15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/1

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 (2) uveljavlja ukrepe iz Sklepa 2010/413/SZVP. Navedena uredba določa, da se med drugim zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo osebe, subjekti ali organi, navedeni v prilogah VIII in IX k Uredbi.

(2)

Sklep Sveta 2012/635/SZVP (3) določa izjemo pri omejevalnih ukrepih, da se zaščiti varnost preskrbe z energijo v Uniji.

(3)

Navedena izjema spada na področje uporabe Pogodbe, zato je za njegovo izvajanje potreben regulativni ukrep na ravni Unije.

(4)

Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(5)

Da se zagotovi, da so ukrepi iz te uredbe učinkoviti, bi Uredba morala začeti veljati dan po objavi –

15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/3

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Španije za registracijo imena „Aceituna Aloreña de Málaga“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/5

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Združenega kraljestva za registracijo imena „Newmarket Sausage“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/7

(1)

Poglavje I naslova 2 Uredbe Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot (2) se uporablja za uvozno kvoto št. 09.4210, ki je določena z Uredbo Sveta (ES) št. 55/2008 (3) in dodeljena Republiki Moldaviji do leta 2012. Uredba (EU) št. 581/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) uporabo Uredbe (ES) št. 55/2008 podaljšuje do konca leta 2015. Zato je primerno, da Uredba (ES) št. 2535/2001 upošteva podaljšanje trajanja kvote št. 09.4210.

(2)

V poglavju II naslova 2 Uredbe (ES) št. 2535/2001 so določena pravila v zvezi s preferencialnim nekontingentiranim uvozom na podlagi posebnih sporazumov in aktov. Za pravilno upravljanje uvoza je primerno, da se navedena pravila uporabljajo tudi za vse druge preferencialne nekontingentirane uvoze, ki so zajeti v členu 2 navedene uredbe. Poleg tega je zaradi jasnosti in preglednosti primerno, da navedena pravila vključujejo obveznost določitve preferencialne uvozne dajatve v polju 24 zahtevkov za izdajo dovoljenj in dovoljenj.

(3)

Uredbo (ES) št. 2535/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Poglavje II naslova 2 se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE II

Nekvotni uvoz samo na podlagi uvoznega dovoljenja

Člen 20

1.   To poglavje se uporablja za:

2.   Za uvoz iz točke (a) odstavka 1 so zadevni proizvodi in stopnje veljavnih dajatev navedeni v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 21

1.   V zahtevkih za dovoljenja in v dovoljenjih sta navedeni:

2.   V polju 24 dovoljenja je navedena veljavna znižana stopnja dajatve.

3.   Dovoljenja pomenijo obveznost uvoza iz države, navedene v polju 8.

Člen 22

Znižana stopnja dajatve se uporabi samo ob predložitvi uvoznega dovoljenja in sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet, ki ju spremlja dokazilo o poreklu.“

(2)

Del J Priloge I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/10

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. februarja 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Tajske in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države).

(2)

Postopek se je začel zaradi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2012 vložil Obrambni odbor Evropske unije za navojni liti pribor (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: temprani navojni pribor) v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, nepovezane uvoznike, uporabnike in predstavnike držav izvoznic. Komisija je obvestila tudi proizvajalce iz Argentine, ki je bila predvidena kot možna primerljiva država. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK ter proizvajalce Unije in nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih s tempranim navojnim priborom (kot je opredeljeno v oddelku B spodaj), v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011. Vzorčenje ni bilo predvideno za proizvajalce izvoznike iz drugih dveh zadevnih držav, tj. iz Tajske in Indonezije.

(6)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki iz LRK vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če bi tako želeli, je Komisija proizvajalcem izvoznikom iz LRK, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajskim organom poslala obrazce zahtevka. Dve družbi sta zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, štiri družbe pa so zahtevale IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je ugotovitve o TGO uradno razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom iz LRK, kitajskim organom in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da svoja stališča predložijo v pisni obliki.

(8)

Kar zadeva proizvajalce Unije in kot je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi (29), je šest proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci Unije, je Komisija izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije glede na njihov obseg prodaje.

(9)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (31), je 33 nepovezanih uvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od teh strani, izbrala vzorec devetih uvoznikov glede na največji obseg uvoza v Unijo in njihovo zemljepisno lego v Uniji. Ker en uvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je bil končni vzorec sestavljen iz preostalih osmih uvoznikov.

(10)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (30), je 12 proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od teh strani, izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov iz LRK z največjim obsegom izvoza v Unijo.

(11)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, trem tajskim proizvajalcem izvoznikom, trem indonezijskim proizvajalcem izvoznikom, devetim vzorčenim nepovezanim uvoznikom in sedmim uporabnikom.

(12)

Izpolnjen vprašalnik so predložili trije vzorčeni proizvajalci Unije, trije vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, dva tajska proizvajalca izvoznika, en indonezijski proizvajalec izvoznik in osem nepovezanih uvoznikov. Izpolnjenega vprašalnika ni predložil noben uporabnik.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike iz LRK, če jim TGO ne bi bil odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz Indije kot primerljive države, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2008 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(16)

Zadevni izdelek, opisan v obvestilu o začetku, je navojni liti pribor (fitingi) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7307 19 10.

(17)

Glavne vhodne surovine so odpadne kovine, koks ali električna energija, pesek (za oblikovanje) in cink (za galvanizacijo). Prva faza proizvodnega procesa je taljenje odpadnih kovin v kupolnih pečeh. Sledita ji postopek oblikovanja in ulivanje različnih oblik, ki se nato ločijo na posamezne dele. Nato je treba izvesti dolgotrajen postopek žarjenja, s katerim postane izdelek ustrezno tempran, da se lahko uporablja na mestih, na katerih je na primer potrebna odpornost proti sunkom in tresljajem, ter da je odporen na hitre temperaturne spremembe. Pribor se lahko nato po potrebi galvanizira. Nato se izdelajo navoji.

(18)

Temprani navojni pribor se uporablja za povezovanje dveh ali več cevi, povezovanje cevi z napravami, preusmeritev toka tekočine ali zaprtje cevi. Uporablja se zlasti pri plinskih, vodnih in ogrevalnih sistemih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Uporablja se tudi pri cevovodih rafinerij nafte. Temprani pribor je na voljo v več različnih sestavah, pri čemer so najpogostejša 90-stopinjska kolena, T-kosi, spojnice, križni členi in cevne spojke. Proizvaja se v črni (negalvanizirani) in galvanizirani obliki.

(19)

V zvezi z zadevnim izdelkom in izdelkom, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, Tajske in Indonezije ter na domačem trgu Indije, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter izdelkom, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podobni izdelek).

(20)

Več zahtevkov glede obsega izdelka so predložili zlasti uvozniki in tudi organi države članice. Posamezni zahtevki so obravnavani spodaj.

(21)

Uvoznik je trdil, da opredelitev tempranega navojnega pribora ne bi smela zajemati „elektrogalvaniziranega pribora“. Trdil je, da so za proizvodnjo elektrogalvanizirane opreme po izdelavi navojev potrebni dodatni proizvodni postopki, kot sta spiranje in dodatna električna galvanizacija. S tem naj bi se izboljšala kakovost izdelka in zagotovile prednosti v primerjavi z navadnim priborom. Vendar je jasno, da je elektrogalvanizirani pribor popolnoma zamenljiv z navadnim priborom, zato ima enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti. Zato se obravnava kot zadevni izdelek.

(22)

Isti uvoznik uvaža ohišja kompresijskega pribora, ki jih nato skupaj z drugimi deli sestavi v končni kompresijski pribor. Izraženi so bili dvomi, ali opredelitev zadevnega izdelka vključuje tudi ohišje kompresijskega pribora. Čeprav so ta ohišja podobna priboru in imajo navoj, z njimi ni mogoče neposredno povezati cevi, saj jih je treba sestaviti, preden se lahko sestavljeni pribor priključi na cevi. Ohišja so dražja, vendar so zamenljiva z drugim navojnim priborom, ker se uporabljajo tudi za povezovanje cevi, vendar pogosteje pri popravilih in ne pri novih napeljavah. Zato se začasno sklene, da opredelitev zadevnega izdelka vključuje kompresijski pribor in njegovo ohišje.

(23)

Nekatere strani so trdile, da tempranega pribora, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, ni mogoče šteti za primerljivega s priborom, ki ga zadevne države izvoznice proizvajajo in izvažajo v Unijo, ker se kot stopnja materiala pri proizvodnji pribora v Uniji na splošno uporablja bela temprana litina, za izvožen pribor pa se uporablja črno temprano lito železo.

(24)

Kot je v zvezi z istim izdelkom že ugotovljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1784/2000 (3), je preiskava začasno pokazala, da trg ne razlikuje med priborom iz bele in črne temprane litine, saj imata, razen vsebnosti ogljika, zelo podobne značilnosti in enake vrste končne uporabe, zato sta medsebojno zamenljiva. To je potrdilo tudi dejstvo, da uvozniki/trgovci, ki kupujejo pribor iz črne temprane litine iz zadevnih držav in tudi pribor iz bele temprane litine, ki ga proizvede industrija Unije, ta pribor prodajajo uporabnikom brez razlikovanja med tema dvema stopnjama materiala. Glede uporabnikov obravnavanega izdelka pa je preiskava potrdila, da pribor iz bele in črne temprane litine ne obravnavajo bistveno drugače.

(25)

To je mogoče sklepati tudi na podlagi dejstva, da je pribor iz bele ali črne temprane litine vključen v evropski standard EN 10242 in v mednarodni standard ISO 49, ki podrobno določata zahteve za oblikovanje in značilnosti tempranega pribora. Zlasti kar zadeva stopnjo uporabljenega materiala, sta dopustni tako bela temprana litina kot črna temprana litina.

(26)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je treba pribor iz bele temprane litine, ki ga proizvaja in prodaja del proizvajalcev Unije, šteti za izdelek, podoben priboru iz črne temprane litine, ki ga proizvajajo in izvažajo v Unijo zadevne države izvoznice.

(27)

En uvoznik uvaža omejene količine nedokončanega pribora brez navoja. Uvoznik pritrdi navoje naknadno. Ker uvoženo blago nima navojev, se ne šteje za zadevni izdelek.

(28)

Organi ene od držav članic so opozorili, da izraz „tempran“ glede na pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature (4) vključuje sferoidno grafitno lito železo (enako nodularnemu litemu železu). Čeprav nobena zainteresirana stran v OP ni poročala o prodaji navojnega pribora iz nodularnega litega železa, obstajajo dokazi, da je to možno. Ker ima ta pribor enake osnovne fizikalne lastnosti kot preiskovan tempran navojni pribor, je smiselno pojasniti, da postopek in ukrepi vključujejo tudi izdelke iz nodularnega železa.

(29)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje tempranega navojnega pribora nepovezanim strankam v Uniji, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo. Izbrani vzorec vključuje tri od šestih proizvajalcev Unije, ki izdelujejo podobni izdelek, pri čemer ti trije proizvajalci spadajo v dve skupini družb, ki predstavljajo 81 % prodaje tempranega navojnega pribora nepovezanim strankam v Uniji. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi proizvajalci Unije in pritožnikom, vse zainteresirane strani pa so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede predlaganega vzorca. Predložena ni bila nobena pripomba glede izbire vzorca.

(30)

Komisija je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo. Na podlagi zahteve iz Priloge A k obvestilu o začetku je informacije o vzorčenju predložilo dvanajst proizvajalcev izvoznikov, ki so v OP predstavljali 51 % kitajskega izvoza v Unijo. Izbrani vzorec je sestavljen iz treh družb, ki predstavljajo 88 % obsega izvoza sodelujočih strani iz LRK v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi zadevnimi proizvajalci izvozniki in kitajskimi organi. Predložena ni bila nobena pripomba glede izbire vzorca.

(31)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega uvoza v Unijo in zemljepisne lege družb, ki ju je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo. Na podlagi zahteve iz Priloge B k obvestilu o začetku je informacije o vzorčenju predložilo 33 nepovezanih uvoznikov. Začetni izbrani vzorec zajema šest uvoznikov v petih državah članicah, ki predstavljajo 59 % uvoza tempranega navojnega pribora sodelujočih uvoznikov v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi uvozniki. Na podlagi pripomb so bile v vzorec dodane še tri družbe, kar pomeni, da je končni vzorec sestavljen iz devetih uvoznikov iz šestih držav članic, ki predstavljajo 67 % uvoza tempranega navojnega pribora sodelujočih uvoznikov v Unijo. Glede razširjenega vzorca niso bile predložene dodatne pripombe. Ker en uvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je bil končni vzorec sestavljen iz preostalih osmih uvoznikov.

(32)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu s členom 2(1) do (6) za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(33)

Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(34)

Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v navedenih rokih izpolnila obrazec zahtevka za TGO.

(35)

Komisija je zbrala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnih družb preverila vse informacije iz zahtevkov za TGO.

(36)

Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da oba proizvajalca izvoznika, ki sta zahtevala TGO, nista izpolnjevala zahtev v zvezi z merili iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(37)

Pregledani računovodski izkazi obeh izvoznikov niso bili v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, pri čemer so bili pregledani računovodski izkazi enega izvoznika celo nepopolni, ker niso vključevali izkaza denarnih tokov. Zato je jasno, da ne izpolnjujejo merila št. 2.

(38)

En izvoznik ni dokazal, da je bil kapital, ki ga je prejel med privatizacijo, ustrezno ovrednoten, drugi izvoznik pa je prejel državno podporo zlasti v obliki preferencialne stopnje davka na dohodek. Zato ne izpolnjujeta merila št. 3.

(39)

Ena družba, ki je zahtevala TGO, je predložila pripombe glede razkritja. V njih ni nasprotovala razkritim dejstvom, ampak je izpostavila tri glavna vprašanja.

(40)

Najprej je trdila, da je določitev TGO nezakonita, ker je bila sprejeta skoraj dva meseca po zakonskem roku. V zvezi s tem je treba omeniti, da je ta zamuda nastala zlasti zaradi dejstva, da preverjanja TGO ni bilo mogoče izvesti prej, ker kitajski izvozniki takrat niso bili na voljo. Opozoriti je treba, da čas določitve ni vplival na rezultat.

(41)

Trdila je tudi, da neskladnost s pregledanimi računovodskimi izkazi temelji izključno na formalnih razlogih. Poleg tega je trdila, da „računovodska praksa, ki ni v celoti formalno v skladu z MRS, ne pomeni kršitve drugega merila za TGO, če ne vpliva na finančne rezultate družbe“. V zvezi s tem je treba opozoriti, da merilo št. 2 ni povezano s finančnimi rezultati družbe. Zahtevek je zato neutemeljen. Zadevno merilo, tj. „računovodske evidence, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi“, je dejansko formalna zahteva. Kljub temu je treba omeniti, da so bile vse kršitve zaradi višine s tem povezanih zneskov ali zaradi pomembnosti kršitve (tj. obvezna analiza ni bila izvedena) pomembne.

(42)

Nazadnje je trdila, da zavrnitev TGO v preteklosti ni bila utemeljena s podporo v obliki preferencialne stopnje davka na dohodek. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se vsak primer obravnava na podlagi lastnih značilnosti. Na podlagi merila za TGO št. 3 se ocenjuje, ali so kitajski izvozniki izpostavljeni pomembnemu izkrivljanju, prenesenemu iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva. To velja v primeru državne podpore, ki je bila odobrena zlasti v obliki preferencialne davčne stopnje. Splošne pripombe kitajskega izvoznika zato niso ustrezno utemeljene.

(43)

Ugotovljeno je, da ni dokazano, da bi kateri koli proizvajalec izvoznik izpolnjeval merili za TGO št. 2 in 3. Zato TGO tem družbam ni mogoče odobriti.

(44)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedena določba, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(45)

Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(46)

Proizvajalci izvozniki, ki niso izpolnjevali meril za TGO, in tretji vzorčeni proizvajalec so zahtevali IO. Na podlagi razpoložljivih informacij se začasno sklene, da vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki izpolnjujejo zahteve iz člena 9(5) osnovne uredbe, zato se jim lahko odobri IO.

(47)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni odobrena, določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država).

(48)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti Argentino kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, pri čemer je vse zainteresirane strani pozvala, da v zvezi s tem predložijo pripombe.

(49)

Pripombe glede izbire primerljive države je predložilo več izvoznikov in uvoznikov, pri čemer so trdili, da Argentina ni ustrezna primerljiva država, zlasti zaradi nizke ravni domače konkurenčnosti in s tem visoke ravni cen na argentinskem domačem trgu. Dejansko obstajajo dokazi, da si argentinski trg delijo zlasti trije domači proizvajalci. Glede na argentinske statistične podatke je uvoz na argentinski trg zanemarljiv, ker za tradicionalno največji tuji dobaviteljici, tj. Brazilijo in Kitajsko, veljajo visoke protidampinške dajatve.

(50)

Ti izvozniki in uvozniki so kot ustreznejše primerljive države predlagali Tajsko, Indijo in Indonezijo. Ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani so bili k sodelovanju pozvani argentinski in indijski proizvajalci, pri čemer sta sodelovanje sprejela en argentinski in en indijski proizvajalec.

(51)

Z analizo teh odgovorov je bilo ugotovljeno, da so bile domače cene, ki jih je navedel edini sodelujoči argentinski proizvajalec, dejansko zelo visoke, in sicer znatno višje od prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije in njihove neškodljive cene.

(52)

Na drugi strani pa se je izkazalo, da je indijski trg s približno 300 proizvajalci zelo konkurenčen. Zato se lahko domače cene, ki jih je navedel sodelujoči indijski izvoznik, štejejo za razumne.

(53)

Tajska in Indonezija sta vključeni v isto preiskavo, vendar v obeh državah deluje zelo malo proizvajalcev, zato sta njuna domača trga manj konkurenčna v primerjavi z Indijo. Zato se začasno sklene, da je Indija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(54)

Ker nobenemu kitajskemu izvozniku ni bila odobrena TGO, je bila normalna vrednost določena v skladu z določbo člena 2(7)(a) osnovne uredbe, pri čemer je bila kot primerljiva tretja država s tržnim gospodarstvom uporabljena Indija.

(55)

Najprej je bilo za vsakega zadevnega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila skupna domača prodaja tempranega navojnega pribora proizvajalca primerljive države reprezentativna, tj. ali je celoten obseg te prodaje v OP predstavljal najmanj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. To je bilo ugotovljeno za dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(56)

Nato so bile opredeljene vrste izdelka, ki so jih družbe prodale na domačem trgu, kjer je bila skupna reprezentativna domača prodaja proizvajalca iz primerljive države enaka ali neposredno primerljiva z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(57)

Za vsako vrsto izdelka, ki jo je proizvajalec iz primerljive države prodajal na domačem trgu in za katero se je izkazalo, da je neposredno primerljiva z vrsto tempranega navojnega pribora, ki so ga za izvoz v Unijo prodali proizvajalci izvozniki, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal za izvoz v Unijo.

(58)

Komisija je nato za proizvajalca iz primerljive države proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(59)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP.

(60)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste.

(61)

Kadar so bile vse vrste izdelka prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovanja.

(62)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovanja, ter za vrste izdelka, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(63)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se nastali tehtani povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSA) ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvaril edini sodelujoči proizvajalec iz primerljive države, prišteli k njegovim povprečnim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave. Za vsako vrsto izdelka, prodano v nereprezentativnih količinah na domačem trgu, so bili za konstruiranje normalne vrednosti uporabljeni tehtani povprečni dobiček ter stroški PSA v običajnem poteku trgovanja te nereprezentativne prodaje. Proizvodni stroški ter stroški PSA so bili po potrebi prilagojeni, preden so bili uporabljeni v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri konstruiranju normalnih vrednosti.

(64)

Ker je bila vzorčenim proizvajalcem odobrena IO in se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(65)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(66)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(67)

Ustrezne prilagoditve v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, posrednimi davki, stroški prevoza, zavarovanjem, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški so bile izvedene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(68)

Za vzorčene družbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(69)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(70)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(71)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, začasno določena na 42,3 %.

(72)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK so bile stopnje dampinga določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila raven sodelovanja najprej ugotovljena s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovrednimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu.

(73)

Ker je sodelovanje predstavljajo več kot 50 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo in se lahko industrija zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK šteje za razdrobljeno, se lahko šteje, da je raven sodelovanja visoka. Ker ni bilo mogoče trditi, da se je kateri koli proizvajalec izvoznik načrtno vzdržal sodelovanja, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. To je bilo ustrezno, ker ni bilo dokazov, da je stopnja dampinga nesodelujočih družb nižja, in da bi se zagotovila učinkovitost vseh ukrepov.

(74)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(75)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija za vsakega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov najprej ugotovila, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, tj. ali je celoten obseg te prodaje predstavljal najmanj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike iz Tajske in Indonezije.

(76)

Komisija je nato opredelila vrste izdelka, ki so jih družbe s skupno reprezentativno domačo prodajo prodale na domačem trgu in so bile enake ali zelo podobne vrstam, prodanim za izvoz v Unijo.

(77)

Za vsako vrsto podobnega izdelka, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, prodano za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Unijo.

(78)

Komisija je nato proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave.

(79)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena te vrste enaka stroškom na enoto ali višja od njih, je bila normalna vrednost po vrstah izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste izdelka.

(80)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje posamezne vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena samo dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste izdelka.

(81)

Kadar so bile vse vrste izdelka prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovanja.

(82)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, ter za vrste izdelka, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(83)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se nastali tehtani povprečni stroški PSA ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvarili sodelujoči zadevni proizvajalci izvozniki, prišteli k njihovim povprečnim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave. Za vsako vrsto izdelka, prodano v nereprezentativnih količinah na domačem trgu, so bili za konstruiranje normalne vrednosti uporabljeni tehtani povprečni dobiček ter stroški PSA v običajnem poteku trgovanja te nereprezentativne prodaje.

(84)

Ker je bil zadevni izdelek sodelujočih tajskih in indonezijskih izvoznikov v celoti izvožen neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(85)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(86)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(87)

Ustrezne prilagoditve v zvezi s stopnjo trgovine, stroški prevoza, zavarovanjem, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški so bile izvedene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(88)

Za obe sodelujoči družbi na Tajskem se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(89)

Ker se je raven sodelovanja štela za visoko (obseg izvoza obeh sodelujočih tajskih družb je bil večji od 80 % celotnega tajskega izvoza v Unijo v OP), je bila stopnja dampinga za vse druge tajske proizvajalce izvoznike določena na ravni najvišje stopnje dampinga obeh sodelujočih družb.

(90)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za tajske družbe naslednje:

(91)

Za edino sodelujočo družbo se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(92)

Ker se je raven sodelovanja štela za visoko (obseg izvoza edine sodelujoče indonezijske družbe je bil večji od 80 % celotnega indonezijskega izvoza v Unijo v OP), je bila stopnja dampinga za vse druge indonezijske proizvajalce izvoznike določena na ravni sodelujoče družbe.

(93)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(94)

V OP je podobni izdelek proizvajalo šest proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi (29), sta bili za vzorec izbrani dve skupini proizvajalcev Unije, ki vključujeta tri proizvajalce Unije in predstavljata 81 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(95)

V smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe vseh šest obstoječih proizvajalcev Unije, ki so v OP proizvajali podobni izdelek, zastopa industrijo Unije, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(96)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata, pri čemer je bila prilagojena glede na ugotovitve preiskave.

(97)

Potrošnja Unije se je med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšala za 21 %, potem pa je po povečanju za 12 odstotnih točk dosegla raven, ki je bila za 9 % nižja od potrošnje na začetku obravnavanega obdobja.

(98)

Komisija je proučila, ali je treba uvoz tempranega navojnega pribora s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(99)

Ugotovljena stopnja dampinga glede na uvoz iz vsake od zadevnih držav je bila nad pragom de minimis, kot je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe (glej uvodne izjave (74), (90) in (93)).

(100)

V zvezi z obsegom dampinškega uvoza iz Indonezije je bilo ugotovljeno, da je predstavljal le približno 2,5 % celotnega uvoza podobnega izdelka v Unijo v OP. Zato se lahko šteje, da ni vzrok za znatno škodo, povzročeno industriji Unije v smislu člena 9(3) osnovne uredbe ali določb protidampinškega sporazuma STO. (5)

(101)

Hkrati je bilo pri preiskavi v tej začasni fazi ugotovljeno, da je bila večina uvoza iz Indonezije verjetno neustrezno prijavljena pod drugo oznako KN, tj. 7307 99 10 namesto 7307 19 10, ki se običajno uporablja za navojni liti pribor (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa. Vendar je celoten uvoz, ki je bil verjetno neustrezno prijavljen, ali vsaj velik del tega uvoza že upoštevan v 2,5-odstotnem deležu iz prejšnje uvodne izjave.

(102)

Ob upoštevanju navedenega je začasno določeno, da se zadevni uvoz ne prišteje k dampinškemu uvozu iz Tajske in LRK.

(103)

Kar zadeva obseg dampinškega uvoza iz Tajske in LRK, ga ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega, saj je v OP dosegel tržni delež 5,4 % (Tajska) in 47,3 % (LRK).

(104)

Kumulativna ocena se je začasno obravnavala kot ustrezna zaradi primerljivih konkurenčnih pogojev med uvozom iz teh dveh držav in podobnim izdelkom iz Unije, tj. prek istih prodajnih poti in istim kategorijam strank. V veliko primerih je bilo dejansko dokazano, da so bili uvoženi izdelki iz LRK in Tajske prodani prek istih distributerjev.

(105)

Ob upoštevanju navedenega se je začasno štelo, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena. Uvoz iz Tajske in LRK je bil zato proučen kumulativno. V nadaljnjem besedilu je naveden kot „uvoz iz obeh zadevnih držav“.

(106)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz obeh zadevnih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 15 %. Medtem ko se je uvoz med letoma 2008 in 2009 najprej zmanjšal za 16 % zaradi zmanjšanja potrošnje iz uvodne izjave (97), se je potem do OP znatno povečal za 31 odstotnih točk.

(107)

Tržni delež dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 11 odstotnih točk, in sicer z 41,7 % na 52,7 %. Zadevni tržni delež se je povečal zlasti med letom 2010 in OP, tj. v obdobju ponovnega povečanja povpraševanja.

(108)

V naslednji preglednici je navedena povprečna cena dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav na meji Unije brez plačane dajatve v skladu s podatki Eurostata. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena uvoza iz obeh zadevnih držav stalno povečevala, pri čemer se je skupaj povečala za 14 %.

(109)

Primerjava cen posameznih vrst je bila izvedena med prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami vzorčenih proizvajalcev Unije. Pri tem so se cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz obeh zadevnih držav. Po potrebi so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine (predvsem prodaja OEM) in stroškov, nastalih po uvozu.

(110)

Primerjava je pokazala, da je bil v OP uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Tajske in LRK prodan v Uniji po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 25 % do 55 % (izražene kot odstotek cen industrije Unije).

(111)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. Spodaj navedeni podatki se nanašajo na vse proizvajalce Unije v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, obsegom prodaje in tržnim deležem ter na vzorčene proizvajalce Unije v zvezi z vsemi preostalimi kazalci. Kar zadeva kazalce, ki temeljijo na podatkih vzorčenih proizvajalcev, dejanskih agregatnih podatkov v zadevnih preglednicah v nadaljnjem besedilu zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti, saj sta bili v vzorec vključeni le dve skupini proizvajalcev; namesto tega so navedeni le indeksi, da se prikaže gibanje navedenih kazalcev.

(112)

Obseg proizvodnje Unije se je med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšal, tj. za 39 %, pri čemer se je pozneje kljub povečanju potrošnje za 12 odstotnih točk v naslednjih letih, kot je navedeno v uvodni izjavi (97), dodatno zmanjšal.

(113)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju, predvsem med letoma 2008 in 2009, zmanjšala za 21 %. Glavni vzrok zmanjšanja proizvodne zmogljivosti je bilo zaprtje treh proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(114)

Kljub zmanjšanju proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije, predvsem med letoma 2008 in 2009, zmanjšala za 26 %.

(115)

Obseg zalog se je v skladu z zmanjševanjem prodaje in obsega proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %.

(116)

Obseg prodaje vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije se je med letoma 2008 in 2009 zaradi zmanjševanja povpraševanja znatno zmanjšal, tj. za 25 %. Čeprav se je povpraševanje v Uniji po letu 2009 bistveno povečalo, kot je navedeno v uvodni izjavi (97), je prodaja Unije vse do konca obravnavanega obdobja ostala na nizki ravni iz leta 2009.

(117)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 odstotnih točk ali 18 %, medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza v istem obdobju povečal za 11 odstotnih točk, kot je navedeno v uvodni izjavi (107).

(118)

Vzorčeni proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju uspeli le nekoliko povečati svoje prodajne cene, tj. za 4 %. Zaradi vedno večjih količin dampinškega uvoza na trg Unije je bilo to povečanje cen manjše od povečanja stroškov.

(119)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam na trgu Unije izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Medtem ko je bila dobičkonosnost industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja zadovoljiva, je bila leta 2009 skoraj v celoti odpravljena. Čeprav se je pozneje nekoliko izboljšala, je v preostalem obravnavanem obdobju bistveno odstopala od neškodljive ravni.

(120)

Kar zadeva donosnost naložb, izraženo kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je ta kazalec razvijal enako kot dobičkonosnost.

(121)

Neto denarni tok iz poslovanja se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, in sicer se je skupaj zmanjšal za 64 %, pri čemer je v OP dosegel zelo nizko raven.

(122)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (97), se je potrošnja Unije med letom 2009 in OP znatno povečala, tj. za 8 000 ton, medtem ko se je obseg dampinškega uvoza v istem obdobju povečal za 9 000 ton, kot je navedeno v uvodni izjavi (106). Celotno rast trga Unije med letom 2009 in OP je torej absorbiral dampinški uvoz, medtem ko je prodaja industrije Unije ostala na zelo nizki ravni iz leta 2009. To dokazuje, da industrija Unije zaradi vedno večjega tržnega deleža dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav ni mogla imeti koristi zaradi nedavne rasti potrošnje Unije.

(123)

V obravnavanem obdobju so se naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije razvijale na naslednji način:

(124)

Kot je prikazano v preglednici zgoraj, so se naložbe proizvajalcev Unije med letoma 2008 in 2010 bistveno zmanjšale. Ta trend se je obrnil v OP, ko so se naložbe močno okrepile, vendar niso dosegle ravni z začetka obravnavanega obdobja.

(125)

Zaradi nezadostne dobičkonosnosti iz uvodne izjave (119) imajo nekateri proizvajalci Unije v trenutnih okoliščinah težave z zbiranjem kapitala za prihodnje naložbe. Težave z zbiranjem kapitala povečuje tudi nezadostna donosnost naložb.

(126)

Zaposlenost v ekvivalentih polnega delovnega časa (EPDČ) se je na splošno razvijala podobno kot obseg proizvodnje (glej uvodno izjavo (112)), kar kaže, da si je industrija Unije prizadevala racionalizirati proizvodne stroške, ko je bilo to potrebno. Industrija Unije je poskušala svojo delovno silo prilagoditi vedno slabšim razmeram na trgu, zato se je zaposlenost v obravnavanem obdobju na splošno stalno zmanjševala, in sicer se je zmanjšala za 36 %.

(127)

Kljub navedenim prizadevanjem industrije Unije, da bi zaposlenost prilagodila vedno slabšim razmeram na trgu, se je produktivnost proizvajalcev Unije v ekvivalentih polnega delovnega časa med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšala, tj. za 19 %. Pozneje se je stanje izboljševalo, vendar je bila produktivnost še vedno 9 % nižja od ravni na začetku obravnavanega obdobja.

(128)

V obravnavanem obdobju so se povprečni stroški dela industrije Unije stalno povečevali, pri čemer so se skupaj povečali za 12 %.

(129)

Stopnje dampinga za uvoz iz obeh zadevnih držav, kot so določene v uvodnih izjavah (74) in (90), so visoke. Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza se učinek stopenj dampinga lahko obravnava kot znaten.

(130)

Za temprani navojni pribor s poreklom iz Brazilije, Češke republike, Japonske, LRK, Republike Koreje in Tajske so bili ukrepi (6) sprejeti že v obdobju 2000–2005 (7) (v nadaljnjem besedilu: prejšnji ukrepi). Na podlagi zadovoljive dobičkonosnosti industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja (glej uvodno izjavo(119)) je mogoče sklepati, da so ti ukrepi industriji Unije začasno pomagali. Vendar se je zaradi večjega obsega dampinškega uvoza to razmeroma pozitivno obdobje končalo. Poleg tega je treba opozoriti, da skupni tržni delež šestih držav, za katere so veljali prejšnji ukrepi, ni nikoli presegal 29 % (8), medtem ko je tržni delež obeh zadevnih držav v preiskavi v OP znašal 52,7 %, kot je navedeno v uvodni izjavi (107).

(131)

Kazalci škode kažejo negativno gibanje v obravnavanem obdobju. To je opazno zlasti pri kazalcih za dobičkonosnost, obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež, saj je pri vseh ugotovljeno jasno poslabšanje.

(132)

Hkrati so se zaradi uvoza tempranega navojnega pribora iz obeh zadevnih držav v OP za do 55 % nelojalno znižale cene industrije Unije (glej uvodno izjavo (110)), s čimer se je znatno povečal njun tržni delež (glej uvodno izjavo (107)).

(133)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(134)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK in Tajske povzročil industriji Unije tolikšno škodo, da se šteje za znatno škodo. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko sočasno škodovali industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(135)

Med letom 2008 in OP se je obseg dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav na trgu, ki se je skrčil za 9 %, povečal za 15 %, zato se je tržni delež Unije povečal z 41,7 % na 52,7 %.

(136)

To povečanje dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz obeh zadevnih držav v obravnavanem obdobju se je ujemalo s padajočim gibanjem pri večini kazalcev škode za industrijo Unije. Industrija Unije je izgubila 8,7 odstotne točke tržnega deleža in je morala zmanjšati proizvodnjo za 41 %. Zaradi občutnega nelojalnega nižanja prodajnih cen industrija Unije ni mogla v sprejemljivem obsegu prenesti višjih proizvodnih stroškov v prodajne cene, zato so bile stopnje dobičkonosnosti v večini obravnavanega obdobja zelo nizke.

(137)

Glede na navedeno se začasno sklene, da nizkocenovni dampinški uvoz iz obeh zadevnih držav na trg Unije, ki je bil obsežen in se je na splošno povečeval ter je nelojalno občutno zniževal cene industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, povzroča znatno škodo industriji Unije.

(138)

Čeprav je bil po podatkih Eurostata obseg uvoza iz Indije po zelo nizkih cenah v celotnem obravnavanem obdobju velik, nekateri kazalci kažejo, da se ta uvoz ne nanaša na zadevni izdelek, ampak na različne izdelke, prijavljene pod isto oznako KN.

(139)

Uvoz iz drugih tretjih držav je bil v celotnem obravnavanem obdobju omejen. Skupni tržni delež uvoza iz držav, ki ne vključujejo obeh zadevnih držav, se je zmanjšal za 2,1 odstotne točke, in sicer z 10,5 % na 8,4 %.

(140)

Drugi največji viri uvoza v OP so bili Indonezija, Brazilija in Turčija s tržnim deležem med 1,3 % in 1,6 %, pri čemer so vse te države v obravnavanem obdobju izgubile tržni delež.

(141)

Na podlagi omejenega obsega in trendov zmanjševanja je mogoče ugotoviti, da uvoz iz tretjih držav, razen iz obeh zadevnih držav, verjetno ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(142)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, in sicer se je zmanjšal za skupaj 34 %.

(143)

Vendar je v celotnem obravnavanem obdobju izvoz znašal le 13-15 % proizvodnje industrije Unije. Zato se ne zdi, da je v večjem obsegu prispeval k škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(144)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (97), se je potrošnja Unije med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za 21 %, zato se je v istem obdobju prodaja industrije Unije zmanjšala za 25 %. Vendar se je potrošnja Unije po letu 2009 znatno povečala, tj. približno za 8 000 ton, medtem ko se je obseg dampinškega uvoza v istem obdobju povečal približno za 9 000 ton, kot je navedeno v uvodni izjavi (106). Celotno rast trga Unije med letom 2009 in OP je torej absorbiral dampinški uvoz, medtem ko je prodaja industrije Unije ostala na zelo nizki ravni iz leta 2009.

(145)

Zainteresirane strani so navedle, da je bil pomemben vzrok za škodo kriza na španskem gradbenem trgu, ki domnevno znatno vpliva na špansko družbo ATUSA, ki je eden od glavnih pritožnikov. Vendar družba ATUSA prodaja v večini držav članic EU, dejanski učinek krize na španskem gradbenem trgu pa je bil omejen na prodajo družbe v Španiji, ki ni nikoli predstavljala večine njene prodaje. Poleg tega je vprašanje škode jasno v zvezi z obema vzorčenima skupinama družb, vsemi pritožniki in celotno industrijo Unije. Analiza škode v nobenem primeru ni bila omejena na uspešnost enega proizvajalca Unije ali enega nacionalnega trga, ampak je zajemala celotno industrijo Unije.

(146)

Zainteresirane strani so tudi navedle, da razlog za škodo, ki jo je povzročil negativni razvoj potrošnje Unije, ni bil dampinški uvoz, ampak učinki zamenjave. V zvezi s tem je ugotovljeno, da je negativni razvoj potrošnje Unije morda povzročil škodo proizvajalcem Unije. To škodo pa je še povečalo stalno naraščanje dampinškega uvoza na vedno manjšem trgu. Kot je navedeno zgoraj, je nedavno izboljšanje potrošnje Unije koristilo izključno dampinškemu uvozu, medtem ko proizvajalci Unije niso mogli povečati obsega prodaje.

(147)

Zainteresirane strani so navedle, da dejstvo, da je družba Georg Fischer (v nadaljnjem besedilu: GF) kljub višjim cenam še naprej ustvarjala dobiček, medtem ko drugi proizvajalci Unije niso bili uspešni, dokazuje, da so škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročile strukturne težave in ne dampinški uvoz. Vendar so bili učinki negativni tudi za družbo GF, saj sta se zmanjšala njen tržni delež in stopnja dobička. Zmanjšala sta se tudi zaposlenost in proizvodnja družbe. Zato trditve, da družba GF ni utrpela škode, ni mogoče sprejeti.

(148)

Poleg tega so vsi proizvajalci Unije, vključno z družbo GF, občutili cenovni pritisk, ki ga je povzročil dampinški uvoz.

(149)

Podobno so zainteresirane strani navedle, da je tudi družba Berg Montana, tj. bolgarska odvisna družba skupine ATUSA, še naprej ustvarjala dobiček, kar kaže, da vzrok za škodo ni dampinški uvoz. Vendar je uvoz iz Kitajske negativno vplival tudi na družbo Berg Montana, katere proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti ter zaposlenost so se znatno zmanjšale. Ker družba Berg Montana večinoma prodaja povezanim družbam skupine ATUSA, ni ustrezno obravnavati le dobičkonosnosti družbe Berg Montana, ne da bi se pri tem upošteval finančni rezultat celotne skupine, ker na dobičkonosnost družbe Berg Montana vplivajo transferne cene, pri čemer skupina ATUSA na splošno dejansko ustvarja izgubo. Zato tudi trditve, da družba Berg Montana ni utrpela škode, ni mogoče sprejeti.

(150)

Trditi je mogoče, da 9-odstotno zmanjšanje produktivnosti dela med letom 2008 in OP, kot je navedeno v uvodni izjavi (127), kaže na strukturne težave. Vendar je to zmanjšanje nastalo v obdobju, v katerem je industrija Unije zmanjšala splošno delovno silo za 36 %, proizvodnjo pa za 41 %. Ta zmanjšanja kažejo, da so bili proizvajalci Unije nenehno prisiljeni prilagajati svoje dejavnosti pritisku na trgu, ki sta ga povzročila dampinški uvoz in začasno zmanjšanje povpraševanja. Glede na te neugodne gospodarske razmere se lahko 9-odstotno zmanjšanje produktivnosti dela šteje za precej zmerno.

(151)

Na podlagi zgornje analize je mogoče ugotoviti, da se je uvoz iz obeh zadevnih držav v obravnavanem obdobju glede na njegovo količino povečeval in pridobil znaten tržni delež. Poleg tega so se zaradi zadevnih večjih količin na trgu Unije po dampinških cenah znatno nelojalno znižale cene industrije Unije.

(152)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije in razvoj potrošnje Unije predvidoma niso tolikšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(153)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije ustrezno opredeljeni in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz LRK in Tajske povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(154)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Zato so bili v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe na podlagi vseh predloženih dokazov obravnavani verjeten vpliv morebitnih ukrepov na vse vključene strani in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(155)

Vsi znani proizvajalci Unije podpirajo uvedbo protidampinških ukrepov. Opozoriti je treba, da je večina kazalcev škode pokazala negativen trend in da so bili resno prizadeti zlasti kazalci škode za obseg proizvodnje in prodaje ter tržni delež in finančno uspešnost industrije Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb.

(156)

V primeru uvedbe ukrepov je mogoče pričakovati, da se bosta zmanjševanje cen in izguba tržnega deleža prekinila ter da se bodo prodajne cene industrije Unije začele povečevati, s čimer bi se precej izboljšal finančni položaj industrije Unije.

(157)

Po drugi strani je verjetno, da se bodo razmere na trgu in finančni položaj industrije Unije še poslabšali, če se protidampinški ukrepi ne uvedejo. V tem primeru bi industrija Unije dodatno izgubila tržni delež, saj ne zmore slediti tržnim cenam, ki jih določa dampinški uvoz iz obeh zadevnih držav. Verjetni učinki bi vključevali dodatno zmanjšanje proizvodnje in zaprtje proizvodnih obratov v Uniji, ki bi povzročila znatne izgube delovnih mest.

(158)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se začasno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(159)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (31), je v preiskavi sodelovalo 32 nepovezanih uvoznikov, pri čemer je njihov uvoz znašal približno 45 % celotnega uvoza iz obeh zadevnih držav. Uvozniki na splošno nasprotujejo uvedbi protidampinških ukrepov. Vendar se v večini primerov zdi, da je učinek ukrepov omejen. Zadevni izdelek v veliko primerih predstavlja manjši del celotnega poslovanja uvoznikov. Poleg tega nekateri uvozniki temprani navojni pribor že kupujejo pri drugih virih, uvozniki, ki zdaj kupujejo le od obeh zadevnih držav, pa se lahko prav tako preusmerijo k drugim virom, vključno z industrijo Unije. Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov.

(160)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (18), se tempran navojni pribor uporablja zlasti pri plinskih, vodnih in ogrevalnih sistemih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Uporabniki tempranega navojnega pribora so torej vodoinštalaterji. V preiskavi ni sodelovalo nobeno združenje uporabnikov ali potrošnikov. Poleg tega vrednost tempranega navojnega pribora predstavlja le manjši del skupnih stroškov plinskih, vodnih ali ogrevalnih napeljav. Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uporabnikov.

(161)

Ob upoštevanju splošnega učinka protidampinških ukrepov se zdi, da pozitivni učinki na industrijo Unije jasno prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine. Zato se začasno sklene, da protidampinške dajatve niso v nasprotju z interesom Unije.

(162)

Zainteresirane strani so trdile, da bi v primeru uvedbe protidampinških ukrepov na trgu Unije lahko nastal duopol, ki bi ga vodila dva glavna pritožnika, tj. družbi ATUSA in GF. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je tržni delež teh dveh skupin razmeroma majhen, tako da bi bil tržni delež domnevnega „duopola“ precej zmeren, saj bi znašal približno 30 %. To je treba primerjati s tržnim deležem obeh zadevnih držav, ki znaša 52,7 %, medtem ko uvoz iz drugih tretjih držav prav tako predstavlja tržni delež 8,4 %. Tržni delež drugih proizvajalcev Unije je 7,5 %.

(163)

Poleg tega namen protidampinških dajatev ni prepoved celotnega uvoza, ampak ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev. Opozoriti je treba, da s prejšnjimi ukrepi, ki so se izvajali v obdobju 2000–2005, uvoz ni bil odpravljen. LRK je v letih 2002, 2003 in 2004 izvozila celo večje količine kot pred uvedbo ukrepov za 49,4-odstotno protidampinško dajatev. Glede na obstoj tako velikega števila udeležencev na trgu Unije je tveganje protikonkurenčnega duopola, ki bi imel pomemben položaj na trgu Unije, majhno.

(164)

Glede na navedeno je začasno sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz tempranega navojnega pribora s poreklom iz LRK in Tajske.

(165)

Ob upoštevanju sklepov o dampingu, nastali škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz iz obeh zadevnih držav še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(166)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(167)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo vsi ukrepi proizvajalcem Unije omogočati, da pokrijejo svoje proizvodne stroške in ustvarijo dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko taki proizvajalci v zadevnem sektorju razumno ustvarili pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza, s prodajo podobnega izdelka v Uniji.

(168)

Pri prejšnji preiskavi v zvezi z istim izdelkom je bil primerni dobiček določen na 7 % (9). Ker so vzorčeni proizvajalci Unije na začetku obravnavanega obdobja lahko ustvarili podoben dobiček, ni dokazov, da ta stopnja dobička ni več primerna.

(169)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena podobnega izdelka proizvajalcev Unije. Neškodljiva cena je bila dobljena tako, da se je proizvodnim stroškom prištela zgoraj navedena 7-odstotna stopnja dobička.

(170)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Unije prodajala na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(171)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba začasne protidampinške ukrepe za uvoz s poreklom iz LRK in Tajske uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(172)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih in tajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za vse druge družbe, za obe državi določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za družbe zadevne države, ki so vzorčene ali sodelujejo v preiskavi. Dajatev, ki velja za vse druge družbe, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale.

(173)

Za sodelujoče nevzorčene kitajske družbe iz Priloge je začasna stopnja dajatve določena na stopnji tehtanega povprečja stopenj vzorčenih družb.

(174)

Predlagane stopnje začasnih protidampinških dajatev so:

Ljudska republika Kitajska

Tajska

(175)

Navedeni protidampinški ukrepi se začasno določijo v obliki dajatev ad valorem.

(176)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, ki jih proizvajajo te družbe, in sicer posamezni navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom, vključno s pravnimi osebami, povezanimi s posameznimi navedenimi družbami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(177)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nasloviti na Komisijo (10) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(178)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(179)

Vendar so v primeru Tajske slednje družbe pozvane, da potem, ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi se njihovo stanje individualno proučilo.

(180)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz uredbe, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatve iz te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev dajatve morda treba ponovno proučiti –

15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/28

(1)

Evropska komisija je 16. februarja 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, Kitajska ali LRK) v Unijo.

(2)

Postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki je bila 3. januarja 2012 vložena v imenu proizvajalcev EU (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo več kot 30 % celotne proizvodnje keramične namizne in kuhinjske posode v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK obvestila o začetku postopka. Komisija je obvestila tudi proizvajalce v Ruski federaciji, ki je bila v obvestilu o začetku predlagana kot možna primerljiva država. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(4)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov je Komisija v obvestilu o začetku postopka proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo ter ji za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom. Na podlagi teh informacij bi se Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec.

(5)

Ker postopek vključuje veliko število proizvajalcev Unije, je Komisija v obvestilu o začetku sporočila, da je za ugotovitev škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta predizbor je bil izveden na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo v začetni fazi, in je temeljil na obsegu prodaje, velikosti, zemljepisne lege v Uniji in segmentu izdelka proizvajalca. Vključeval je šest proizvajalcev Unije s sedežem v petih državah članicah, ki so pokrivali vse glavne vrste izdelkov, pri čemer sta bila dva proizvajalca mali in srednje veliki podjetji (MSP). Ta predhodni vzorec je zajemal več kot 15 % ocenjene celotne proizvodnje Unije. Vendar eden od predhodno vzorčenih proizvajalcev ni želel biti vključen v vzorec, več zainteresiranih strani pa je navedlo, da je bila spregledana država članica z velikim obsegom proizvodnje in da je treba to državo vključiti v reprezentativni vzorec. Komisija je v skladu s tem spremenila predhodni vzorec, tako da je končni vzorec vključeval sedem proizvajalcev Unije s sedežem v šestih državah članicah, ki so pokrivali vse glavne vrste izdelkov, pri čemer sta bila dva od teh proizvajalcev MSP. Ta vzorec je zajemal več kot 20 % ocenjene celotne proizvodnje Unije.

(6)

Približno 400 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki predstavljajo več kot 60 % celotnega izvoza, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij je Komisija začasno izbrala vzorec petih proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo in pozvala vse znane proizvajalce izvoznike, da predložijo pripombe o predlaganem vzorcu. Dva proizvajalca izvoznika, ki sta bila predhodno izbrana v vzorec, sta nato spremenila svoje informacije za vzorčenje, zaradi česar njun obseg izvoza ni zadostoval za vključitev v vzorec. Komisija je nato izbrala končni vzorec na podlagi posodobljenih podatkov o petih največjih družbah glede na obseg izvoza. Vzorčene družbe predstavljajo skoraj 20 % izvoza vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(7)

Družbe ali skupine družb, nazadnje izbrane za vključitev v vzorec, so:

(8)

Ena družba je izpodbijala izbor vzorčenih družb in trdila, da bi morala biti vključena v vzorec. Navedla je, da število vzorčenih družb zaradi njene vključitve ne bi bilo preveliko in da njena vključitev ne bi povzročila zamud pri preiskavi, zlasti ker je družba razmeroma majhen izvoznik. Navedla je tudi, da je družba v tuji lasti in da vzorec brez njene vključitve ne bi bil reprezentativen.

(9)

Komisija opozarja, da so bile vzorčene družbe izbrane na podlagi največje količine obsega v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe ob upoštevanju števila proizvajalcev, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Glede na to, da je družba razmeroma majhen izvoznik, njena vključitev z vidika obsega izvoza ne bi imela nobenega dodatnega pomena za reprezentativnost vzorca. Poleg tega je treba navesti, da se je družba javila zelo pozno, tj. štiri mesece po tem, ko so bili vsi proizvajalci izvozniki obveščeni o končnem izboru, in tudi po izvedbi preveritvenih obiskov v prostorih izbranih družb. Zato je bila zahteva za vključitev v vzorec zavrnjena.

(10)

Na vprašanja o vzorčenju je do izteka roka odgovorilo več kot šestdeset nepovezanih uvoznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati v postopku. Pet od teh družb je bilo izbranih v vzorec. Teh pet nepovezanih uvoznikov je bilo izbranih glede na obseg ter vrednost uvoza in nadaljnje prodaje v Uniji, njihovo geografsko lego, poslovni model ter segment izdelka. Vzorčene družbe so predstavljale največji reprezentativni obseg ter vrednost uvoza in nadaljnje prodaje v Uniji, ki ju je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Glede na podatke, predložene v fazi vzorčenja, so te družbe v OP predstavljale približno 6 % uvoza zadevnega izdelka.

(11)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki iz LRK vložili zahtevek za tržno gospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so to zahtevali, in kitajskim organom poslala obrazce zahtevka.

(12)

Enajst kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Trije od teh pritožnikov so bili vključeni v vzorec, ostalih osem pa ne. Eden od teh proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je nato umaknil svoj zahtevek za TGO, ohranil pa je zahtevek za IO. Preostala dva proizvajalca izvoznika iz vzorca in štiri druge družbe, ki niso bile vključene v vzorec, so zahtevali le IO.

(13)

Komisija je vprašalnike poslala petim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK in skoraj 300 drugim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so to zahtevali. Poleg tega so bili vprašalniki poslani sedmim proizvajalcem Unije, izbranim v vzorec, petim uvoznikom, izbranim v vzorec, štirim združenjem prodajalcev na drobno in distributerjev ter tudi posameznim prodajalcem na drobno in distributerjem, ki so to zahtevali. Vprašalniki so bili poslani tudi proizvajalcem izvoznikom v Indiji, Turčiji, Braziliji, na Tajskem in v Rusiji, ki so se štele za države kandidatke za ustrezno primerljivo državo.

(14)

Odgovore je poslalo trinajst proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK in trije proizvajalci iz možnih primerljivih držav (Brazilije, Tajske in Rusije). Poleg tega je odgovore na vprašalnik poslalo sedem proizvajalcev Unije in pet uvoznikov, izbranih v vzorec. Odgovore na vprašalnik so poslali tudi en prodajalec na drobno, en distributer ter dve združenji prodajalcev na drobno in distributerjev.

(15)

Poleg tega je Komisija prejela prispevke več kot 20 uvoznikov, ki niso povezani s proizvajalcem izvoznikom, več prodajalcev na drobno, ponudnika programov trženja in kitajske gospodarske zbornice za proizvode lahke industrije in obrti (v nadaljnjem besedilu: CCCLA).

(16)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele pomembne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(17)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih sedmih vzorčenih proizvajalcev Unije.

(18)

Vzorčeni proizvajalci Unije in drugi sodelujoči proizvajalci Unije so na podlagi določb člena 19 osnovne uredbe zahtevali, da se njihova identiteta ne razkrije. Trdili so, da bi lahko razkritje njihove identitete imelo znaten škodljiv vpliv.

(19)

Nekateri proizvajalci Unije, ki so pritožniki, izdelke dobavljajo strankam v Uniji, ki izdelke nabavljajo tudi na Kitajskem, pri čemer imajo neposredne koristi od tega uvoza. Navedeni pritožniki so trdili, da so zato v občutljivem položaju, ker nekatere njihove stranke morda ne bi bile zadovoljne, če bi vložili ali podprli pritožbo glede domnevno škodljivega dampinga. Zato so trdili, da obstaja nevarnost, da bi nekatere njihove stranke sprejele povračilne ukrepe. Poleg tega nekateri proizvajalci Unije, ki so pritožniki, izvažajo tudi na Kitajsko. Te družbe so trdile, da bi lahko vložitev ali podpora pritožbe zoper domnevno škodljiv damping ogrozila njihovo poslovanje na Kitajskem. Zahteva je bila odobrena, saj je bila ustrezno utemeljena.

(20)

Predstavniki nekaterih proizvajalcev izvoznikov, CCCLA in nekaterih nepovezanih uvoznikov so trdili, da niso mogli ustrezno uveljaviti svoje pravice do obrambe, saj identiteta pritožnikov in podpornikov pritožbe ni bila razkrita. Trdili so, da zainteresirane strani v takšnih okoliščinah niso mogle predložiti pripomb o položaju, znatni škodi, o tem, ali so lahko proizvajalci izključeni iz industrije Unije v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe, in/ali o reprezentativnosti vzorca. Vendar je treba navesti, da je Komisija zagotovila, da bi bilo mogoče ta vprašanja preveriti in obravnavati na podlagi dokumentacije, ki je zainteresiranim stranem na voljo za pregled, na primer na podlagi korespondence z zainteresiranimi stranmi, obvestil o položaju in izboru vzorca ter zahtev za ustrezno dokumentirane pripombe drugih strani. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

—

Hunan Hualian China Industry Co, Ltd, Hunan Hualian Ebillion Industry Co., Ltd, Hunan Liling Hongguanyao China Industry Co., Ltd in Hunan Hualian Yuxiang China Industry Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Hunan Hualian),

—

Guangxi Sanhuan Enterprise Group Holding Co., Ltd in Guangxi Sanhuan Lucky Xinda Export & Import Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Guangxi Sanhuan),

—

CHL International Ltd in CHL Porcelain Industries Ltd (v nadaljnjem besedilu: CHL),

—

Shandong Zibo Niceton-Marck Huaguang Ceramics Limited, Shandong Silver Phoenix Company Limited in povezani prodajalec na drobno s sedežem v Hongkongu, Niceton International Limited (v nadaljnjem besedilu: Niceton),

—

Guangxi Province Beiliu City Laotian Ceramics Co., Ltd.,

—

Fujian Dehua Hiap Huat Koyo Toki Co., Ltd,

—

Shenzhen Baosanhe Ceramics Industrial Co., Ltd,

—

Chaozhou Fairway Ceramics Manufacturing Co., Ltd,

—

Chaozhou Mingyu Porcelain Industries Co., Ltd,

—

Shenzhen Grand Collection Industrial Co., Ltd in Chaozhou Grand Collection Tableware Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Grand Collection),

—

Tienshan (Handan) Tableware Co., Ltd in

—

Zibo Kun Yang Ceramic Corporation Limited;

—

Symbol srl, Trevizo, Italija,

—

Metro AG, Dusseldorf, Nemčija,

—

Ritzenhoff & Breker GmbH & Co. KG, Bad Driburg, Nemčija,

—

Joseph Maeser GmbH, Dornbirn, Avstrija in

—

IKEA Supply AG, Pratteln, Švica;

(21)

Sodelujoči brazilski proizvajalec je zahteval, da mora njegova identiteta ostati zaupna, ker bi lahko razkritje identitete bistveno škodovalo njegovemu poslovanju. Zahteva se je štela za utemeljeno, zato je bila odobrena.

(22)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(23)

Pritožniki so trdili, da bi bilo treba obdobje za oceno škode podaljšati za eno leto, pri čemer bi se to obdobje začelo leta 2007, CCCLA pa je trdila, da bi ga bilo treba skrajšati za eno leto, pri čemer bi se to obdobje začelo šele leta 2009. Prvi zahtevek ni bil odobren, ker v dokumentaciji ni bilo nobenega dokaza, da bi petletno obravnavano obdobje bolje izražalo gibanja, kot so predlagali pritožniki. Kar zadeva drugi zahtevek, se je CCCLA na splošno sklicevala na sodno prakso STO, ki bi pokazala, da člani STO ne smejo izbrati izhodišča, rezultat katerega je zgolj primerjava končnih točk, in da bi lahko imeli člani STO težave pri ugotavljanju obstoja znatne škode, če bi bilo mogoče na podlagi spremembe izhodiščnega leta preprosto spremeniti odločitev o obstoju škode. Vendar je preiskava pokazala, da bi skrajšanje obravnavanega obdobja v tem primeru povzročilo nepotrebno skrajšanje obdobja analize, kar bi z vidika vpliva gospodarske krize na nekatere kazalce lahko povzročilo tudi oblikovanje pristranske razlage gibanj škode. Zato sta bila oba zahtevka začasno zavrnjena.

(24)

Zadevni izdelek je keramična namizna in kuhinjska posoda, ki je trenutno uvrščena pod oznake KN 6911 10 00, ex 6912 00 10, ex 6912 00 30, ex 6912 00 50 in ex 6912 00 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Izdelek je lahko iz porcelana, navadne lončenine, kamenine, fajanse, fine lončenine ali drugih materialov. Glavne surovine vključujejo minerale, kot so kaolin, glinenec in kremen, pri čemer je od sestave uporabljenih surovin odvisna vrsta proizvedenega končnega keramičnega izdelka.

(25)

Keramična namizna in kuhinjska posoda se prodaja v veliko različnih oblikah, ki se postopno razvijajo. Uporablja se vsepovsod, npr. v gospodinjstvih, hotelih, restavracijah ali negovalnih ustanovah.

(26)

Med preiskavo je bilo predloženih in analiziranih več zahtevkov za izključitev določenih izdelkov iz obsega izdelka. Analiza teh zahtevkov je povzeta v nadaljevanju.

(27)

CCCLA je v svojih pripombah navedla, da je treba (fini) kostni porcelan izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. (Fini) kostni porcelan naj bi se bistveno razlikoval od drugih vrst namizne in kuhinjske posode zaradi drugačnih fizikalnih značilnosti, proizvodnih postopkov, končne uporabe in dojemanja potrošnikov. Ker vsebuje pepel bikovih kosti, je prepoznaven po svoji belini in veliki prosojnosti. Zaradi velike mehanske trdnosti in odpornosti proti krušenju bi se proizvajal v veliko tanjših prerezih, pri čemer bi bila proizvodnja bolj izpopolnjena in dražja od običajne proizvodnje proizvajalcev Unije. Poleg tega bi (fini) kostni porcelan proizvajalo le nekaj proizvajalcev Unije.

(28)

V zvezi s temi trditvami je bilo med preiskavo najprej ugotovljeno, da opredelitev kostnega porcelana ni splošno sprejeta. (Fini) kostni porcelan je le ena od vrst mehkega porcelana, pri čemer je velik del njegovih surovin enak kot pri drugih keramičnih izdelkih. CCCLA je v svojih pripombah navedla nasprotujoče si izjave glede kombinacije in deleža različnih sestavin. Med preiskavo tudi ni bilo mogoče potrditi, da mora biti proizvodni postopek pri izdelavi (finega) kostnega porcelana veliko bolj izpopolnjen. Poleg tega je uporaba (finega) kostnega porcelana kot namizne posode povsod enaka, tako na Kitajskem kot tudi v Uniji. Prav tako trdnost in obstojnost nista specifični lastnosti (finega) kostnega porcelana. Tudi keramična namizna posoda v restavracijah ali gostinstvu je na primer posebej trdna in obstojna. In nenazadnje (fini) kostni material proizvaja veliko proizvajalcev Unije, ki so konkurenčni uvozu (finega) kostnega porcelana s poreklom iz Kitajske. Zato so zahtevki za izključitev (finega) kostnega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(29)

Dva proizvajalca izvoznika, CCCLA in različni uvozniki so trdili, da je treba keramične (kuhinjske) nože izključiti iz obsega izdelka. Ta zahtevek temelji na trditvi, da glede na njihove posebne lastnosti takšnih nožev ter drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode ni mogoče šteti za en sam izdelek. Keramični material za rezila keramičnih (kuhinjskih) nožev je običajno narejen iz cirkonijevega oksida, ki se ne uporablja pri „standardni“ namizni posodi, kot so skodelice in krožniki. Njihova stopnja zamenljivosti z glavnimi kategorijami izdelka v preiskavi bi bila omejena.

(30)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo keramični (kuhinjski) noži enake fizikalne značilnosti (obliko in trdoto), industrijsko zasnovo in končno uporabo (rezanje) kot kovinski (kuhinjski) noži. Zato se razlikujejo od drugih izdelkov, obravnavanih v postopku, saj se zaradi njihove posebne oblike in fizikalnih značilnosti uporabljajo predvsem za shranjevanje živil.

(31)

Poleg tega je bilo navedeno, da v Uniji tehnologija za proizvodnjo teh keramičnih (kuhinjskih) nožev ni razvita, zato bi se z nadaljevanjem preiskave v zvezi s keramičnimi (kuhinjskimi) noži kršilo pravo Unije in STO. Pritožniki so priznali, da niso seznanjeni z obstojem takšne proizvodnje v Uniji.

(32)

Dodali so tudi, da se keramični (kuhinjski) noži prodajajo le na posebnih lokacijah, pri čemer bi bile drugačne tudi distribucijske poti (distributerji kuhinjskih orodij) in predstavniško združenje (nožarsko združenje). Vendar na podlagi preiskave ni bilo mogoče potrditi, da bi se lahko ta vprašanja enačila z drugačnim dojemanjem potrošnikov v primerjavi z drugimi vrstami keramične namizne in kuhinjske posode.

(33)

Prav tako so trdili, da ukrepi za keramične nože ne bi prispevali k ponovni vzpostavitvi poštenih tržnih pogojev za namizno posodo, ampak bi škodovali končnim potrošnikom (keramičnih (kuhinjskih) nožev). Nekatere strani so navedle, da glede na to, da se keramični (kuhinjski) noži v Uniji ne proizvajajo, znatna škoda industrije Unije v zvezi s tem ni mogoča. Komisija je določila, da je analiza teh zahtevkov odvisna od sklepa v zvezi s tem, ali se keramični (kuhinjski) noži ter druge vrste keramične namizne in kuhinjske posode štejejo za en sam izdelek.

(34)

Na podlagi premislekov iz uvodne izjave (30) je bilo pri preiskavi začasno sklenjeno, da se keramični (kuhinjski) noži bistveno razlikujejo od drugih vrst keramične namizne in kuhinjske posode zaradi drugačnih fizikalnih značilnosti, proizvodnih postopkov in končne uporabe. Zato je zahtevek za izključitev teh nožev iz obsega izdelka v tej preiskavi začasno sprejet.

(35)

Dva uvoznika sta navedla, da je treba namizno in kuhinjsko posodo kitajskega/orientalskega videza izključiti iz obsega izdelka. Glavni navedeni razlog je bil, da se ti izdelki v Uniji ne bodo proizvajali, da se je povpraševanje po tem blagu v Uniji vedno pokrilo z uvozom in da uvoz tovrstnih izdelkov ne bi negativno vplival na noben tržni delež industrije Unije.

(36)

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da ta kategorija nima niti splošno sprejete in objektivne opredelitve niti določenih lastnosti, s katerimi bi jo bilo mogoče opredeliti. Poleg tega lahko izdelke v takšnem slogu proizvajajo tudi proizvajalci Unije. Namizna in kuhinjska posoda kitajskega/orientalskega videza tudi nima edinstvene ali drugačne končne uporabe. Nenazadnje je preiskava pokazala, da se v veliko azijskih restavracijah uporablja namizna posoda v zahodnem slogu in da je mogoče zadevne izdelke enostavno nadomestiti. Zato so zahtevki za izključitev izdelkov kitajskega/orientalskega videza iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(37)

Na eni strani je bilo navedeno, da je treba trpežen porcelan zaradi njegovih edinstvenih fizikalnih značilnosti in proizvodnega postopka izključiti iz obsega izdelka. Surovine trpežnega porcelana, ki so bolj vzdržljive in trdne, vključujejo 6–10 % aluminijevega prahu, pri čemer je postopek priprave surovin (kaolina) edinstven. Za izdelavo trpežnega porcelana bi bili potrebni izurjeni delavci, pri čemer bi bili njegova kakovost in cena v primerjavi s tradicionalno namizno posodo višji. Poleg tega izdelka ne bi proizvajal noben proizvajalec Unije.

(38)

Na drugi strani je uvoznik navedel, da trpežna namizna posoda, ki se običajno uporablja v hotelih, predstavlja znaten delež celotne kitajske proizvodnje keramike, zato bi bili rezultati preiskave ob neupoštevanju tega izdelka zavajajoči.

(39)

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da trpežen porcelan nima niti splošno sprejete in objektivne opredelitve niti neizpodbitnih lastnosti, s katerimi bi ga bilo mogoče opredeliti. Poleg tega lahko tudi proizvajalci Unije proizvajajo to vrsto namizne posode, pri čemer izdelki iz Unije neposredno konkurirajo izdelkom iz Kitajske. Trpežen porcelan tudi nima edinstvene ali drugačne končne uporabe. Zato so zahtevki za izključitev trpežnega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(40)

Švedsko združenje, ki zastopa zadevne švedske uvoznike, je predlagalo izključitev ročno izdelanega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi. Pri tem se je sklicevalo na dolgoletno zgodovino takšnega rokodelstva na Kitajskem, njegovo cenovno sprejemljivost in dejstvo, da potrošniki drugače dojemajo kitajske ročno izdelane predmete kot strojno izdelane predmete v Uniji.

(41)

Vendar je bilo na podlagi preiskave ugotovljeno, da na eni strani za to kategorijo ni nobene splošno sprejete/objektivne opredelitve in da na drugi strani več proizvajalcev Unije izdeluje ročno izdelan porcelan. Pri preiskavi niso bile ugotovljene bistveno drugačne fizikalne značilnosti kot pri drugih vrstah keramične namizne in kuhinjske posode niti drugačno dojemanje potrošnikov v primerjavi z ročno izdelanim porcelanom iz Unije. Zato se zahtevek za izključitev ročno izdelanega porcelana iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrne.

(42)

Različni uvozniki so predlagali izključitev ročno poslikane namizne posode iz obsega izdelka v preiskavi. Predloženi razlogi so se nanašali na dejstvo, da je ročno poslikana namizna posoda namenjena določeni vrsti potrošnikov, da se lahko uporablja za drugačne namene kot tradicionalna namizna posoda (npr. za okras), da se v Uniji ne proizvaja v komercialnih količinah, da ni neposredno konkurenčna niti zamenljiva z drugo kuhinjsko/namizno posodo, na drugačno dojemanje potrošnikov, njeno razkošnost in večjo krhkost, skupaj z njenim posebnim proizvodnim postopkom, večjo delovno intenzivnostjo in sodelovanjem zelo izkušenih delavcev.

(43)

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da je izdelek do ročne poslikave popolnoma enak namizni posodi, ki ni ročno poslikana. Prav tako je bilo pojasnjeno, da dejstvo, da postopek izdelave vključuje več ročnega dela, ne pomeni, da je izdelek drugačen; večina končnih uporabnikov dejansko težko razlikuje (če sploh) med ročno poslikanim porcelanom in porcelanom, ki ni ročno poslikan. Na podlagi preiskave je bilo tudi ugotovljeno, da je končna uporaba ročno poslikane namizne posode običajno enaka kot pri drugih vrstah keramične namizne posode in da ta posoda ni nujno bolj krhka. Poleg tega več proizvajalcev Unije proizvaja ročno poslikan porcelan, izdelki, proizvedeni v Uniji, pa so neposredno konkurenčni uvoženim izdelkom. Zato so zahtevki za izključitev ročno poslikane namizne posode iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(44)

Uvoznik je predlagal izključitev namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo iz obsega izdelka v preiskavi. Navedeni razlogi so se nanašali na dejstvo, da so za namizno posodo z ročno podglazurno poslikavo značilni drugačen proizvodni postopek, drugačna uporaba (uporablja se lahko za hrano in pijačo, medtem ko se izdelki z nadglazurno poslikavo običajno ne morejo) ter drugačna kakovost in fizikalne značilnosti, pri čemer je primerna za shranjevanje in serviranje hrane, pomivanje v pomivalnem stroju in uporabo v mikrovalovni pečici. Zadevna stran je tudi navedla, da noben proizvajalec Unije ni zmožen in pripravljen proizvajati komercialnih količin namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo, pri čemer je opozorila, da izključitev namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo iz obsega izdelka v preiskavi ne bi pomenila nevarnosti za izogibanje. Prav tako je trdila, da jo potrošnik dojema drugače, saj se bolj kot za del tovrstne posode šteje za zbirateljski porcelan/način življenjskega sloga in se ne prodaja v kompletih.

(45)

Vendar je bilo na podlagi preiskave ugotovljeno, da na eni strani za to kategorijo ni nobene splošno sprejete/objektivne opredelitve in da jo na drugi strani lahko izdeluje več proizvajalcev Unije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so izdelki, proizvedeni v Uniji, neposredno konkurenčni uvoženim izdelkom. Rezultati preiskave so pokazali, da je izdelek fizično popolnoma enak namizni posodi, ki ni ročno poslikana, in da povprečni potrošnik ne razlikuje med namizno posodo z ročno figurativno podglazurno poslikavo in drugimi vrstami okrašene namizne posode. Prav tako je bilo pojasnjeno, da dejstvo, da postopek izdelave zahteva bolj izkušene delavce, ne pomeni, da je izdelek drugačen, in da je končna uporaba namizne posode z ročno figurativno podglazurno poslikavo v osnovi enaka kot pri drugih vrstah keramične namizne posode. Zato so zahtevki za izključitev namizne posode z ročno podglazurno poslikavo iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnjeni.

(46)

Nekateri uvozniki v svojih pripombah navajajo, da je treba preiskavo omejiti na trge, ki jih trenutno oskrbujejo proizvajalci Unije, ki so se pritožili. V nasprotnem primeru bi dajatve škodile nekaterim „specializiranim“ uvoznikom, pri čemer ti ne bi mogli kupovati od proizvajalcev Unije. Navedli so tudi, da proizvajalci Unije z blagovnimi znamkami ne proizvajajo za druge družbe in da ne zagotavljajo majhnih naročil niti ne delajo z odlitki, ki so potrebni za nekatere oblike. Prav tako proizvajalci Unije ne bi bili prilagodljivi in ne bi zagotavljali izdelkov, namenjenih za darila.

(47)

Ta zahtevek je začasno zavrnjen, ker je presplošen in nejasen ter ne vključuje objektivne podlage za takšno izključitev. Poleg tega imajo proizvajalci Unije velik razpon izdelkov in redno ponujajo nove izdelke, zato se razpon zbirk in izdelkov stalno spreminja. Vrste izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, in njihova kakovost so pogosti tudi pri izvoznikih. Na podlagi preiskave je bilo tudi ugotovljeno, da nekateri proizvajalci Unije proizvajajo izdelke pod blagovnimi znamkami drugih strank. Prav tako se je izkazalo, da so izdelki, proizvedeni v Uniji, neposredno konkurenčni uvoženim izdelkom iz Kitajske, da je obe vrsti izdelkov mogoče enostavno nadomestiti ter da so zanje značilni enaka končna uporaba, podobni proizvodni postopki in enako dojemanje potrošnikov. Vprašanje glede prilagodljivosti je obravnavano v oddelku o interesu Unije.

(48)

Uvoznik s proizvodnjo na Kitajskem je navedel, da je treba uvoz izdelkov iz kamenine, ki vključujejo predvsem kuhinjsko posodo, izključiti iz obsega izdelka. Po navedbah te zainteresirane strani bi bil obseg proizvodnje izdelkov iz kamenine v Uniji majhen, pri čemer je zelo verjetno, da so pritožniki vključili izdelke iz kamenine zaradi izogibanja. Uvoznik je tudi trdil, da so cene, ki jih zaračunava za uvožene izdelke, veliko višje od cen, ki jih zaračunava kateri koli drug proizvajalec v Uniji, in da ta uvoz ne povzroča padanja cen ali škode.

(49)

Vendar so rezultati preiskave pokazali, da je obseg proizvodnje kamenine v Uniji znaten. Prav tako je bilo sklenjeno, da so izdelki iz kamenine, proizvedeni v Uniji, neposredno konkurenčni enakim izdelkom, uvoženim iz Kitajske, da je obe vrsti izdelkov mogoče enostavno nadomestiti ter da so zanje značilni enaka končna uporaba, podobni proizvodni postopki, enako dojemanje potrošnikov in enake fizikalne značilnosti. Navedbe v zvezi s ceno so obravnavane v uvodni izjavi (240). Zato se zahtevek za izključitev kamenine iz obsega izdelka v preiskavi začasno zavrne.

(50)

Poleg tega je zainteresirana stran navedla, da je treba glazirane in/ali emajlirane izdelke iz kamenine ali nebele in/ali sortirane glazirane in/ali emajlirane izdelke iz kamenine izključiti iz obsega preiskave. Vendar sklepa v zvezi s tem v tej fazi postopka ni bilo mogoče sprejeti.

(51)

Uvoznik je navedel, da je obseg izdelka v preiskavi preširok, zato ni mogoče razumno primerjati različnih vrst izdelkov. Uvoznik s proizvodnimi interesi na Kitajskem je izrazil podobno stališče. Nekatere strani so se v zvezi s tem sklicevale tudi na izključno okrasne predmete.

(52)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so zadevna merila, ki se uporabljajo za določanje, ali se lahko izdelek, ki je predmet preiskave, obravnava kot en sam izdelek, tj. njegove osnovne fizikalne in tehnične značilnosti, podrobno določena v nadaljevanju. Izključno okrasni predmeti torej niso zajeti. Kljub temu, da se različne vrste keramične namizne in kuhinjske posode dejansko lahko razlikujejo v nekaterih posebnih lastnostih, je bilo na podlagi preiskave prav tako ugotovljeno, da so z izjemo keramičnih nožev njihove osnovne lastnosti enake. Poleg tega dejstvo, da je lahko proizvodni postopek zadevnega izdelka nekoliko drugačen, ni samo po sebi merilo, na podlagi katerega bi bilo mogoče opredeliti dva ali več različnih izdelkov. Nenazadnje je bilo na podlagi preiskave tudi ugotovljeno, da se različne vrste zadevnega izdelka na splošno prodajajo prek istih prodajnih poti. Medtem ko se nekatere specializirane trgovine morda osredotočajo na nekatere določene vrste, velik del distributerjev (prodajalci na drobno, veleblagovnice, supermarketi) prodaja različne vrste keramične namizne in kuhinjske posode, da bi potrošnikom ponudili široko izbiro. Zato se zahtevki glede preširokega obsega izdelka v preiskavi začasno zavrnejo.

(53)

Ena od zadevnih strani je navedla, da je treba nek keramičen mlinček za začimbe izključiti iz obsega izdelka. Vendar na podlagi preiskave ni bilo mogoče sprejeti sklepa o njihovih posebnih značilnostih, zato je bil zahtevek začasno zavrnjen.

(54)

Rezultati preiskave so pokazali, da imajo vse vrste keramične namizne in kuhinjske posode, kljub razlikam v lastnostih in obliki, enake osnovne fizične in tehnične značilnosti, tj. keramična posoda, namenjena predvsem za stik z živili, ter se v osnovi uporabljajo za iste namene, pri čemer se lahko obravnavajo kot različne vrste istega izdelka.

(55)

Poleg dejstva, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti, so vse te različne oblike in vrste medsebojno neposredno konkurenčne ter v veliki meri zamenljive. To jasno kaže dejstvo, da med njimi ni jasnih ločnic, tj. da prihaja do prekrivanja in konkurence med različnimi vrstami izdelkov, pri čemer običajni kupci zelo redko razlikujejo med izdelki iz porcelana in izdelki, ki niso iz porcelana.

(56)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (29)–(34), se je prav tako štelo, da je ustrezno omejiti opredelitev obsega izdelka, na podlagi katere se je začela ta preiskava, tako da se izključijo keramični noži. Zadevni izdelek je torej začasno opredeljen kot keramična namizna in kuhinjska posoda, razen keramičnih nožev, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je trenutno uvrščena pod oznake KN 6911 10 00, ex 6912 00 10, ex 6912 00 30, ex 6912 00 50 in ex 6912 00 90.

(57)

V okviru tega postopka in v skladu s stalno prakso Unije se torej šteje, da je treba vse zgoraj opisane vrste izdelka, razen keramičnih nožev, obravnavati kot en sam izdelek.

(58)

Preiskava je pokazala, da imajo keramična namizna in kuhinjska posoda, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, keramična namizna posoda, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se uvaža v Unijo iz LRK, vključno z izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo v Braziliji, ki se šteje kot primerljiva država, enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter enake osnovne končne uporabe.

(59)

Med preiskavo so nekatere zainteresirane strani navedle, da keramična namizna in kuhinjska posoda, ki jo proizvaja industrija Unije in ki se prodaja na trgu Unije, ni podobna zadevnemu izdelku. Trdile so, da to dokazujejo zlasti razlike med izdelki v zvezi z lastnostmi, kakovostjo, dojemanjem potrošnikov, prodajnimi potmi in segmentacijo. Poleg tega so navedle, da potrošniki v Uniji zadevni izdelek običajno obravnavajo kot cenejši izdelek in da navedeni izdelki nimajo prednosti blagovnih znamk.

(60)

Preiskava je pokazala, da si navedbe uvoznikov v zvezi s tem nasprotujejo. Medtem ko so nekateri trdili, da je zadevni izdelek običajno slabše kakovosti in ostaja v drugačnem cenovnem razredu kot izdelki, izdelani v Uniji, so drugi trdili, da se keramična namizna in kuhinjska posoda blagovnih znamk, izdelana v zadevni državi, uvaža iz Kitajske po višjih cenah.

(61)

Na eni strani je en nevzorčeni uvoznik navedel, da nemški proizvajalci zlasti izpostavljajo pomen, ki ga ima oznaka „izdelano v Nemčiji“ za kakovost. Zadevna stran je navedla, da je kakovost jedilnega pribora nekaterih nemških blagovnih znamk zaradi proizvodne metode bistveno boljša, drugi uvozniki pa so navedli, da kupujejo na Kitajskem zaradi dobre kakovosti, livarskih zmogljivosti in izurjenih delavcev. Preiskava je potrdila, da se v Uniji izdeluje keramična namizna in kuhinjska posoda visoke in nizke kakovosti in da se prodaja prek enakih distribucijskih poti, tj. neodvisnih prodajalcev na drobno, nespecializiranih supermarketov, veleblagovnic itd., kot zadevni izdelek. Ti izdelki torej konkurirajo na istem trgu.

(62)

Poleg tega na keramični namizni in kuhinjski posodi ni nujno navedena država porekla. Zato potrošnik pogosto zelo težko razlikuje med keramično namizno in kuhinjsko posodo, proizvedeno v zadevni državi, ter izdelki, proizvedenimi v Uniji.

(63)

Zato se sklene, da ima keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se proizvaja v zadevni državi in iz nje izvaža, keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se proizvaja in prodaja na brazilskem trgu, ter keramična namizna in kuhinjska posoda, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, kljub nekaterim manjšim razlikam enake osnovne fizikalne značilnosti in končno uporabo in se zato šteje za enak izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(64)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(65)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je enajst proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK zahtevalo tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ter v predpisanem roku izpolnilo obrazec zahtevka za TGO. Vendar je en proizvajalec izvoznik nato umaknil svoj zahtevek za TGO.

(66)

Sodišče je v zadevi C-249/10 P, Brosmann in drugi proti Svetu, razsodilo, da se tehnika vzorčenja iz člena 17 osnovne uredbe ne sme uporabiti za namene odločanja o zahtevkih za individualno tržnogospodarsko obravnavo na podlagi člena 2(7)(c) navedene uredbe. Sodišče je ugotovilo, da so sodelujoči proizvajalci, ki niso vključeni v vzorec, v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe upravičeni do proučitve svojih zahtevkov za tržnogospodarsko obravnavo, ne glede na to, ali je bilo treba za družbe, ki niso vključene v vzorec, izračunati individualno stopnjo dampinga (3). V skladu s to sodbo je bilo odločeno, da se proučijo zahtevki za TGO, ki so jih predložili trije proizvajalci izvozniki ali skupine proizvajalcev izvoznikov, vključene v vzorec, in zahtevki sedmih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija je pridobila vse potrebne informacije in preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, v prostorih zadevnih družb.

(67)

Ustaljena in usklajena praksa Unije je, da se prouči, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. Zato se preiskava v zvezi s TGO, kadar je v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka neposredno ali posredno vključena podrejena družba ali katera koli druga družba, povezana z vlagateljem iz LRK, izvede posamezno za vsako družbo in za skupino družb kot celoto.

(68)

Glede na navedeno so bili preverjeni zahtevki za TGO desetih proizvajalcev izvoznikov, ki zajemajo šestnajst pravnih oseb.

(69)

Ugotovljeno je bilo, da nobeden od desetih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK ne izpolnjuje meril za odobritev TGO. Preiskava v zvezi s TGO je razkrila zlasti, da nobeden od proizvajalcev izvoznikov, in sicer posameznih ali kot skupina, nima jasno določene zbirke osnovnih računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Preiskava je pokazala tudi, da sedem družb ali skupina družb Komisiji ni mogla dokazati, da ni bilo pomembnega izkrivljanja, prenesenega iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva. Tri od desetih družb tudi niso dokazale, da so bile poslovne odločitve sprejete glede na tržne pogoje in brez vmešavanja države, pri čemer stroški odražajo tržne vrednosti.

(70)

Poleg tega je bilo med preveritvenim obiskom ene od navedenih družb ugotovljeno, da je zadevna družba v svojem obrazcu zahtevka za TGO navedla zavajajoče in pomanjkljive informacije, zlasti glede povezane družbe. Njeno sodelovanje je bilo na splošno zelo pomanjkljivo, zato je bila obveščena, da se lahko uporabi člen 18(1) osnovne uredbe, pri čemer je bila pozvana, naj predloži svoje pripombe. Predložene pripombe so potrdile pomanjkanje sodelovanja, zlasti s povezano družbo. Zato se začasno odloči, da je ni mogoče več šteti za sodelujočega proizvajalca izvoznika in da bodo vse začasne ali dokončne ugotovitve temeljile na podatkih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(71)

Komisija je ugotovitve o TGO uradno razkrila zadevnim družbam iz LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli možnost, da svoja stališča predložijo v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če zanj obstajajo posebni razlogi.

(72)

Nekatere družbe so trdile, da Komisija ni odgovorila na njihov zahtevek za TGO v treh mesecih, kot določa člen 2(7)(c) osnovne Uredbe. Preiskava zato ne bi bila veljavna zaradi postopkovne napake, pri čemer bi jo morala Komisija v skladu s sodbo v zadevi Brosmann  (4) zaključiti.

(73)

Komisija priznava, da zaradi velikega števila zahtevkov za TGO, ki so bili proučeni in preverjeni na kraju samem na Kitajskem, v tem primeru ni bilo mogoče sprejeti odločitve o zahtevkih za TGO v predpisanem obdobju. Vendar se opozarja, da je Splošno sodišče nedavno odločilo, da odločitev o TGO, ki ni sprejeta v trimesečnem roku, predpisanem v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, sama po sebi še ni zadosten razlog za razveljavitev predpisa o uvedbi protidampinških ukrepov (5). Zahtevek se zato zavrne.

(74)

Poleg tega je šest družb izpodbijalo oceno Komisije, da nimajo jasno določene zbirke računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Komisija je natančno proučila te zahtevke in ugotovila, da predložene obrazložitve niso bile dovolj utemeljene, da bi ovrgle splošne ugotovitve, oblikovane na podlagi preverjanj na kraju samem. V nekaterih primerih so bile namreč nove predložene informacije v nasprotju s predhodno predloženimi informacijami, v nekaterih drugih primerih pa so družbe predložile nove dokaze, ki niso bili predloženi ali niso bili na voljo med preverjanji na kraju samem.

(75)

Pet družb je izpodbijalo tudi ugotovitve Komisije, da niso dokazale, da ni bilo pomembnega izkrivljanja, prenesenega iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva. Vendar prejete pripombe ne morejo povzročiti spremembe ugotovitev, ki jih je Komisija sprejela na podlagi preveritvenih obiskov. Družbe zlasti niso predložile dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zavrniti prvotne ugotovitve Komisije, da so bila iz netržnega gospodarstva prenesena izkrivljanja, na primer glede sredstev in pravic do uporabe zemljišč.

(76)

Dve družbi sta izpodbijali ugotovitve, da nista dokazali, da so bile poslovne odločitve sprejete glede na tržne pogoje in brez vmešavanja države, pri čemer stroški odražajo tržne vrednosti. Zlasti pripombe ene družbe niso bile dovolj utemeljene, da bi ovrgle ugotovitev Komisije, da je država posegla v njeno politiko zaposlovanja, druga družba pa je predložila nove in nasprotujoče si informacije glede nakupa surovin.

(77)

Iz navedenega sledi, da nobena razlaga ni dovolj utemeljena, da bi lahko spremenila ugotovitve glede odločitve o TGO.

(78)

Na podlagi navedenega nobeden od desetih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so zahtevale TGO, ni mogel dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(79)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja povzeta spodaj:

(80)

Trije proizvajalci izvozniki, ki so bili vključeni v vzorec, ter sedem proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec in so zahtevali TGO, so vložili tudi zahtevek za IO, če jim TGO ne bi bila odobrena. Poleg tega so dva proizvajalca izvoznika, vključena v vzorec, in štirje proizvajalci izvozniki, ki niso bili izbrani v vzorec, zahtevali le IO. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe so se proučili le zahtevki za IO, ki so jih vložile vzorčene družbe.

(81)

Na podlagi razpoložljivih informacij in ker so bili vsi zahtevki za TGO začasno zavrnjeni, se začasno sklene, da vse vzorčene družbe, ki so vložile zahtevek za IO, izpolnjujejo merila za odobritev IO.

(82)

Zahtevke za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe je predložilo sedem sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec.

(83)

V tej fazi postopka Komisija ni sprejela nobene odločitve glede zahtev za individualno preiskavo, pri čemer bodo te sprejete pravočasno.

(84)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(85)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava Rusko federacijo uporabiti kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, pri čemer je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi s tem.

(86)

Komisija je prejela številne pripombe, v katerih je bilo navedeno, da Rusija ni ustrezna primerljiva država. Iz prejetih informacij je bilo zlasti razvidno, da je v Rusiji razvit trg vrhunskega porcelana, ki je specializiran za okrasni porcelan z dragimi materiali, pri čemer je domača proizvodnja zadevnega izdelka razmeroma majhna v primerjavi z domačo potrošnjo. Poleg tega je ruski trg zaščiten z netarifnimi ovirami, npr. certifikacijskim sistemom GHOST. Zato se je štelo, da Rusija ni ustrezna primerljiva država.

(87)

Glede na to je Komisija proučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo, pri čemer je poslala dopise znanim proizvajalcem v več državah, vključno s Tajsko, Indijo, Malezijo, Turčijo, Brazilijo, Ukrajino, Indonezijo, Egiptom, Kolumbijo, Južno Korejo, Bangladešem in Argentino, na podlagi katerih so proizvajalci iz Indije, Turčije, Brazilije in Rusije potrdili svojo pripravljenost na sodelovanje s Komisijo. Vendar so le trije proizvajalci iz Brazilije, Tajske in Rusije izpolnili vprašalnike. Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da ima Brazilija konkurenčen domači trg za keramično namizno in kuhinjsko posodo z velikim številom proizvajalcev in razmeroma nizkimi carinami. Podatki, ki jih je predložil sodelujoči brazilski proizvajalec, so bili analizirani, pri čemer je bilo ugotovljeno, da zagotavljajo zanesljive informacije, na katerih bi lahko temeljila normalna vrednost.

(88)

Glede na navedeno in ob upoštevanju vseh informacij, ki so bile na voljo v tej fazi postopka, je Brazilija začasno izbrana kot ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(89)

Ker so bili vsi zahtevki za TGO zavrnjeni, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike določena na podlagi informacij, ki jih je predložil proizvajalec v primerljivi državi, v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(90)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam v Braziliji reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja podobnega izdelka brazilskega sodelujočega proizvajalca reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec, izvozili v Unijo.

(91)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, kadar je bila cena na enoto enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih. Tako so bili določeni proizvodni stroški brazilskega proizvajalca v OP.

(92)

Za vrste izdelka, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje zadevne vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj proizvodnim stroškom na enoto, je bila normalna vrednost glede na vrsto izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(93)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega navedene vrste ali manj in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena le dobičkonosne prodaje navedene vrste v OP.

(94)

Za vrste izdelka, ki niso bile dobičkonosne, je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo proizvodnih stroškov brazilskega proizvajalca, ki so se jim prišteli prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček v zvezi z dobičkonosnimi vrstami izdelka brazilskega proizvajalca.

(95)

Ker so vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki jim je bila odobrena IO, izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi izvoznih cen zadevnega izdelka, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(96)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Za določitev stopnje dampinga so se posamezne cene franko tovarna vzorčenih izvoznikov primerjale z domačimi prodajnimi cenami primerljivega proizvajalca ali konstruirano normalno vrednostjo, kot je ustrezno.

(97)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Po potrebi so bile izvedene prilagoditve v zvezi s stopnjo trgovine, razlikami v fizikalnih značilnostih in drugimi dejavniki, ki vplivajo na primerljivost cen, zlasti „trženje blagovne znamke“.

(98)

Najprej se je preverilo, ali je bila prilagoditev stopnje trgovine v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe utemeljena. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je Kitajska izvažala večinoma na ravni trgovine na debelo, medtem ko je bila prodaja v primerljivi državi izvedena tudi v obliki prodaje na drobno. Preiskava je pokazala tudi, da so različne distribucijske verige na obeh trgih vplivale na raven cen in s tem na pošteno primerljivost izvozne cene in normalne vrednosti. Preiskava je poleg tega pokazala, da je Kitajska večinoma izvažala v velikih količinah, večina domače prodaje v primerljivi državi pa je bila izvedena v manjših količinah, zaradi česar so se cene na enaki ravni trgovine na zadevnih trgih razlikovale. Da bi bila primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo poštena, je bila normalna vrednost prilagojena na podlagi razlik v ceni na isti ravni trgovine v primerljivi državi in po potrebi razlik v ceni, ugotovljenih glede na prodane količine na posamezni ravni trgovine.

(99)

Nato se je preverilo, ali je bila prilagoditev razlik v fizikalnih značilnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe utemeljena. V zvezi s tem je preiskava pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki svoje izdelke razvrščajo v največ pet različnih skupin od A do E, katerih cene se zelo razlikujejo. Velika večina izvoza v Unijo zajema skupine A, B in C ali njihovo kombinacijo. Vendar to razvrščanje ni splošno in ne temelji na splošnih standardih industrije, ampak je specifično za posamezne družbe in omogoča razlikovanje cen. Na drugi strani proizvajalec primerljive države na domačem brazilskem trgu prodaja le izdelke, podobne izdelkom iz skupine A, zaradi česar je bil ugotovljen vpliv na primerljivost cen. Izvozna cena je bila zato navzgor prilagojena stopnji kitajske skupine A, da bi bila primerljiva ceni izdelka, ki ga primerljivi proizvajalec prodaja na brazilskem trgu.

(100)

Preiskava je pokazala tudi, da brazilski proizvajalec na brazilskem trgu prodaja le proizvode z blagovno znamko, pri čemer kitajski proizvajalci izvozniki ne prodajajo proizvodov z blagovno znamko, ampak t. i. „izdelke zasebnih blagovnih znamk“ ali generično keramično namizno in kuhinjsko posodo. Stranke običajno štejejo izdelke z blagovno znamko za izdelke z določenim ugledom, zagotovljeno kakovostjo in obliko, kar pomeni višje tržne cene, pri čemer se generični izdelki (izdelki lastnih blagovnih znamk), ki imajo enake fizikalne in tehnične značilnosti, običajno prodajajo po znatno nižjih cenah. Čeprav dodane vrednosti izdelka z blagovno znamko običajno ni mogoče natančno količinsko opredeliti, ker nanjo vpliva veliko različnih dejavnikov, kot so dojemanje potrošnikov, prepoznavanje cene in drugih dejavnikov, ki niso količinsko opredeljivi, je brazilski proizvajalec v tem primeru potrdil, da se lahko njegovi keramični izdelki z blagovno znamko na brazilskem trgu prodajo po bistveno višjih cenah kot drugi izdelki brez blagovnih znamk (generični izdelki). Zato je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe dodatno prilagojena.

(101)

Kadar je bilo ustrezno, so bile dodatne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanjem, manipulativnimi stroški in drugimi s tem povezanimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški izvedene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(102)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, določene na podlagi primerjave prilagojene tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo, z vsako prilagojeno tehtano povprečno izvozno ceno posamezne družbe, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(103)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili izbrani v vzorec, je bilo izračunano tehtano povprečje stopenj dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi tega je začasna stopnja dampinga za nevzorčene proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 26,6 %.

(104)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporabi za nesodelujoče ali neznane proizvajalce izvoznike iz LRK, je bila najprej ugotovljena raven sodelovanja, in sicer s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovrednimi Eurostatovimi statističnimi podatki.

(105)

V tej preiskavi se je sodelovanje LRK štelo za visoko glede na razdrobljeno industrijo, saj proizvajalci izvozniki, ki so se javili, predstavljajo več kot 60 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz LRK v Unijo. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države za druge proizvajalce izvoznike določena na podlagi tehtanega povprečja najvišjih stopenj dampinga, ki so bile določene za reprezentativne vrste in količine izdelka vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 58,8 % cene CIF meja unije brez plačane dajatve.

(106)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(107)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno s podatki iz pritožbe in naknadnih pripomb glede proizvajalcev, ki se niso javili v tej preiskavi. Celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji je bila ocenjena z ekstrapoliranjem podatkov, ki so jih predložila evropska in nacionalna združenja in ki so bili navzkrižno preverjeni s podatki, ki so jih predložili posamezni proizvajalci, ter raziskovalnimi in statističnimi viri.

(108)

V OP je podobni izdelek v Uniji proizvajalo več kot 200 proizvajalcev Unije. Na podlagi navedenega v prejšnji uvodni izjavi je bilo ocenjeno, da celotna proizvodnja Unije v OP znaša približno 240 200 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: industrija Unije). Industrija Unije je bila razdeljena na dva dela: mala in srednje velika podjetja ter velike družbe. Mala in srednje velika podjetja so predstavljala 42 % celotne proizvodnje Unije v navedenem obdobju. Proizvodnja Unije je dejansko zelo razdrobljena, vendar zgoščena v Češki republiki, Francoski republiki (Franciji), Nemčiji, Italiji, Republiki Poljski (na Poljskem), Portugalski republiki (na Portugalskem), Romuniji, Kraljevini Španiji (Španiji) ter Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske (Združenem kraljestvu).

(109)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu izdelka v preiskavi in pripomb glede prodaje industrije Unije na domačem trgu.

(110)

Na podlagi tega je bila potrošnja Unije naslednja:

Preglednica 1

(111)

Potrošnja keramične namizne in kuhinjske posode v Uniji se je v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala za 12 %. Najbolj se je zmanjšala med letoma 2008 in 2009, in sicer za 17 %.

(112)

To splošno zmanjšanje potrošnje v obravnavanem obdobju je treba obravnavati skupaj z okrevanjem po gospodarski krizi leta 2009. Trg keramične namizne in kuhinjske posode ima dobre možnosti (6).

(113)

Na podlagi Eurostatovih podatkov so obseg, tržni delež in povprečne cene uvoza zadevnega izdelka naslednje:

Preglednica 2

(114)

Obseg celotnega uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 % in je v OP obsegal 485 814 ton. Vendar je treba opozoriti, da se je uvoz iz Kitajske v smislu deleža zmanjšal za manj kot skupna potrošnja v EU. Tržni delež kitajskega uvoza, analiziran z vidika celotnega obravnavanega obdobja, se je dejansko povečal s 64,8 % leta 2008 na 66,9 % v OP.

(115)

V obravnavanem obdobju se je uvozna cena povečala za 17,7 %, tj. s 1 274 EUR/tono na 1 499 EUR/tono. To je povprečna uvozna cena na tono celotnega uvoza zadevnega izdelka, zato bi lahko spremembe v ponudbi vplivale na gibanje.

(116)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen se je tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunanih nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojenih na raven franko tovarna, tj. brez stroškov prevoza v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov, primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem cen sodelujočih izvoznikov iz LRK, zaračunanih prvi neodvisni stranki na trgu Unije, tj. brez popustov in po potrebi prilagojenih cenam CIF meja Unije ter tudi ustrezno prilagojenih zaradi obstoječih carinskih dajatev, stroškov carinjenja in stroškov po uvozu. Cene izdelkov iz nižjih skupin so bile prilagojene cenam skupine A, saj so bili izdelki iz nižje skupine z vidika potrošnika konkurenčni izdelkom iz skupine A, kot je ugotovljeno tudi v uvodni izjavi (61). Tudi cene industrije Unije so bile prilagojene zaradi razlik v stopnji trgovine in izravnave cenovnega elementa, povezanega s trženjem blagovne znamke, če je bilo to ustrezno.

(117)

Primerjava je pokazala, da se je v OP zadevni dampinški izdelek iz LRK v Uniji prodajal po cenah, ki so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 26,3 % do 47,6 %.

(118)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(119)

Makroekonomski kazalci (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost in višina stopenj dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki so jih predložila evropska in nacionalna združenja ter so bile navzkrižno preverjene s podatki, ki so jih predložili proizvajalci Unije, in uradnimi javnimi statističnimi podatki.

(120)

Analiza mikroekonomskih kazalcev (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in proizvodni stroški) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene.

(121)

Za nekatere mikroekonomske kazalce (prodajne cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in proizvodni stroški) so se rezultati vzorčenih družb v posebnem segmentu tehtali v skladu z deležem tega segmenta v celotni proizvodnji Unije (s specifično težo v smislu obsega proizvodnje posameznega segmenta v celotnem sektorju keramične namizne posode, tj. 42 % za mala in srednje velika podjetja ter 58 % za druge družbe). Tako je bilo zagotovljeno, da rezultati velikih družb niso izkrivljali analize škode, ampak da se je primerno upoštevalo stanje manjših družb, ki skupaj predstavljajo velik delež proizvodnje Unije, kadar je bilo to mogoče.

(122)

V obravnavanem obdobju so bile proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije naslednje:

Preglednica 3

(123)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. Na splošno je bilo zmanjšanje proizvodnje v istem obdobju večje kot zmanjšanje potrošnje Unije. Proizvodnja se leta 2010 ni okrepila v enakem obsegu kot potrošnja.

(124)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 13 %. Kljub temu se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v zadevnem obdobju dodatno znižala, tj. skupno za 2 % do 74,1 %.

(125)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam na domačem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več (za 8 % več), kot se je zmanjšala potrošnja. Ugotavlja se, da se je obseg prodaje med letoma 2009 in 2010 še naprej zmanjševal, medtem ko se je potrošnja povečala za 8 %.

Preglednica 4

(126)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 % oziroma za 2,1 odstotne točke.

Preglednica 5

(127)

Zaposlenost se je zmanjševala v celotnem obravnavanem obdobju, in sicer se je skupno zmanjšala za 21 %. Vzorec gibanja je enak vzorcu zmanjševanja obsega prodaje nepovezanim strankam na trgu Unije.

Preglednica 6

(128)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. Eden od razlogov za to je prizadevanje industrije Unije za odziv na pritisk, ki je izhajal iz dampinškega uvoza iz Kitajske.

Preglednica 7

(129)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v oddelku o dampingu. Vse stopnje, ki so bile določene, so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega učinka dejanske stopnje dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(130)

Stopnja končnih zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu zmanjšala za 14 %. Preiskava je razkrila, da to ni ključen kazalec za to vrsto industrije, ki dejansko posluje na podlagi naročil.

Preglednica 8

(131)

Prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju na domačem trgu zmanjšale za 12 %.

Preglednica 9

(132)

V obravnavanem obdobju so bili dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, naložbe in plače industrije Unije naslednji:

Preglednica 10

(133)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Dobičkonosnost je bila najnižja leta 2010, ko je padec med letoma 2008 in 2010 dosegel 4,1 odstotne točke.

(134)

Poudariti je treba, da je bila industrija Unije zaradi velikega obsega poceni uvoza na trg Unije iz Kitajske, ki se je v obdobju 2002–2004 močno povečal in je od leta 2005 po odpravi uvoznih kvot za takšen uvoz dosegel zelo pomemben tržni delež, v negotovem položaju že na začetku obravnavanega obdobja. To je bil razlog za veliko prestrukturiranje sektorja, ki je bilo na začetku obravnavanega obdobja v zadnji fazi.

(135)

Glede na te dogodke pred obravnavanim obdobjem se dobiček iz začetka obravnavanega obdobja ne more šteti kot normalni dobiček. Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se šteje, da se lahko kot veljavna referenčna vrednost začasno upošteva normalna stopnja dobička za drug izdelek široke potrošnje, v zvezi s katerim je bila izvedena protidampinška preiskava, tj. za usnjeno obutev. Ta stopnja dobička je 6 % (7). Zato je jasno, da industrija Unije v obravnavanem obdobju na splošno nikoli ni mogla doseči stopnje dobička, ki bi se lahko štela za sprejemljivo za ta izdelek.

(136)

Na splošno se je denarni tok industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno povečal. Vendar so razlog za to nekatere večje uveljavljene družbe, ne pa mala in srednje velika podjetja. Stopnja neto naložb se je znižala za 33 %. Vendar je treba opozoriti, da ob koncu obravnavanega obdobja v malih in srednje velikih podjetjih naložb skoraj ni bilo več. Le dve družbi, ki nista malo ali srednje veliko podjetje, sta si lahko v obravnavanem obdobju privoščili pomembne naložbe. V celotnem obravnavanem obdobju se je donosnost naložb zmanjšala bolj kot dobičkonosnost.

(137)

Med letom 2008 in OP se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 2 %. To povečanje stroškov dela je znatno nižje od skupnih stroškov dela v Uniji, kot so se razvijali v obravnavanem obdobju, kar kaže, da si je industrija Unije prizadevala za ohranitev čim nižjih plač delavcev.

(138)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški znižali za 10 %.

Preglednica 11

(139)

Preiskava je pokazala, da so se kazalci škode, kot so obseg proizvodnje, zmogljivost, prodaja nepovezanim strankam in zaposlenost, v obravnavanem obdobju poslabšali.

(140)

Poleg tega so se kazalci škode, povezani s finančno uspešnostjo proizvajalcev Unije, kot so dobičkonosnost, naložbe in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju razvijali negativno.

(141)

Dobičkonosnost na splošno nikoli ni dosegla zadovoljive stopnje dobička za sektor in se je v obravnavanem obdobju celo poslabšala. Industrija Unije je stalno zniževala prodajne cene, zato v določenem obdobju skoraj ni mogla več ustvarjati dobička.

(142)

Čeprav se je produktivnost industrije Unije v obravnavanem obdobju povečala, je bil glavni razlog za to njeno pomembno prizadevanje, da bi bila konkurenčna obsežnemu kitajskemu dampinškemu uvozu.

(143)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je bila industriji Unije povzročena znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(144)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili ti dejavniki, ne bi pripisali dampinškemu uvozu.

(145)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Medtem ko se je obseg dampinškega uvoza iz Kitajske zmanjšal za približno 9 %, se je njegov tržni delež povečal. Poleg tega se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 20 %, pri čemer je tržni delež s 23 % leta 2008 padel na 20,9 % v OP.

(146)

V obdobju od leta 2009 do konca OP se je potrošnja Unije povečala, tržni delež industrije Unije pa se je zmanjšal, medtem ko se je v istem obdobju dampinški uvoz iz Kitajske povečal, znatno pa se je povečal tudi njegov tržni delež.

(147)

Cene dampinškega uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju zvišale. Čeprav se je v obravnavanem obdobju povprečna uvozna cena iz Kitajske zvišala za 18 %, so bile te cene vedno znatno nižje od prodajnih cen industrije Unije, zlasti v OP, s čimer se je ohranil pritisk na cene na trgu Unije. Zato se lahko skrčenje prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in njena dobičkonosnost pripišeta padcu cen, ki ga je na trgu Unije povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Upad proizvodnih stroškov in zmanjšanje stopnje zaposlenosti v industriji Unije kažeta na prizadevanja industrije, da bi se odzvala na tovrsten uvoz.

(148)

Na podlagi navedenega se sklene, da sta prisotnost kitajskega uvoza in povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza iz Kitajske po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno vplivala na nastanek znatne škode v industriji Unije, kar se še zlasti kaže v njenem slabem finančnem položaju ter v poslabšanju večine kazalcev škode.

(149)

Drugi dejavniki, ki so bili upoštevani pri proučitvi vzročnosti, so: razvoj povpraševanja na trgu Unije in njegova segmentacija, izvoz industrije Unije, uvoz izdelka v preiskavi iz drugih držav, protikonkurenčne prakse na trgu Unije, razlike v načinih proizvodnje in trg rabljenih izdelkov. Analizirani so bili tudi drugi dejavniki.

(150)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v preglednici spodaj. Količinska in cenovna gibanja temeljijo na podatkih Eurostata.

Preglednica 12

(151)

Uvoz iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %, pri čemer je tržni delež tega uvoza ostal precej stabilen.

(152)

Upoštevati je treba, da so se povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 6 % in da so bile stalno višje od povprečne prodajne cene kitajskega izvoza (za 68 % v OP).

(153)

CCCLA je ugotovila, da naj bi se uvoz iz Turčije med letoma 2010 in 2011 povečal za 8 %, pri čemer naj bi bile uvozne cene iz Turčije le za okrog 20 % višje od uvoznih cen iz Kitajske.

(154)

V zvezi s to trditvijo je bilo pri primerjavi položaja na začetku in na koncu obravnavanega obdobja ugotovljeno, da se je obseg uvoza iz Turčije povečal za 10 % ali 1,1 odstotne točke, vendar tudi, da so bile njegove povprečne cene stalno znatno višje (od 37 % do 60 %) od kitajskih uvoznih cen. Poleg tega nikoli ni predstavljal več kot 5,6 % tržnega deleža. Zato je težko skleniti, da je bila znatna škoda industriji Unije povzročena zaradi turškega uvoza.

(155)

Zaradi zgornjih razlogov se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni znatno vplival na položaj industrije Unije.

(156)

Združenje uvoznikov s sedežem v Nemčiji in nekateri njegovi člani so navedli, da bi bilo treba trg za keramične izdelke v preiskavi na podlagi cen za končne uporabnike, kakovosti izdelkov in prodajnih kanalov razdeliti na vsaj naslednje tri segmente: višji cenovni razred (visoka kakovost, visoke cene), srednji/nižji cenovni razred (srednja/nizka kakovost, srednje/nizke cene) in segment posebnih izdelkov (kot so okrasni predmeti, spominki, lonci in hotelski porcelan). Večji del proizvodnje Unije naj bi se prodal na trgu izdelkov višjega cenovnega razreda in/ali na trgu posebnih izdelkov, kitajski uvoz pa naj bi zadostil predvsem povpraševanju na trgu izdelkov nižjega cenovnega razreda. Industrija Unije bi se usmerila predvsem v butično prodajo in ne v prodajna mesta, kjer nakupujejo običajni potrošniki. Kitajski uvoz tako ne bi bil neposredno konkurenčen proizvodnji Unije.

(157)

Vendar preiskava teh domnev ni potrdila. Najprej je treba opozoriti, da podobni izdelek ne zajema nekaterih izdelkov, ki jih navajajo te strani, na primer izključno okrasnih predmetov (glej uvodni izjavi 1.1.10 in (51)). Poleg tega je preiskava pokazala, da se trenutno s proizvodnjo Unije in kitajskim uvozom pokrije povpraševanje na vseh trgih. Velik del kitajskega uvoza bi dejansko spadal v t. i. segment izdelkov višjega cenovnega razreda ali segment posebnih izdelkov. Nek britanski uvoznik je navedel, da uvaža izdelke iz Kitajske, skupina podjetij iz EU s proizvodnimi interesi na Kitajskem pa se je prav tako sklicevala na zelo visoke cene, ki jih na trgu Unije zaračunava za svoje izdelke iz kamenine s poreklom iz Kitajske.

(158)

Nazadnje se besedilo sklicuje na oddelek B.1.2. zgoraj, kjer je bilo ugotovljeno, da so bile vse vrste zadevnega izdelka in podobnega izdelka obravnavane kot en izdelek. Zato je treba analizo izvesti na ravni zadevnega izdelka in podobnega izdelka. Zahtevkov v zvezi s posameznimi segmenti tako ni bilo mogoče ohraniti.

(159)

Evropsko združenje uvoznikov in prodajalcev na drobno ter CCCLA sta opozorila na zmanjšanje povpraševanja v Uniji. Eden od nevzorčenih uvoznikov je navedel, da se je povpraševanje po porcelanu, zlasti po stranskih in dodatnih vrstah ter v zasebnem sektorju, zelo zmanjšalo ter da je preostalo povpraševanje zelo raznovrstno. Številne strani so prav tako navedle, da zaradi spreminjajočih se modnih trendov potrošniki danes iščejo cenovno dostopno keramično namizno in kuhinjsko posodo. Po mnenju trgovcev na debelo se trg za izdelke visokega cenovnega razreda zmanjšuje, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.

(160)

Po mnenju zgoraj navedenega evropskega združenja uvoznikov in prodajalcev na drobno je zmanjšanje povpraševanja razlog za padec prodaje in proizvodnje proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(161)

CCCLA je navedla, da je pritožba pokazala znatno nihanje ravni potrošnje znotraj Unije v obravnavanem obdobju, skladno s splošnimi makroekonomskimi pogoji. Po mnenju CCCLA so se v obravnavanem obdobju dejavniki škode razvijali vzporedno z nihanji povpraševanja v Uniji in na drugih trgih, pri čemer so se proizvajalci Unije in kitajski uvoz prilagajali spremembam v povpraševanju.

(162)

Združenje uvoznikov s sedežem v Nemčiji in nekateri njegovi člani so navedli, da podatki o kitajskem uvozu po širitvi Unije leta 2004 in po odpravi uvoznih kvot za ta izdelek od 1. januarja 2005 kažejo na zelo veliko povpraševanje po cenejši namizni posodi na trgu Unije med letoma 2002 in 2005, čemur je sledilo zmanjšanje povpraševanja med letoma 2005 in 2010. Proizvajalci Unije naj ne bi želeli in/ali zmogli zadostiti takšnemu povpraševanju.

(163)

V zvezi s temi trditvami se besedilo najprej sklicuje na oddelek B.1.2. zgoraj, kjer je bilo ugotovljeno, da so bile vse vrste zadevnega izdelka in podobnega izdelka obravnavane kot en izdelek. Trditve v zvezi z nekaterimi vrstami izdelkov zato niso ustrezne, pri čemer je treba analizo izvesti na ravni zadevnega izdelka in podobnega izdelka.

(164)

Poleg tega domnevi, da so se dejavniki škode razvijali vzporedno z nihanji povpraševanja na drugih izvoznih trgih, nasprotuje dejstvo, da se je izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju razvijal pozitivno.

(165)

Prav tako, kot je ugotovljeno v oddelku D.2 zgoraj, se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala. Nobenih dokazov ni bilo, da proizvajalci Unije niso želeli in/ali niso zmogli zadostiti zelo velikemu povpraševanju po cenejši namizni posodi v Uniji. Nasprotno je preiskava pokazala, da so v obravnavanem obdobju proizvajalci Unije zadostili različnim vrstam povpraševanja, vključno s povpraševanjem po cenejši namizni posodi. Kljub nihanju v ravni potrošnje znotraj Unije v obravnavanem obdobju, ki bi v neki fazi lahko prispevalo k slabemu rezultatu industrije Unije, na splošno ni mogoče trditi, da bi bil njegov vpliv tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodljivimi razmerami, ki so v tej industriji nastale v OP.

(166)

Zahtevki so bili zato zavrnjeni.

(167)

Po podatkih Eurosata (obseg izvoza) in vzorčenih proizvajalcev Unije (povprečna izvozna cena) se je izvoz industrije Unije v obravnavanem obdobju razvijal na naslednji način:

Preglednica 13