(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00 , 1001 11 00 , ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00 , 1002 90 00 , 1005 10 90 , 1005 90 00 , 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00 , 1001 11 00 , ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00 , 1002 90 00 , 1005 10 90 , 1005 90 00 , 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 16. novembra 2012.

(5)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema morajo opravljati neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja Central Bank of Ireland bo potekel po reviziji za poslovno leto 2011. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2012.

(3)

Central Bank of Ireland je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2012 do 2016 izbrala družbo RSM Farrell Grant Sparks.

(4)

Svet ECB je priporočil, naj se družba RSM Farrell Grant Sparks imenuje za zunanjega revizorja Central Bank of Ireland za poslovna leta od 2012 do 2016.

(5)

Primerno je upoštevati priporočilo Sveta ECB in v skladu s tem spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2) –

(1)

V dopisu, ki ga je generalni sekretariat Komisije prejel 8. februarja 2012, je Litva zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja ukrep, ki odstopa od določb Direktive 2006/112/ES o tem, katera oseba mora davčnim organom plačati davek na dodano vrednost (DDV).

(2)

V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 4. aprila 2012 obvestila druge države članice o prošnji Litve. Komisija je z dopisom z dne 11. aprila 2012 obvestila Litvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(3)

Z Odločbo Sveta 2006/388/ES z dne 15. maja 2006 o dovoljenju Republiki Litvi, da uporabi ukrep z odstopanjem od člena 21 Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (2), je bila Litva med drugim pooblaščena, da pri dobavi blaga in storitev v primeru postopkov insolventnosti ali prestrukturiranja pod sodnim nadzorom in pri dobavi lesa določi, da je DDV dolžan plačati prejemnik.

(4)

Z Izvedbenim sklepom Sveta 2010/99/EU z dne 16. februarja 2010 o dovoljenju Republiki Litvi, da še naprej uporablja ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (3), se je uporaba odstopanja, določenega v Odločbi 2006/388/ES (v nadaljnjem besedilu: odstopanje), podaljšala.

(5)

Davčne preiskave in analiza, ki so jo izvedli litovski davčni organi, so pokazale učinkovitost odstopanja.

(6)

Komisija meni, da se pravne in dejanske razmere, ki so upravičevale uporabo odstopanja, niso spremenile in so še vedno prisotne. Litvi bi bilo zato treba dovoliti, da uporablja odstopanje v dodatnem omejenem obdobju.

(7)

Če bi Litva razmišljala o dodatnem podaljšanju odstopanja po letu 2015, bi morala do 1. aprila 2015 predložiti Komisiji ocenjevalno poročilo skupaj s prošnjo za podaljšanje.

(8)

Odstopanje ne bo imelo negativnih učinkov na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV –

(1)

Z dopisom, ki ga je generalni sekretariat Komisije prejel 5. januarja 2012, je Nemčija zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja ukrep, ki je bil predhodno odobren z Odločbo Sveta 2009/791/ES dne 20. oktobra 2009 o dovoljenju Zvezni republiki Nemčiji, da še naprej uporablja ukrep z odstopanjem od člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2), ki odstopa od določb Direktive 2006/112/ES, ki urejajo pravico do odbitka.

(2)

Z dopisom, ki ga je generalni sekretariat Komisije prejel 16. aprila 2012, je Avstrija zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja ukrep, ki je bil predhodno odobren z Izvedbenim sklepom Sveta 2009/1013/EU z dne 22. decembra 2009 o dovoljenju Republiki Avstriji, da še naprej uporablja odstopanje od člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (3), ki odstopa od določb Direktive 2006/112/ES, ki urejajo pravico do odbitka.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 4. aprila 2012 obvestila druge države članice o zahtevku Nemčije. Komisija je z dopisom z dne 11. aprila 2012 Nemčijo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(4)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 20. aprila 2012 obvestila druge države članice o zahtevku Avstrije. Komisija je z dopisom z dne 23. aprila 2012 Avstrijo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(5)

Namen odstopanja, ki ga izvajata obe državi članici, je, da se davek na dodano vrednost (DDV) na blago in storitve v celoti izvzame iz pravice do odbitka, kadar se blago in storitve uporabljajo več kot 90-odstotno za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali za neposlovne namene na splošno.

(6)

Ukrep odstopa od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES, ki urejata pravico davčnih zavezancev do odbitka DDV, obračunanega na blago in storitve, dobavljene za namene njihovih obdavčenih transakcij. Cilj odstopanja je poenostaviti postopek za obračunavanje in pobiranje DDV, s tem pa tudi preprečevati davčno utajo in izogibanje davkom. Ukrep le v zanemarljivem obsegu vpliva na znesek dolgovanega davka pri končni potrošnji.

(7)

Po podatkih, ki sta jih predložili Nemčija in Avstrija, se pravne in dejanske razmere, ki utemeljujejo trenutno uporabo odstopanja, niso spremenile in še vedno obstajajo. Nemčija in Avstrija bi zato morali biti pooblaščeni, da še naprej uporabljata to odstopanje do 31. decembra 2015, da se omogoči pregled njegove potrebe in učinkovitosti ter stopnje razdelitve med poslovno in neposlovno uporabo, ki se uporablja kot osnova zanj.

(8)

Če Nemčija ali Avstrija meni, da je potrebno nadaljnje podaljšanje odstopanja po letu 2015, bi morala Komisiji skupaj z zahtevkom za podaljšanje predložiti poročilo o izvajanju tega odstopanja, ki bi vključevalo pregled uporabljene stopnje razdelitve, in sicer do 31. marca 2015, da se Komisiji zagotovi dovolj časa, da preuči zahtevek, in Svetu, v primeru, da Komisija pripravi predlog, da ta predlog sprejme.

(9)

Komisija je 29. oktobra 2004 sprejela predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS, zdaj Direktiva 2006/112/ES, ki vključuje harmonizacijo kategorij izdatkov, za katere lahko velja izključitev od pravice do odbitka. Odstopanje iz tega sklepa bi moralo prenehati veljati na datum, ko država članica začne ali lahko začne uporabljati pravila iz takšne direktive o spremembi, ki jo Svet sprejme po tem, ko začne veljati ta sklep, če je ta datum pred datumom prenehanja veljavnosti iz tega sklepa.

(10)

Odstopanja bodo imela zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bodo negativno vplivala na lastne vire Unije, pridobljene iz davka na dodano vrednost.

(11)

Odločbo 2009/791/ES in Izvedbeni sklep 2009/1013/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –