znanje zadostno za zaščito osebnih podatkov (da; ne; ni relevantno),

—	(neobvezno) samoocena tega, ali je posameznikovo sedanje internetno znanje zadostno za zaščito zasebnega računalnika pred virusi ali drugimi računalniškimi okužbami (da; ne; ni relevantno).

Ovire pri uporabi IKT in interneta

Karakteristike, ki se zberejo za gospodinjstva brez dostopa do interneta doma:

—	razlog za nedostop do interneta doma: dostop do interneta drugje,

—	razlog za nedostop do interneta doma: interneta ne potrebuje (zaradi nekoristnosti, nezanimivosti itd.),

—	razlog za nedostop do interneta doma: previsoki stroški opreme,

—	razlog za nedostop do interneta doma: previsoki stroški dostopa (telefon, naročnina na DSL itd.),

—	razlog za nedostop do interneta doma: pomanjkanje znanja,

—	razlog za nedostop do interneta doma: pomisleki v zvezi z zasebnostjo ali varnostjo,

—	razlog za nedostop do interneta doma: širokopasovni internet na anketirančevem območju ni na voljo,

—	razlog za nedostop do interneta doma: drugo.

Uporaba IKT s strani posameznikov za izmenjavo informacij in storitev z vladami in javnimi upravami (e-uprava)

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali internet v zadnjih dvanajstih mesecih:

—	uporaba interneta v zadnjih dvanajstih mesecih za zasebne namene za pridobivanje informacij s spletišč javnih organov ali javnih služb,

—	uporaba interneta v zadnjih dvanajstih mesecih za zasebne namene za prenos uradnih obrazcev s spletišč javnih organov ali javnih služb,

—	uporaba interneta v zadnjih dvanajstih mesecih za zasebne namene za predložitev izpolnjenih obrazcev javnim organom ali javnim službam,

—	stik z javnimi organi ali javnimi službami za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: po telefonu (razen SMS),

—	stik z javnimi organi ali javnimi službami za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: po elektronski pošti,

—	stik z javnimi organi ali javnimi službami za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: osebno, z obiski,

—	stik z javnimi organi ali javnimi službami za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: z drugimi sredstvi (npr. pošta, SMS, telefaks),

—	stika z javnimi organi ali javnimi službami za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo, ker ni bilo razloga zanj.

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali internet v zadnjih dvanajstih mesecih za zasebne namene za pridobivanje informacij s spletišč javnih organov ali javnih služb, za prenos uradnih obrazcev s spletišč javnih organov ali javnih služb ali za predložitev izpolnjenih obrazcev javnim organom ali javnim službam:

—	uporaba spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih za davčno napoved,

—	uporaba spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih za oddajo zahtevkov za prejemke socialne varnosti (npr. nadomestila za brezposelnost, upokojitev, otroški dodatek),

—	uporaba spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih za oddajo zahtevkov za osebne dokumente (potni list, osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje) ali potrdil (rojstvo, poroka, smrt),

—	uporaba spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih za javne knjižnice (dostopnost katalogov, iskalnikov),

—	uporaba spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih za vpis na visoko šolo ali univerzo,

—	uporaba spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih za obvestilo o spremembi naslova,

—	težava pri uporabi spletišč javnih organov ali javnih služb za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: tehnični izpad spletišča,

—	težava pri uporabi spletišč javnih organov ali javnih služb za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: nezadostne, nejasne ali zastarele informacije,

—	težava pri uporabi spletišč javnih organov ali javnih služb za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: potrebna je bila pomoč, ki pa ni bila na voljo (na spletu ali sicer),

—	težava pri uporabi spletišč javnih organov ali javnih služb za zasebne namene v zadnjih dvanajstih mesecih: drugo,

—	zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z naslednjim vidikom uporabe spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih: nezahtevnost iskanja informacij (v glavnem zadovoljivo; v glavnem nezadovoljivo; ni relevantno),

—	zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z naslednjim vidikom uporabe spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih: koristnost razpoložljivih informacij (v glavnem zadovoljivo; v glavnem nezadovoljivo; ni relevantno),

—	zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z naslednjim vidikom uporabe spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih: informacije o napredku ali spremljanje zahtevka (v glavnem zadovoljivo; v glavnem nezadovoljivo; ni relevantno),

—	zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z naslednjim vidikom uporabe spletišč javnih organov ali javnih služb v zadnjih dvanajstih mesecih: nezahtevnost uporabe storitev na spletišču (v glavnem zadovoljivo; v glavnem nezadovoljivo; ni relevantno).

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki v zadnjih dvanajstih mesecih niso poslali izpolnjenih obrazcev na spletišča javnih organov za zasebne namene:

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev na spletiščih javnih organov: posamezniku ni bilo treba predložiti uradnih obrazcev.

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki v zadnjih dvanajstih mesecih niso poslali izpolnjenih obrazcev na spletišča javnih organov za zasebne namene in kot razlog niso navedli, da jim ni bilo treba predložiti uradnih obrazcev:

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: takšna storitev na spletišču ni bila na voljo,

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: pomanjkanje osebnega stika, raje ima obiske,

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: ni takojšnjega odziva,

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: več zaupanja v predložitev na papirju,

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: pomanjkanje spretnosti ali znanja (npr. pomanjkanje znanja o uporabi spletišča strani ali prezapletena uporaba),

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: pomisleki v zvezi z zaščito in varnostjo osebnih podatkov,

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: uporaba ustreznih služb bo kljub vsemu zahtevala osebni obisk ali predložitev na papirju,

—	(neobvezno) razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: neobstoj elektronskega podpisa ali elektronske identifikacije/certifikata (ki se zahteva za avtentikacijo/uporabo storitve) ali težave z njimi

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: druga oseba je predložila v mojem imenu (npr. svetovalec, davčni svetovalec, sorodnik ali družinski član),

—	razlog za nepredložitev izpolnjenih obrazcev: drugo.

Dostop do tehnologij, ki omogočajo priključitev na internet ali druga omrežja od koder koli in kadar koli (vsenavzoča povezljivost), in njihova uporaba

Karakteristike, ki se zberejo za posameznike, ki so uporabljali internet v zadnjih treh mesecih:

—	uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu: mobilni telefon (ali pametni telefon),

—	uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu: mobilni telefon (ali pametni telefon) po mobilnem telefonskem omrežju,

—	uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu: mobilni telefon (ali pametni telefon) po mobilnem telefonskem omrežju (npr. WiFi),

—	uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu: prenosni računalnik (npr. prenosnik, tablični računalnik),

—	uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu: prenosni računalnik (npr. prenosnik, tablični računalnik), po mobilnem telefonskem omrežju, s ključem USB ali (SIM-) kartico ali mobilnim telefonom kot modemom,

—	uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu: prenosni računalnik (npr. prenosnik, tablični računalnik) po brezžičnem omrežju (npr. WiFi),

—	uporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu: druge naprave,

—	neuporaba mobilnih naprav za dostop do interneta drugod kot doma ali na delovnem mestu.

2. Zajetje

(a)

Statistične enote, ki morajo biti zastopane pri karakteristikah iz poglavja 1(b) te priloge in se nanašajo na gospodinjstva, so gospodinjstva z vsaj enim članom v starostni skupini od 16 do 74 let.

(b)

Statistične enote, ki morajo biti zastopane pri karakteristikah iz poglavja 1(b) te priloge in se nanašajo na posameznike, so posamezniki v starosti od 16 do 74 let.

(c)

Geografsko so zajeta gospodinjstva in/ali posamezniki, ki živijo na katerem koli delu ozemlja države članice.

3. Referenčno obdobje

Glavno referenčno obdobje, v katerem se zbirajo statistični podatki, je prvo četrtletje leta 2013.

4. Socialno-ekonomske osnovne karakteristike

(a)

Za področja in njihove karakteristike iz naslova 1(b) te priloge, ki se nanašajo na gospodinjstva, se zberejo naslednje osnovne karakteristike:

—	regija stalnega prebivališča (glede na klasifikacijo regij NUTS1),

—	(neobvezno) regija stalnega prebivališča glede na klasifikacijo NUTS2,

—	geografski položaj: živi v konvergenčni regiji (vključno z regijami, za katere se pomoč postopno ukinja); živi v regiji regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja,

—	stopnja urbanizacije: živi na gosto poseljenem območju; živi na srednje poseljenem območju; živi na redko poseljenem območju,

—

vrsta gospodinjstva: število članov gospodinjstva; (neobvezno) število oseb, starih od 16 do 24 let; (neobvezno) število študentov, starih od 16 do 24 let; (neobvezno) število oseb, starih od 25 do 64 let; (neobvezno) število oseb, starejših od 64 let (ločeno se zbira: število otrok, mlajših od 16 let, (neobvezno) število otrok, starih od 14 do 15 let, (neobvezno) število otrok, starih od 5 do 13 let, (neobvezno) število otrok, starih 4 leta ali manj),

—	(neobvezno) neto mesečni dohodek gospodinjstva (zbira se kot vrednost ali v velikostnih razredih v skladu z dohodkovnimi kvartili),

—	(neobvezno) ekvivalentni neto mesečni dohodek gospodinjstva v kvintilih.

(b)

Za področja in njihove karakteristike iz poglavja 1(b) te priloge, ki se nanašajo na posameznike, je treba zbrati naslednje osnovne karakteristike:

—	spol: moški; ženski,

—	država rojstva: nacionalna država; tuja država: rojen v drugi državi članici EU; tuja država: rojen v državi nečlanici EU,

—	država državljanstva: nacionalna; tuja: državljan druge države članice EU; tuja: državljan države nečlanice EU,

—

(neobvezno) pravni zakonski stan: neporočen (tj. nikoli poročen); poročen (vključno z registriranim partnerstvom); ovdovel in ne ponovno poročen (vključno z ovdovelimi v registriranem partnerstvu); razvezani in ne ponovno poročeni (vključno s sodno ločenimi in razpustitvijo registriranega partnerstva),

—	(neobvezno) dejanski zakonski stan: oseba živi v zunajzakonski skupnosti (partnerja nista poročena); oseba ne živi v zunajzakonski skupnosti,

—	dopolnjena starost; (neobvezno) manj kot 16 let ali več kot 74 let,

—

najvišja dokončana stopnja izobrazbe v skladu z Mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja (ISCED 97): nižja (ISCED 0, 1 ali 2); srednja (ISCED 3 ali 4); visoka (ISCED 5 ali 6); brez formalne izobrazbe (ISCED 0); osnovnošolska izobrazba (ISCED 1); nižja sekundarna izobrazba (ISCED 2); višja sekundarna izobrazba (ISCED 3); posekundarna neterciarna izobrazba (ISCED 4); prva raven terciarne izobrazbe (ISCED 5); druga raven terciarne izobrazbe (ISCED 6),

—

zaposlitveni status: zaposleni ali samozaposleni (vključno s pomagajočimi družinskimi člani) (neobvezno: zaposleni s polnim delovnim časom ali samozaposleni, zaposleni s krajšim delovnim časom ali samozaposleni; zaposleni; zaposleni s stalno zaposlitvijo ali zaposlitvijo za nedoločen čas; zaposleni z začasno zaposlitvijo ali pogodbo o zaposlitvi za določen čas; samozaposleni, vključno s pomagajočimi družinskimi člani),

—

(neobvezno) gospodarski sektor zaposlitve:

Področja NACE Rev. 2	Opis
A	Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
B, C, D in E	Predelovalne dejavnosti, rudarstvo in kamnoseštvo ter druge dejavnosti
F	Gradbeništvo
G, H in I	Trgovina na drobno in debelo, promet, skladiščenje in gostinstvo
J	Obveščanje in sporočanje
K	Finančne in zavarovalniške dejavnosti
L	Poslovanje z nepremičninami
M in N	Poslovne storitve
O, P in Q	Dejavnosti javne uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva
R, S, T in U	Druge storitve

—

zaposlitveni status: brezposelni; študenti, ki niso na trgu dela; drugi, ki niso na trgu dela (neobvezno za druge, ki niso na trgu dela: upokojenci ali predčasni upokojenci ali osebe, ki so opustile samostojno dejavnost; trajni invalidi; osebe, ki služijo obvezni vojaški rok ali opravljajo nadomestno civilno službo; osebe, ki opravljajo gospodinjska opravila; druge neaktivne osebe),

—	poklic po Mednarodni standardni klasifikaciji poklicev (ISCO-08): delavci, ki opravljajo fizična dela; delavci, ki ne opravljajo fizičnih del; delavci v IKT, delavci, ki niso zaposleni v IKT; (neobvezno) vsi poklici po ISCO-08, kodirano na ravni dveh števk.

5. Periodičnost

Podatki se za leto 2013 zagotovijo enkrat.

6. Roki za pošiljanje podatkov

(a)

Posamezni podatkovni zapisi iz člena 6 in (točke 6) Priloge II k Uredbi (ES) št. 808/2004, ki ne omogočajo neposredne prepoznavnosti zadevnih statističnih enot, se pošljejo Eurostatu pred 5. oktobrom 2013. Do navedenega datuma mora biti podatkovni niz dokončno izoblikovan, potrjen in sprejet. Podatki se pošljejo v tabelirani, računalniško čitljivi obliki v skladu s predlogo Eurostata.

(b)

Izbran sklop zbranih podatkov, ki so potrebni za potrjevanje in hitro objavo in so po potrebi označeni kot zaupni ali nezanesljivi, se pošlje Eurostatu pred 5. oktobrom 2013. Do navedenega datuma mora biti podatkovni niz dokončno izoblikovan, potrjen in sprejet. Podatki se pošljejo v tabelirani, računalniško čitljivi obliki v skladu s predlogo Eurostata.

(c)

Metapodatki iz člena 6 Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošljejo Eurostatu pred 31. majem 2013. Metapodatki morajo biti pripravljeni v skladu s predlogo Eurostata.

(d)

Poročilo o kakovosti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 808/2004 se pošlje Eurostatu en mesec po prenosu zadnjega podatkovnega niza in najpozneje do 5. novembra 2013. Poročilo o kakovosti mora biti pripravljeno v skladu s predlogo Eurostata.

20.11.2012

Uradni list Evropske unije

L 321/62

SKLEP SVETA 2012/711/SZVP

z dne 19. novembra 2012

o podpori dejavnostim Unije za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 26(2) in 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V evropski varnostni strategiji, ki so jo predsedniki držav in vlad sprejeli 12. decembra 2003, je predstavljenih pet glavnih izzivov, s katerimi se Unija spopada od konca hladne vojne: terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, nezmožnost delovanja države in organizirani kriminal. Pri štirih od teh petih izzivov so posledice nenadzorovanega prometa s konvencionalnim orožjem osrednjega pomena. V strategiji je poudarjeno, da je za zajezitev širjenja orožja pomemben nadzor nad njegovim izvozom.

(2)	Unija je 5. junija 1998 sprejela politično zavezujoč Kodeks ravnanja pri izvozu orožja, v katerem so določena skupna merila za urejanje zakonitega trgovanja s konvencionalnim orožjem. Kodeks se je redno posodabljal.

(3)

V strategiji EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja (SALW) in pripadajočega streliva ter trgovini z njim, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju 15. in 16. decembra 2005, je določeno, da se Unija na regionalni in mednarodni ravni zavzema za strožji nadzor nad izvozom in za uveljavljanje meril iz Kodeksa ravnanja pri izvozu orožja, med drugim tako, da tretjim državam pomaga pri oblikovanju zadevne nacionalne zakonodaje in spodbuja ukrepe za večjo preglednost.

(4)

Kodeks ravnanja pri izvozu orožja je bil 8. decembra 2008 nadomeščen s pravno zavezujočim Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP (1), v katerem so določena skupna pravila glede nadzora nad izvozom vojaške tehnologije in opreme. Skupno stališče 2008/944/SZVP določa osem meril, na podlagi katerih je treba ocenjevati vloge za izvoz konvencionalnega orožja. Vključuje tudi mehanizem obveščanja in posvetovanja o zavrnitvah izvoza orožja ter ukrepe za zagotavljanje preglednosti, kot je objava letnih poročil EU o izvozu orožja.

(5)

V skladu s členom 7 Skupnega stališča 2008/944/SZVP so se države članice za čim večjo uspešnost Skupnega stališča dogovorile, da bodo delovale v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), da bi okrepile sodelovanje in spodbujale usklajenost na področju izvoza vojaške tehnologije in opreme. Načela in merila iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP je uradno podprlo tudi več tretjih držav.

(6)	V členu 11 Skupnega stališča 2008/944/SZVP je navedeno, da si morajo države članice po najboljših močeh prizadevati, da bi druge države, ki izvažajo orožje, spodbudile k upoštevanju meril iz navedenega skupnega stališča.

(7)	Unijo in njene države članice zavezujejo pravila o zaupnosti pri izmenjavi informacij o politiki izvoza orožja, zlasti s tretjimi državami upravičenkami.

(8)

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je 6. decembra 2006 ob podpori držav članic Evropske unije sprejela Resolucijo 61/89 z naslovom „Za pogodbo o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja“, s čimer so se uradno začela pogajanja v okviru ZN za pogodbo o trgovini z orožjem.

(9)

Generalna skupščina ZN je 12. januarja 2010 ob podpori vseh držav članic Evropske unije sprejela Resolucijo 64/48 z naslovom „Pogodba o trgovini z orožjem“, na podlagi katere je bila sklicana konferenca ZN glede pogodbe o trgovini z orožjem, ki naj bi leta 2012 zasedala štiri tedne zapored, da bi na njej pripravili pravno zavezujoč instrument o najvišjih skupnih mednarodnih standardih za prenos konvencionalnega orožja.

