(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 preučila vlogo Italije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Provolone Valpadana“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). Ker v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, je treba spremembe odobriti –

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Taureau de Camargue“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2036/2001 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2008 (3).

(2)

Namen zahtevka je sprememba specifikacije z natančno določitvijo opisa proizvoda, geografskega območja, dokazila o poreklu, metode pridobivanja, označevanja, nacionalnih zahtev ter podatkov o pristojni službi v državi članici, skupini vlagateljici in nadzornih organih.

(3)

Komisija je pregledala zadevne spremembe in odločila, da so utemeljene. Ker so to manjše spremembe v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, jih Komisija lahko odobri brez uporabe postopka iz členov 5, 6 in 7 navedene uredbe –

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa nomenklaturo blaga v nadaljnjem besedilu „kombinirano nomenklaturo“, ki je del Priloge I k tej uredbi.

(2)

Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti področje uporabe poglavja 20 kombinirane nomenklature za morske alge in druge alge, ki so pripravljene ali konzervirane s toplotno obdelavo, praženjem in z dodajanjem začimb ali sladkorja, in zato niso zajete v tarifni številki 1212 („morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne“). Morske alge in druge alge so v smislu kombinirane nomenklature „druge rastline“.

(3)

Zato je treba v poglavje 20 kombinirane nomenklature vstaviti novo dodatno opombo, da se zagotovi enotna razlaga na celotnem ozemlju Unije.

(4)

Uredbo (EGS) št. 2658/87 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za carinski zakonik –

“9.

(1)

V skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 1332/2008 je rok za predložitev vlog za encime 24 mesecev po datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov, ki se določijo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2).

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 234/2011 z dne 10. marca 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1331/2008 (3) se uporablja od 11. septembra 2011.

(3)

Priprava seznama Unije živilskih encimov bi morala potekati nemoteno in ne bi smela povzročiti motenj na obstoječem trgu živilskih encimov, zlasti za mala in srednja podjetja. Po potrebi se vsi ustrezni prehodni ukrepi za namene priprave tega seznama lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 (5) Uredbe (ES) št. 1332/2008.

(4)

V skladu s členom 5(3) Uredbe (EU) št. 234/2011 vlagatelji upoštevajo najnovejše smernice v zvezi s podatki, potrebnimi za oceno tveganja, ki jih je določila Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) in so na voljo v času predložitve vloge. Agencija je 23. julija 2009 sprejela znanstveno mnenje o smernicah glede zahtev po podatkih za vrednotenje vlog za živilske encime (4), 8. julija 2011 pa objavila pojasnilo za smernice za predložitev dokumentacije o živilskih encimih (5). Prav tako je 25. maja 2011 sprejela znanstveno mnenje o posodobitvi smernic za oceno tveganja gensko spremenjenih mikroorganizmov in njihovih proizvodov, ki so namenjeni za uporabo za živila in krmo (6).

(5)

Podrobne zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 234/2011 ter smernicah in pojasnilih Agencije, so bile sprejete pozneje kot Uredba (ES) št. 1332/2008.

(6)

Izkušnje, pridobljene v tem času, kažejo, da je začetni rok za predložitev vlog prekratek, da bi zainteresirane strani in zlasti mala in srednja podjetja v navedenem obdobju lahko pridobila vse potrebne podatke. Za predložitev vlog je potrebno več časa, kot je bilo prvotno predvideno, da se izboljša nemoten prehod iz sedanjega pravnega položaja v sistem, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1332/2008. Zato bi bilo treba podaljšati obdobje 24 mesecev, določeno v Uredbi (ES) št. 1332/2008, za predložitev vlog za encime.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je določen seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2).

(3)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka seznam Unije aditivov za živila posodobi.

(4)

Zahtevek za odobritev uporabe dimetilpolisiloksana (E 900) kot sredstva proti penjenju v prehranskih dopolnilih je bil predložen in je dostopen državam članicam.

(5)

Prehranska dopolnila v obliki šumečih tablet običajno vsebujejo kisline (na primer citronsko kislino) in hidrokarbonatne ali karbonatne soli. Tablete se dodajo v vodo in med procesom raztapljanja nastaja ogljikov dioksid. Ta plin običajno povzroča dviganje pene, ki gre čez rob kozarca. Dviganje pene je zato treba delno ali popolnoma zaustaviti z dodatkom sredstva proti penjenju v šumečo tableto. Dimetilpolisiloksan (E 900) je mogoče uporabiti kot učinkovitejšo alternativo trenutno dovoljenim polisorbatom in saharoznim estrom maščobnih kislin.

(6)

Komisija je v svojem poročilu o vnosu aditivov za živila s hrano v Evropski uniji (3) ugotovila, da za dimetilpolisiloksan (E 900) nadaljnji pregled ni potreben, saj teoretični vnos na podlagi previdnih domnev o porabi živil in uporabi dodatkov ni presegel sprejemljivega dnevnega vnosa. Vrednost sprejemljivega dnevnega vnosa v višini 1,5 mg/kg telesne teže je 18. maja 1990 določil Znanstveni odbor za hrano (4). Dodatni vnos zaradi nove uporabe kot sredstva proti penjenju v prehranskih dopolnilih v obliki šumečih tablet je ocenjen na manj kot 10 % sprejemljivega dnevnega vnosa. Zato je primerno dovoliti uporabo dimetilpolisiloksana (E 900) v prehranskih dopolnilih v obliki šumečih tablet.

(7)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane, razen če zadevna posodobitev ne vpliva na zdravje ljudi. Odobritev uporabe dimetilpolisiloksana (E 900) v prehranskih dopolnilih v obliki šumečih tablet pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, zato Evropske agencije za varnost hrane ni treba zaprositi za mnenje.

(8)

V skladu s prehodnimi določbami Uredbe Komisije (EU) št. 1129/2011 (5) se seznam aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 načeloma uporablja od 1. junija 2013. Da se dovoli uporaba dimetilpolisiloksana (E 900) v prehranskih dopolnilih pred navedenim datumom, je treba določiti zgodnejši datum uporabe navedenega aditiva za živila.

(9)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (2) določa mejne vrednosti za aflatoksin B1 in skupno vsebnost aflatoksinov (aflatoksin B1 + G1 + B2 + G2) v izboru živil.

(2)

Spremeniti je treba mejne vrednosti za aflatoksine v suhih figah in tako upoštevati razvoj Codex Alimentarius, nove informacije o obsegu, v katerem se lahko z upoštevanjem dobre prakse prepreči prisotnost aflatoksinov, ter nove znanstvene informacije o razlikah za zdravstveno tveganje med različnimi hipotetičnimi mejnimi vrednostmi za aflatoksin B1 in skupno vrednost aflatoksinov v različnih živilih.

(3)

Delovna skupina za Codex Alimentarius je določila skupno vsebnost aflatoksinov v suhih figah „za neposredno uživanje“ (3) v višini 10 μg/kg. Mejna vrednost je bila osnovana na oceni, ki jo je pripravil Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive v živilih (JECFA) na svojem oseminšestdesetem srečanju o učinkih izpostavljenosti in zdravstvenem tveganju zaradi različnih hipotetičnih mejnih vrednosti aflatoksinov za mandeljne, brazilske oreške, lešnike, pistacije in suhe fige (4). Odbor je glede suhih fig ugotovil, da ne glede na to, katero hipotetično mejno vrednost bi uporabil, ne bi bilo znatnega učinka na splošno izpostavljenost aflatoksinom s hrano. Dokazano je bilo, da bi se z upoštevanjem dobre prakse lahko dosegla skupna vsebnost aflatoksinov v višini 10 μg/kg.