(10)

Na konferenci ZN glede pogodbe o trgovini z orožjem, ki je potekala julija 2012, se sicer niso dogovorili o končni različici besedila pogodbe, je pa bil dosežen znaten napredek, ki se odraža v osnutku besedila pogodbe, ki ga je predsednik konference predstavil 26. julija 2012. Unija v celoti podpira zamisel, da se pogajanja zaključijo hitro, v začetku leta 2013, s sklicem zadnje krajše konference ZN glede pogodbe o trgovini z orožjem skladno s pravili, kakršna so veljala med prvo konferenco, zato da bi na podlagi osnutka besedila predsednika z dne 26. julija 2012 zaključili pogajanja o pogodbi.

(11)	Svet je v letih 2005, 2006, 2007, 2010 in 2012 sprejel sklepe, v katerih je podprl pogajanja za pogodbo o trgovini z orožjem in poudaril pomen sodelovanja na tem področju z drugimi državami in regionalnimi organizacijami.

(12)

Svet je 17. marca 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/230/SZVP o podpori dejavnostim EU za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja in uveljavljanje načel in meril iz Kodeksa ravnanja EU pri izvozu orožja v tretjih državah (2). Na podlagi navedenega skupnega ukrepa so bili organizirani štirje regionalni seminarji za države jugovzhodne Evrope, vzhodne Evrope in južnega Kavkaza ter severne Afrike.

(13)

Svet je 22. decembra 2009 sprejel Sklep 2009/1012/SZVP o podpori dejavnostim EU za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter uveljavljanje načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah (3). Na podlagi Sklepa 2009/1012/SZVP je bilo organiziranih pet regionalnih seminarjev za države jugovzhodne Evrope, vzhodne Evrope in južnega Kavkaza ter severne Afrike. V Sklepu 2009/1012/SZVP je bilo določeno tudi, da se v državah članicah organizirajo štirje študijski obiski za države kandidatke za članstvo v EU.

(14)	Unija je v zadnjih letih zagotavljala pomoč za izboljšanje nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo v tretje države v okviru projektov, ki se financirajo iz finančnih instrumentov EU, ki ne spadajo v proračunsko poglavje o SZVP.

(15)

Svet je za tehnično izvajanje Sklepa 2009/1012/SZVP pooblastil nemški zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza (v nadaljnjem besedilu: BAFA), ki je januarja 2012 uspešno zaključil organizacijo vseh dejavnosti, predvidenih v navedenem sklepu. BAFA je bil imenovan tudi za izvajalsko agencijo pri projektih o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo, ki jih financira EU v okviru instrumenta za stabilnost. Na podlagi navedenega je izbira BAFA za izvajalsko agencijo v zvezi z nadaljnjimi dejavnostmi Unije na področju nadzora nad izvozom upravičena, saj je ta urad že dokazal, da ima izkušnje in kvalifikacije ter potrebno strokovno znanje, povezano z izvajanjem zadevnega pravnega reda Unije in njegovega spodbujanja v tretjih državah; s tem se bosta zagotovili tudi kontinuiteta in splošna skladnost pomoči Unije na tem področju –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Zaradi spodbujanja miru in varnosti ter v skladu z evropsko varnostno strategijo si Unija prizadeva za dosego naslednjih ciljev:

(a)	spodbujanje boljšega nadzora nad izvozom orožja s strani tretjih držav v skladu z načeli iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP ter prizadevanje za komplementarnost in sinergije s projekti pomoči Unije na področju nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo;

(b)	podpiranje prizadevanj tretjih držav na nacionalni in regionalni ravni, da bi trgovina s konvencionalnim orožjem postala odgovornejša in preglednejša.

2. Unija si za dosego ciljev iz odstavka 1 prizadeva z naslednjimi projektnimi dejavnostmi:

(a)	v tretjih državah nadaljnje spodbujanje meril in načel iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP na podlagi uspehov, doseženih pri izvajanju Sklepa 2009/1012/SZVP in Skupnega ukrepa 2008/230/SZVP;

(b)	zagotavljanje pomoči tretjim državam pri pripravi, posodabljanju oziroma izvajanju ustreznih zakonodajnih in upravnih ukrepov, katerih cilj je doseči učinkovit sistem nadzora nad izvozom konvencionalnega orožja;

(c)	zagotavljanje pomoči državam pri usposabljanju uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, in nadzornih uradnikov, da bi zagotovili ustrezno izvajanje in izvrševanje nadzora nad izvozom orožja;

(d)	spodbujanje pregledne in odgovorne mednarodne trgovine z orožjem, tudi s podpiranjem nacionalnih in regionalnih ukrepov za spodbujanje preglednosti in dovolj skrbnega pregleda nad izvozom konvencionalnega orožja;

(e)	spodbujanje tretjih držav, da podpirajo pripravo in izvajanje pravno zavezujoče pogodbe o trgovini z orožjem, s katero bi vzpostavili skupne mednarodne standarde za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem.

Projektne dejavnosti iz tega odstavka so podrobno opisane v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2. Za tehnično izvedbo projektnih dejavnosti iz člena 1(2) je pristojen BAFA.

3. BAFA svoje naloge opravlja v okviru odgovornosti visokega predstavnika. Visoki predstavnik v ta namen po potrebi z BAFA sprejme potrebne dogovore.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektnih dejavnosti iz člena 1(2) znaša 1 860 000.

2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira ustrezno upravljanje referenčnega finančnega zneska iz odstavka 1. V ta namen z BAFA sklene sporazum o financiranju. V njem je določeno, da mora BAFA zagotoviti prepoznavnost prispevka Unije v skladu z njegovo višino.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. V primeru težav v tem postopku o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

Visoki predstavnik o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi BAFA. Svet na podlagi teh poročil pripravi oceno. Komisija poroča o finančnih vidikih izvajanja projektov projektnih dejavnosti iz člena 1(2).

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Veljati preneha 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali šest mesecev po datumu sprejetja, če v zadevnem obdobju ni bil sklenjen noben sporazum o financiranju.

V Bruslju, 19. novembra 2012

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

(2) UL L 75, 18.3.2008, str. 81.

(3) UL L 348, 29.12.2009, str. 16.

PRILOGA

PROJEKTNE DEJAVNOSTI IZ ČLENA 1(2)

1. Cilji

Cilja tega sklepa sta spodbujanje boljšega nadzora nad izvozom orožja s strani tretjih držav in podpiranje prizadevanj tretjih držav na nacionalni in regionalni ravni, da bi mednarodna trgovina s konvencionalnim orožjem postala bolj odgovorna in pregledna. Za dosego teh ciljev si je treba prizadevati v skladu z načeli iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP ter ob prizadevanju za doseganje komplementarnosti in sinergije s projekti pomoči Unije na področju nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo.

Da bi dosegli navedene cilje, bo Unija še naprej spodbujala merila in načela iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP na podlagi uspehov, doseženih pri izvajanju Sklepa 2009/1012/SZVP in Skupnega ukrepa 2008/230/SZVP. V ta namen bo tretjim državam nudila pomoč pri pripravi, posodabljanju oziroma izvajanju ustreznih zakonodajnih in upravnih ukrepov, da bi vzpostavile učinkovit sistem nadzora nad izvozom konvencionalnega orožja. Podpreti bi bilo treba tudi usposabljanje uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, in nadzornih uradnikov v tretjih državah, ki so odgovorni za izvajanje in izvrševanje nadzora nad izvozom orožja, ter nacionalne in regionalne ukrepe za spodbujanje preglednosti in dovolj skrbnega pregleda nad izvozom konvencionalnega orožja.

Za dosego cilja, da bi mednarodna trgovina s konvencionalnim orožjem postala bolj odgovorna in pregledna, si je treba prizadevati tudi s spodbujanjem tretjih držav k pripravi in izvajanju pravno zavezujoče pogodbe o trgovini z orožjem, s katero bi vzpostavili skupne mednarodne standarde za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem.

2. Opis projektnih dejavnosti

2.1 Cilj projekta

Zagotoviti tehnično pomoč številnim zainteresiranim tretjim državam, ki so pokazale pripravljenost, da izboljšajo svoje standarde in prakso pri nadzoru nad izvozom vojaške tehnologije in opreme ter jih uskladijo s tistimi, ki so jih sprejele in jih uporabljajo države članice ter so določeni v Skupnem stališču 2008/944/SZVP in v priloženih navodilih za uporabo.

2.2 Opis projekta

2.2.1 Regionalne delavnice

Projekt obsega do osem dvodnevnih delavnic za državne uradnike tretjih držav, za katere bo zagotovljeno usposabljanje na zadevnih področjih nadzora nad izvozom konvencionalnega orožja. Na seminarju naj bi sodelovali državni uradniki tretjih držav, kot so carinski in nadzorni uradniki, uradniki z zadevnih ministrstev in nadzornih služb, predstavniki nacionalnih parlamentov ter predstavniki industrije in civilne družbe. Usposabljanje bodo vodili strokovnjaki iz državnih uprav držav članic, predstavniki držav, ki so se pridružile Skupnemu stališču 2008/944/SZVP, uradniki zadevnih institucij Unije ter predstavniki zasebnega sektorja in civilne družbe.

Delavnice lahko potekajo v državi upravičenki ali na lokaciji, ki se določi v posvetovanju z Delovno skupino Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) in visokim predstavnikom.

Regionalne delavnice bodo organizirane za naslednje države:

(a)	do tri delavnice za države jugovzhodne Evrope;

(b)	do tri delavnice za vzhodnoevropske in kavkaške države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki;

(c)	do dve delavnici za severnoafriške sredozemske države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki.

2.2.2 Izmenjava osebja

Projekt obsega do šest študijskih obiskov vladnih uradnikov, carinskih uradnikov in/ali uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, pri ustreznih organih držav članic in do osem največ mesec dni trajajočih obiskov vladnih uradnikov in/ali uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, iz držav članic pri ustreznih organih držav upravičenk.

2.2.3 Pomoč posameznim državam upravičenkam

Projekt obsega do deset dvodnevnih delavnic za posamezne države upravičenke, na katere bodo povabljeni državni uradniki, vključno z vladnimi in nadzornimi uradniki ter uradniki, pristojnimi za izdajanje izvoznih dovoljenj, iz držav upravičenk. Organizirane bodo po možnosti v državah upravičenkah, strokovno znanje pa bodo posredovali strokovnjaki iz držav članic.

2.2.4 Spletni portal za okrepitev nadzora nad izvozom orožja v tretjih državah

Projekt zajema razvoj spletnega portala, ki bo dostopen uradnikom iz držav članic in tretjih držav za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja v skladu z načeli in okviri iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP. Državam upravičenkam bo omogočal stalen dostop do tehničnih sredstev za izvajanje in krepitev nadzora nad izvozom orožja ter lajšal razširjanje ustreznih informacij o drugih dejavnostih Unije za ozaveščanje, predvidenih s tem sklepom, uradnikom držav upravičenk, ki ne morejo neposredno sodelovati pri pomoči in dejavnostih za ozaveščanje. Zagotavljal bo tudi tehnične in druge podrobne informacije o sistemih držav članic in držav upravičenk za nadzor nad izvozom, ki naj bi se uporabile kot podporno gradivo v dejavnostih pomoči iz tega sklepa.

Spletni portal bodo dopolnjevale tudi različne dejavnosti za povečanje prepoznavnosti ozaveščanja, ki ga izvaja Unija, in za spodbujanje usklajenosti s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP. Takšne dejavnosti bodo vključevale objavo rednih glasil in ustrezne medijske kampanje.

2.2.5 Srečanja za ocenjevanje

Da bi zagotovili vmesno in končno vrednotenje dejavnosti iz tega sklepa ob skupnem sodelovanju držav upravičenk in držav članic, bosta v Bruslju ob robu sej COARM organizirana do dva dvodnevna dogodka. Na tovrstni srečanji sta lahko vabljena največ dva predstavnika iz posamezne države upravičenke, pristojna za nadzor nad izvozom orožja.

3. Usklajevanje z drugimi projekti pomoči unije na področju nadzora nad izvozom

Na podlagi izkušenj s preteklimi dejavnostmi Unije za ozaveščanje na področju nadzora nad izvozom tako v zvezi z blagom z dvojno rabo kot konvencionalnim orožjem, bi si bilo treba pri zagotavljanju pomoči tretjim državam prizadevati za čim večjo sinergijo in komplementarnost, da bi zagotovili, da bodo dejavnosti Unije čim bolj učinkovite in usklajene. V ta namen bi bilo treba ohraniti možnost organizacije nekaterih dejavnosti, navedenih pri točkah 2.2.1. do 2.2.4., v povezavi z drugimi dejavnostmi v zvezi z nadzorom nad izvozom blaga z dvojno rabo, ki se financirajo prek finančnih instrumentov Unije, ki ne spadajo v proračunsko poglavje o SZVP. To bo izvedeno ob doslednem spoštovanju zakonskih in finančnih omejitev za uporabo zadevnih finančnih instrumentov Unije.

4. Upravičenci

Med upravičenci do projektnih dejavnosti so državni uradniki ter predstavniki industrije in civilne družbe iz naslednjih držav:

(i)	držav jugovzhodne Evrope (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija);

(ii)	severnoafriških sredozemskih držav, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki (Alžirija, Egipt, Libija, Maroko in Tunizija);

(iii)

vzhodnoevropskih in kavkaških držav, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Republika Moldavija in Ukrajina).

Posamezne države upravičenke bodo za posamezno vrsto dejavnosti iz tega sklepa izbrane med drugim na podlagi naslednjih meril:

—	zavezanost tretje države, da izboljša nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja in ga uskladi s standardi Unije,

—	pomembnost tretje države za svetovno trgovino z orožjem,

—	vpliv predhodne pomoči Unije na nacionalni sistem tretje države za izvoz konvencionalnega orožja ter pričakovani dolgoročni in trajnostni vpliv dodatne pomoči.

COARM se lahko na predlog visokega predstavnika na podlagi ustrezne utemeljitve odloči, da spremeni seznam držav upravičenk.

5. Ocena učinka

Učinek tega sklepa bi bilo treba s tehničnega vidika oceniti po zaključku zadnjih v njem predvidenih dejavnosti. Oceno učinka izvede visoki predstavnik v sodelovanju z ustreznimi delovnimi skupinami Sveta ter po potrebi z delegacijami Unije v državah upravičenkah in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

6. Trajanje

Projekti naj bi se predvidoma izvajali 24 mesecev.

7. Subjekt, odgovoren za tehnično izvajanje

Za tehnično izvajanje tega sklepa bo pooblaščen BAFA, ki svoje naloge izvaja v okviru odgovornosti visokega predstavnika.

8. Poročanje

BAFA pripravi redna poročila, tudi po dokončanju vsake od dejavnosti. Poročila morajo biti predložena visokemu predstavniku najpozneje šest tednov po dokončanju zadevnih dejavnosti.

9. Predvideni skupni stroški projekta in finančni prispevek unije

Skupni stroški projekta znašajo 1 860 000 EUR.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.321.slv
Uradni list Evropske unije		L 321

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 55 20. november 2012

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2012/708/EU
	*	Sklep Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 15. oktobra 2010 o podpisu Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani in o njegovi začasni uporabi	1
		Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani	3
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 1083/2012 z dne 19. novembra 2012 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo ( 1 )	33
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1084/2012 z dne 19. novembra 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	52
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2012/36/EU z dne 19. novembra 2012 o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih ( 1 )	54
		SKLEPI
		2012/709/Euratom
	*	Sklep Sveta z dne 13. novembra 2012 o sprejetju dodatnega raziskovalnega programa 2012–2015 za reaktor z visokim pretokom, ki ga bo za Evropsko skupnost za atomsko energijo izvajalo Skupno raziskovalno središče	59
		2012/710/EU
	*	Sklep Sveta z dne 13. novembra 2012 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Estoniji	61
	*	Sklep Sveta 2012/711/SZVP z dne 19. novembra 2012 o podpori dejavnostim Unije za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah	62
	*	Sklep Sveta 2012/712/SZVP z dne 19. novembra 2012 glede revizijske konference Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (CWC) v letu 2013	68

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	40,0
	MA	50,5
	MK	32,3
	TR	69,6
	ZZ	48,1
0707 00 05	AL	57,9
	EG	209,3
	MK	42,0
	TR	116,3
	ZZ	106,4
0709 93 10	MA	129,8
	TR	130,6
	ZZ	130,2
0805 20 10	MA	101,2
	ZA	144,8
	ZZ	123,0
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	CN	64,9
	HR	39,2
	TR	82,9
	ZA	193,6
	ZZ	95,2
0805 50 10	AR	57,4
	TR	82,9
	ZA	73,1
	ZZ	71,1
0806 10 10	BR	280,6
	LB	256,5
	PE	283,7
	TR	157,0
	US	311,5
	ZZ	257,9
0808 10 80	CA	156,2
	CL	151,2
	CN	79,8
	MK	36,9
	NZ	162,5
	US	192,3
	ZA	140,2
	ZZ	131,3
0808 30 90	CN	70,9
	TR	111,1
	ZZ	91,0

		Popravki
	*	Popravek Sklepa 2011/50/EU Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 15. oktobra 2010 o podpisu Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani in o njegovi začasni uporabi ( UL L 25, 28.1.2011 )	72


	(1) Besedilo velja za EGP