(4)

Delovna skupina za Codex Alimentarius je določila samo mejno vrednost za skupno vsebnost aflatoksinov, ker je opazila velika odstopanja v razmerju med aflatoksinom B1 in skupno vsebnostjo aflatoksinov, ki so jih povzročili različni dejavniki (letina, raznolikost, vreme). Ker pa je aflatoksin B1 najbolj rakotvoren, je bila v zakonodaji EU poleg vrednosti za skupno vsebnost aflatoksinov določena ločena nižja mejna vrednost za aflatoksin B1. Skupna vsebnost aflatoksinov je vsota aflatoksinov B1, B2, G1 in G2. Zato je primerno, da mejna vrednost, določena za aflatoksin B1, ustreza vrednosti za skupno vsebnost aflatoksinov. Vrednost, ki ustreza vrednosti aflatoksina B1, je bila določena s pomočjo podatkov o prisotnosti aflatoksinov v suhih figah, zbranih od leta 2005. Iz tega izračuna je razvidno, da je razmerje med vsebnostjo aflatoksina B1 in skupno vsebnostjo aflatoksinov v povprečju 0,6 in se razlikuje od predhodnih predvidevanj, po katerih naj bi bila koncentracija aflatoksina B1 povprečno okrog 50 % skupne vsebnosti aflatoksinov.

(5)

Rezultati zgoraj navedene ocene JECFA o učinku izpostavljenosti različnim mejnim vrednostim v suhih figah so bili potrjeni s posodobljeno oceno izpostavljenosti (5), ki jo je pripravila Enota za spremljanje živil in kemikalij pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA). Ta je za različne scenarije izpostavljenosti ocenila povečanje izpostavljenosti aflatoksinom s hrano, in sicer med 0,15 in 0,26 % za mejno vrednost skupne vsebnosti aflatoksinov v suhih figah v višini 10 μg/kg v primerjavi s 4 μg/kg. Glede na predhodne ocene EFSA o tem vprašanju (6) se lahko sklene, da takšno povečanje ne bi negativno vplivalo na javno zdravje. Zato je primerno zamenjati trenutno veljavno mejno vrednost v Uniji z mejno vrednostjo iz Codex Alimentariusa za skupno vsebnost aflatoksinov v suhih figah in ustrezno mejno vrednost za aflatoksin B1 ter ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 1881/2006.

(6)

Ker delovna skupina za Codex Alimentarius ni določila mejne vrednosti za skupno vsebnost aflatoksinov v figah, ki niso fige „za neposredno uživanje“, je ustrezno ohraniti obstoječo mejno vrednost Unije za skupno vsebnost aflatoksinov v teh figah in prilagoditi samo vrednost aflatoksina B1 v teh figah in tako upoštevati novejše podatke o razmerju med vsebnostjo aflatoksina B1 in skupno vsebnostjo aflatoksinov v suhih figah.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 412/2008 (2) je odprla letno uvozno tarifno kvoto za zamrznjeno goveje meso, namenjeno za predelavo, za obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta.

(2)

Nedavni dogodki na svetovnem trgu za goveje meso, in sicer znatno povečanje svetovnih cen in večja nestabilnost zaradi povečanja globalnega povpraševanja po govejem mesu, so pokazali, da imajo lahko predelovalci nekatere komercialne težave, saj lahko zahtevek za uvozne pravice vložijo samo enkrat letno. Predelovalci svojih potreb po uvozu ne morejo prilagajati spreminjajočemu se položaju na trgu, če morajo za uvozne pravice zahtevek vložiti na začetku letnega kvotnega obdobja. Zaradi tega nekateri izmed njih izgubijo varščino, položeno ob vložitvi zahtevka za uvozne pravice.

(3)

Če bi predelovalci imeli možnost zahtevke za uvozne pravice vlagati na četrtletni osnovi namesto enkrat letno, bi jim to kratkoročno pomagalo pri načrtovanju uvoza in bi se lahko bolje odzivali na hitre spremembe svetovnega trga za goveje meso.

(4)

Uredbo (ES) št. 412/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

2.

Člen 6 se spremeni:

3.

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –