9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/1

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 402/2012 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz aluminijastih radiatorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država).

(2)

Postopek se je začel 12. avgusta 2011 (3), po pritožbi, ki jo je vložil Konzorcij z omejeno odgovornostjo Mednarodnega združenja proizvajalcev aluminijastih radiatorjev (International Association of Aluminium Radiator Manufacturers Limited Liability Consortium, AIRAL S.c.r.l. – v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije aluminijastih radiatorjev.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasne protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, je ena skupina povezanih proizvajalcev izvoznikov zahtevala individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Preučitev navedenih zahtevkov v začasni fazi je bila preveč obremenjujoča, da bi se jo dalo opraviti, in je bila odložena na dokončno fazo. Zato je bilo odločeno, da se skupini, ki je zahtevala individualno preiskavo, tj. skupina Sira Group, ta odobri. Glede na njene dejavnosti v LRK skupino sestavljajo Sira (Tianjin) Aluminium Products Co. Ltd. in Sira Group (Tianjin) Heating Radiators Co. Ltd.

(7)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz aluminijastih radiatorjev s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k temu dokončnemu razkritju.

(8)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi ustrezno upoštevane.

(9)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, so zadevni izdelek aluminijasti radiatorji in elementi ali deli, iz katerih je tak radiator sestavljen, ne glede na to, ali so taki elementi v blokih, razen električnih radiatorjev ter njihovih elementov in delov (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7615 10 10, ex 7615 10 90, ex 7616 99 10 in ex 7616 99 90.

(10)

Po objavi začasnih ukrepov je ena stran trdila, da so jekleni radiatorji zamenljivi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ter zaprosila Komisijo, da analizira in vključi gibanja na trgu jeklenih radiatorjev ter jih primerja zlasti s trgom aluminijastih radiatorjev.

(11)

Na podlagi razpoložljivih informacij se zdi, da imajo aluminijasti radiatorji drugačne tehnične lastnosti, zlasti glede osnovnih surovin (v enem primeru jekla in drugem aluminija), teže, toplotne vztrajnosti in toplotne prevodnosti. Poleg tega zbrani podatki niso kazali na neposredno konkurenco in zamenljivost med tema dvema izdelkoma. Poleg tega stran ni predložila nobenih dokazov, ki bi podprli njene trditve. Glede na zgoraj navedeno je bil ta zahtevek zavrnjen.

(12)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se uvodni izjavi 15 in 23 začasne uredbe potrdita.

(13)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 6, je bila sprejeta odločitev, da se skupini Sira Group odobri individualna preiskava. Glede na njene dejavnosti v LRK skupino sestavljajo Sira (Tianjin) Aluminium Products Co. Ltd. in Sira Group (Tianjin) Heating Radiators Co. Ltd. Skupina Sira Group je prav tako zahtevala tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO).

(14)

Treba je opozoriti, da, kot je navedeno v uvodnih izjavah 30 in 31 začasne uredbe, nobena izmed vzorčenih strani ni vložila zahtevka za TGO.

(15)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je skupina Sira Group, za katero je bila po uvedbi začasnih ukrepov odobrena individualna preiskava, vložila zahtevek za TGO in predložila obrazce zahtevka za TGO za dve družbi, vključeni v proizvodnjo in trženje zadevnega izdelka.

(16)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost uvoza s poreklom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so v nadaljevanju na kratko opisana zaradi lažjega sklicevanja:

(17)

Informacije, ki sta jih v obrazcih zahtevka za TGO zagotovili dve družbi iz skupine Sira Group, so bile ustrezno analizirane, poleg tega so bile zahtevane in pridobljene dodatne informacije. Glede na ugotovitve se ni zdelo potrebno, da se opravi preveritveni obisk v prostorih teh družb.

(18)

Preiskava v zvezi s TGO je pokazala, da skupina Sira Group ni izpolnjevala zahtev merila 1 zaradi vmešavanja države pri odločitvah, ki se nanašajo na glavno surovino, aluminij. Stroški aluminija predstavljajo približno 70 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Preiskava je pokazala, da sta oba proizvajalca iz skupine Sira Group pridobila aluminij, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega izdelka, na kitajskem domačem trgu. Cene temeljijo na kotaciji aluminija na šanghajski borzi barvnih kovin pod nadzorom države (v nadaljnjem besedilu: borza ali SHFE). SHFE je zaprta borza za kitajske registrirane družbe in kitajske državljane ter je pod nadzorom državne nadzorne komisije za vrednostne papirje. Več pravil, ki urejajo delovanje borze, prispeva k temu, da so na SHFE prisotna majhna nihanja in nizke cene: dnevna nihanja cen so omejena na 4 % nad ali pod poravnalno ceno predhodnega trgovalnega dne, trgovanje poteka na nizki stopnji pogostosti (do 15. dne vsakega meseca), terminske pogodbe so omejene na največ 12 mesecev, transakcijske pristojbine pa zaračunavajo borza in posredniki.

(19)

Poleg tega, kar zadeva transakcije na SHFE, se lahko fizične izročitve izvede le v odobrenem skladišču na ozemlju LRK, medtem ko so na mednarodnih borzah izročitve možne po celem svetu. Poleg tega, ker je SHFE platforma za izključno fizično izmenjavo (izvedeni finančni instrumenti se ne prodajajo), to popolnoma izolira kitajski trg aluminija. Posledično arbitraža v svetovnem merilu z Londonsko borzo kovin (London Metals Exchange – v nadaljnjem besedilu: LME) ali drugimi trgi praktično ni mogoča in izmenjava poteka ločeno od drugih svetovnih trgov. Zato izravnava med temi trgi ni mogoča. Kotacija cene aluminija na LME je bila na podlagi mesečnega povprečja za 14 % višja od kotacije na SHFE v OP.

(20)

Država se vmešava tudi v mehanizme določanja cen na SHFE, saj je prodajalec in kupec primarnega aluminija prek urada za državne rezerve ali drugih državnih organov. Poleg tega država preko pravil SHFE dnevno določa omejitve cen, ki jih odobri državni regulativni organ, tj. kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje (China Securities Regulatory Commission – v nadaljnjem besedilu: CSRC).

(21)

Poleg tega je preiskava pokazala, da se za primarni aluminij za izvoz uporablja 17 % DDV, ki ni vračljiv pri izvozu, medtem ko se 13 % DDV za aluminij, prodan na domačem trgu in končne izdelke, povrne. Prav tako se za primarni aluminij za izvoz uporablja 17 % izvozni davek. Zato se velik del proizvodnje primarnega aluminija proda na kitajskem trgu, kar povzroča znižanje cen domačega primarnega aluminija in pomembno stroškovno prednost za proizvajalce aluminijastih radiatorjev v LRK. Kitajska država se je poleg tega vmešavala na trg v OP, saj je med finančno krizo odpravila 5 % uvozne dajatve za kovine.

(22)

Nadaljnje izkrivljanje, ki ga kitajska država povzroča, je v obliki intervencij na trgu prek urada državnih rezerv (State Reserves Bureau – v nadaljnjem besedilu: SRB), ki je del nacionalne komisije za razvojne reforme (National Development Reform Commission – v nadaljnjem besedilu: NDRC). Ob koncu leta 2008 in v začetku leta 2009 je SRB začel iz talilnic nakupovati zaloge primarnega aluminija. To je bil paket spodbud za omejitev učinkov svetovne finančne in gospodarske krize, ki je zmanjšala povpraševanje. S takšnimi nakupi, ki jih je podprla država, se je marca in aprila 2009 porabila večina zalog na domačem trgu, zaradi česar so se cene v prvi polovici leta 2009 hitro dvignile. SRB je primarni aluminij prodajal nazaj na trg, kot na primer na začetku novembra 2010, ko je SRB na dražbi prodal 96 000 ton, kakor je poročal Bloomberg (4). Tiskovna agencija Xinhua je decembra 2008 poročala o ukrepih kopičenja in pojasnila, da se načrtuje nakopičenje 300 000 ton aluminija po cenah, ki so 10 % višje od tržne cene, da bi s tem ukrepom podprli cene (5). Načrt kopičenja s strani SRB je vključeval nakup od več kitajskih talilnic, čeprav naj bi približno polovico kupili od družbe Aluminium Corporation of China Ltd. Poleg tega je minister, pristojen za NDRC, pojasnil, da drugi deli svežnja spodbud vključujejo manj strog nadzor izvoza, subvencioniranje električne energije, nižje cene električne energije in povečanje zgornjih mej posojil. Sveženj naj bi imel takojšen učinek na cene. Zgornje ugotovitve kažejo, da ima kitajska država glavno vlogo pri določanju cen primarnega aluminija in da se vmešava v trg.

(23)

Večje vmešavanje države, kot je opisano zgoraj, je med drugim jasno usmerjeno k podpori 12. petletnemu razvojnemu načrtu za aluminij (2011–2015), v katerem vlada Kitajske izrecno navaja, da namerava „prilagoditi olajšave na davke in izvozne dajatve ter druge ekonomske vzvode in strogo nadzorovati skupno količino širitve in izvoza primarnih izdelkov“. Ta načrt nadaljuje politiko iz predhodnega načrta za aluminij. Poleg tega so bili ti načrti, kot je prikazano zgoraj, izvajani vrsto let, v OP pa je potekalo več izvedbenih ukrepov.

(24)

Zato izkrivljanje cen kitajskega primarnega aluminija, večkrat povzročeno s strani države, vpliva na cene surovin. Poleg tega imajo proizvajalci koristi od teh izkrivljanj, saj običajno kupujejo na kitajskem trgu od lokalnih dobaviteljev, ki kot merilo uporabljajo kitajske promptne tržne cene (ali SHFE). Med OP so bile te cene približno 15 % nižje od cen na svetovnem trgu. V teoriji lahko kitajske družbe določene količine kupijo tudi po cenah LME, če so cene na kitajskem trgu kot posledica posredovanja države višje – obenem pa nasprotno ne velja za nekitajske subjekte.

(25)

Pregled odgovorov na vprašalnike družb Sira (Tianjin) Aluminium Products Co. Ltd. in Sira Group (Tianjin) Heating Radiators Co. Ltd. je pokazal, da sta v OP kupovali izdelke iz primarnega aluminija po cenah, povezanih s ceno SHFE, in da so njune nakupne cene daljše obdobje sledile indeksu SHFE.

(26)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je eno od dveh zadevnih podjetij imelo koristi od t. i. „prvi dve leti brez davka, nato tri leta polovična davčna stopnja“ popusta na poslovni davek na dohodek. Ta sistem popustov kitajske države pomeni, da ko podjetje začne ustvarjati dobiček, prvi dve leti ne plačuje poslovnega davka na dohodek, nato pa naslednja tri leta plačuje polovico tega davka. Taka izkrivljanja so v izkazu poslovnega izida prikazana kot negativni stroški, s čimer se poveča dobičkonosnost.

(27)

V takih okoliščinah nobeno od podjetij ni moglo dokazati, da njihove poslovne odločitve v zvezi s pridobivanjem surovin niso predmet večjega vmešavanja države in da stroški glavnih vložkov bistveno odražajo tržne vrednosti. Zato nista mogli dokazati, da izpolnjujeta merilo 1.

(28)

Glede na navedene ugotovitve glede merila 1 se je po posvetovanju s svetovalnim odborom štelo, da se TGO skupini Sira Group zavrne.

(29)

Glede na navedeno druga merila TGO iz člena 2(7)(b) osnovne uredbe niso bila dodatno analizirana.

(30)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila skupini povezanih zadevnih podjetij iz LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

(31)

Po razkritju TGO je skupina Sira Group predložila pripombe o predlaganih ugotovitvah o TGO. Vendar je Komisija pripombe obravnavala na dvostranski ravni s pomočjo posebnega dokumenta o razkritju, saj je skupina Sira Group svoje pripombe označila kot zaupne. Pripombe niso spremenile ugotovitev glede merila 1.

(32)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo nobenih pripomb, se uvodni izjavi 30 in 31 začasne uredbe potrdita.

(33)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v tistih primerih, ko lahko podjetja dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so zaradi lažjega sklicevanja na kratko določena v uvodni izjavi 32 začasne uredbe.

(34)

Oba povezana proizvajalca izvoznika skupine Sira Group sta zahtevala IO, če jima TGO ne bi bila odobrena. Zahtevka sta bila preučena. Preiskava je pokazala, da izpolnjujeta vse pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(35)

Skupini Sira Group je zato bila odobrena IO.

(36)

Organ STO za reševanje sporov (Dispute Settlement Body – v nadaljnjem besedilu: DSB) je 28. julija 2011 sprejel poročilo pritožbenega organa in poročilo odbora, kot je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa v primeru „Evropske skupnosti – dokončni protidampinški ukrepi za nekatere železne ali jeklene pritrdilne elemente s Kitajske“ (6) (v nadaljnjem besedilu: poročila).

(37)

V poročilih je bilo med drugim ugotovljeno, da člen 9(5) osnovne uredbe ni v skladu s členi 6.10, 9.2 in 18.4 Protidampinškega sporazuma STO, ter členom XVI:4 Sporazuma STO. Člen 9(5) osnovne uredbe določa, da bo za posamezne proizvajalce izvoznike v državah brez tržnega gospodarstva, ki niso deležne tržnogospodarske obravnave v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe, veljala stopnja dajatve na ravni države, razen če takšni izvozniki lahko dokažejo, da izpolnjujejo pogoje za individualno obravnavo iz člena 9(5) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: ugotovitev DSB o členu 9(5) osnovne uredbe).

(38)

Vsak proizvajalec izvoznik v LRK, ki meni, da bi bilo to uredbo treba pregledati glede na pravne razlage v zvezi s členom 9(5), vsebovane v poročilih, je pozvan, da zahteva pregled na podlagi člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1515/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih, ki jih Skupnost lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ STO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami (7) (v nadaljnjem besedilu: pooblastitvena uredba STO).

(39)

Zadevna institucija Unije lahko zaradi upoštevanja ugotovitev pregleda razveljavi, spremeni ali ohrani pregledane ukrepe. Strani, ki zahtevajo pregled, bi se morale zavedati, da v primeru, če ugotovitve zahtevajo spremembo ukrepov, take spremembe lahko povzročijo zmanjšanje ali povečanje ravni ukrepov.

(40)

Poleg tega niso bile prejete nobene pripombe v zvezi z dodeljevanjem IO, zato se uvodne izjave 32 do 34 začasne uredbe potrdijo.

(41)

Ker ni bilo nobenih pripomb k primerljivi državi, se uvodne izjave 35 do 41 začasne uredbe potrdijo.

(42)

Za določitev normalne vrednosti za skupino Sira Group je bila uporabljena enaka metodologija, kot je opisana v uvodnih izjavah 42 do 46 začasne uredbe. Ker ni bilo nobenih pripomb k normalni vrednosti, se uvodne izjave 42 do 46 začasne uredbe potrdijo.

(43)

Za skupino Sira Group je bila izvozna cena izračunana v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, saj je izvoz potekal po transfernih cenah, ki so se štele za nezanesljive. Izvozne cene so bile zato izračunane na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvim neodvisnim strankam na trgu Unije, z ustreznimi odbitki za stroške in dobiček, da bi se izvozno ceno prilagodilo osnovi franko tovarna. Prilagoditve cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji so bile opravljene za vse stroške, vključno z dajatvami in davki, nastalimi med uvozom in nadaljnjo prodajo, in tudi za razumno stopnjo za PSA-stroške in dobičke. V zvezi s stopnjo dobička je bil uporabljen dobiček, ki ga ustvari sodelujoči nepovezani uvoznik zadevnega izdelka, saj se je za dejanski dobiček povezanega uvoznika štelo, da zaradi odnosa med proizvajalcem izvoznikom in povezanim uvoznikom ni zanesljiv.

(44)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z izvozno ceno, se za vzorčene izvoznike uvodna izjava 47 začasne uredbe potrdi.

(45)

Predložene so bile določene pripombe v zvezi s primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

(46)

Metal Group Ltd. je nasprotovala primerjavi med normalno vrednostjo in izvozno ceno, saj naj primerjava ne bi bila pravična zaradi ustrezne metodologije, pri čemer podjetje trdi, da obstajajo razlike v fizikalnih lastnostih.

(47)

Kar zadeva primerjavo, je Metal Group predlagala alternativno metodo, ki temelji zgolj na teži. Ta metodologija je bila zavrnjena, ker ne upošteva drugih pomembnih področij, vključenih v sistem primerjave vrst izdelkov, npr. moči, kar zagotavlja boljšo primerljivost.

(48)

Trditev o fizikalnih razlikah, ki jo je navedla Metal Group Ltd., je bila trojna in je bila podana po roku za predložitev pripomb. Nobena od treh trditev v zvezi s tem ni bila navedena v odgovorih na vprašalnik (ki posebej sprašuje po takih trditvah). Poleg tega te trditve niso bile navedene med preveritvenim obiskom, ko bi preiskovalna skupina imela priložnost preveriti njihovo veljavnost in obseg.

(49)

Prva trditev je vključevala vrsto aluminijevih zlitin, uporabljenih v proizvodnji. V zvezi s tem se je trdilo, da kitajski standard te zlitine ni bil enak kot zlitina z enakim imenom, ki se uporablja v Uniji. Čeprav je jasno, da te zlitine niso enake, pa ni bil predložen noben dokaz, da obstajajo kakršne koli razlike v stroških.

(50)

Druga trditev navaja, da se pri dodelavi uporablja domnevno cenejša različica zaključnega prahu. Tudi v tem primeru ni bil predložen noben dokaz, ki bi dokazal to trditev, poleg tega je treba navesti, da ta zaključni prah predstavlja tako majhen odstotek celotnih proizvodnih stroškov, da bi imel le majhen učinek.

(51)

Tretja trditev je bila, da za razliko od izdelka izdelanega v EU podjetje ni naneslo nobenega notranjega protikorozijskega preparata. Kot v obeh zgoraj navedenih primerih za to trditev niso bili predloženi nobeni dokazi.

(52)

Glede na zgoraj navedeno je bila trditev glede razlik v fizikalnih lastnostih zavrnjena.

(53)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 48 do 50 začasne uredbe potrdijo.

(54)

Za skupino Sira Group je bila stopnja dampinga izračunana na podlagi metodologije iz uvodne izjave 51 začasne uredbe in je bila določena na 23,0 %.

(55)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 51 do 54 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s celotno proizvodnjo Unije, se uvodne izjave 55 do 57 začasne uredbe potrdijo.

(57)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo pripomb, se uvodne izjave 58 do 61 začasne uredbe potrdijo.

(58)

Po razkritju začasnih ugotovitev je ena stran trdila, da je bila ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen v OP nizka, tj. 6,1 %, in ne bi mogla povzročiti znatne škode industriji Unije.

(59)

Nelojalno nižanje kitajskih izvoznikov bi bilo treba obravnavati glede na pritisk, ki ga je izvajalo na trg Unije, in vpliv na raven cen industrije Unije. Preiskava je pokazala, da industrija Unije zaradi pritiska poceni dampinškega uvoza na cene ni mogla določiti cene na ravni, ki krije stroške in doseže primerno stopnjo dobička, zlasti med OP.

(60)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 65 začasne uredbe, je preiskava potrdila, da so bile cene uvoza iz LRK dampinške in da so bile vedno nižje od prodajnih cen industrije Unije v obravnavanem obdobju. Zaradi stalnega nelojalnega nižanja kitajskih izvoznikov sta zrasla njihov obseg prodaje in tržni delež, zlasti v OP. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bila razlika v ceni za nekatere vrste radiatorjev precej višja od ugotovljenega povprečnega nelojalnega nižanja. Zato negativnega vpliva nelojalnega nižanja na trg Unije in industrijo Unije ne gre podcenjevati. Trditev je bila zato zavrnjena.

(61)

Ista stran je ponovno poudarila, da so bili kitajski radiatorji slabše kakovosti v primerjavi s tistimi, ki se proizvajajo v Uniji, in da zato ne bi mogli biti vzrok kakršne koli škode za industrijo Unije.

(62)

Ta trditev ni bila utemeljena in preiskava ni privedla do dejstev, ki bi podprli to trditev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da imajo aluminijasti radiatorji, ko so proizvedeni in izvoženi iz LRK, in aluminijasti radiatorji, ki jih v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enako osnovno uporabo. Poleg tega so tudi povsem zamenljivi in enakega izgleda, zlasti za javnost. Zato se šteje, da so enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(63)

Treba je omeniti, da se stopnjo nelojalnega nižanja cen in stopnjo odprave škode določi na podlagi podrobne primerjave vrste izdelka na Kitajskem in v Uniji. Zato se pri podrobni primerjavi cene upošteva vsakršna domnevna razlika med različnimi vrstami radiatorjev. Glede na zgoraj navedeno je bila ta trditev zavrnjena.

(64)

Ker v zvezi z uvozom iz zadevne države ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 62 do 67 začasne uredbe potrdijo.

(65)

Ker glede uvodnih pripomb ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 68 do 71 začasne uredbe potrdijo.

(66)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti, se uvodne izjave 72 do 74 začasne uredbe potrdijo.

(67)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z razvojem obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije, se uvodna izjava 75 začasne uredbe potrdi.

(68)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z rastjo, se uvodna izjava 76 začasne uredbe potrdi.

(69)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z zaposlovanjem, se uvodni izjavi 77 in 78 začasne uredbe potrdita.

(70)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s povprečnimi cenami na enoto v Uniji in stroški proizvodnje, se uvodni izjavi 79 in 80 začasne uredbe potrdita.

(71)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s dobičkonosnostjo, denarnim tokom, naložbami, donosnostjo naložb in zmožnostjo zbiranja kapitala, se uvodne izjave 81 do 83 začasne uredbe potrdijo.

(72)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z zalogami, se uvodna izjava 84 začasne uredbe potrdi.

(73)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede velikosti dejanske stopnje dampinga, se uvodna izjava 85 začasne uredbe potrdi.

(74)

Preiskava je potrdila, da je večina kazalnikov škode v obravnavanem obdobju kazala padajoč trend. Zato se sklep iz uvodnih izjav 86 do 89 začasne uredbe, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdi.

(75)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede uvodne izjave 90 začasne uredbe, se navedena uvodna izjava potrdi.

(76)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z učinkom dampinškega uvoza, se uvodne izjave 91 do 95 začasne uredbe potrdijo.

(77)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z uvozom iz tretjih držav, se uvodna izjava 96 začasne uredbe potrdi.

(78)

Ena stran je trdila, da je vzrok morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, gospodarska kriza, ki je prevladovala v gradbenem in stanovanjskem sektorju, zlasti v nekaterih državah članicah, kot sta Španija in Italija, ki sta po mnenju te strani glavna trga prodaje za industrijo Unije.

(79)

Vendar je preiskava pokazala, da je industrija Unije velike količine radiatorjev prodala tudi v druge države članice poleg Španije in Italije. Poleg tega trg zadevnega izdelka in podobnega izdelka presega gradbena in stanovanjska trga Španije in Italije. Tudi če ni mogoče izključiti, da je gospodarska kriza vplivala na trg Unije, je večji obseg poceni kitajskega dampinškega uvoza okrepil morebitne negativne učinke upada gospodarske rasti v obravnavanem obdobju in je preprečeval, da bi industrija Unije imela koristi od splošne oživitve gospodarstva v OP. Zato je bila trditev zavrnjena.

(80)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z gospodarsko krizo, se uvodne izjave 97 do 100 začasne uredbe potrdijo.

(81)

Trdilo se je, da je bil vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povišanje cen aluminija, saj ta predstavlja velik delež stroškov proizvodnje podobnega izdelka.

(82)

Vendar pa se šteje, da se na trgu, na katerem vlada poštena konkurenca, cene lahko določi na ravni, da se pokrije stroške in doseže razumno stopnjo dobička. Kot je potrjeno v uvodni izjavi 60, so v obravnavanem obdobju povprečne cene uvoza iz LRK nenehno nelojalno nižale cene industrije Unije. Ko so se stroški povečali, industrija Unije zaradi nenehnega pritiska na cene ni mogla ustrezno povečati svojih cen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(83)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z razvojem stroškov proizvodnje industrije Unije, se uvodne izjave 101 do 103 začasne uredbe potrdijo.

(84)

Ena stran je trdila, da je imela raven in zmanjšanje izvoza industrije Unije velik vpliv na njeno splošno gospodarsko uspešnost v obravnavanem obdobju.

(85)

Preiskava pa je pokazala, da čeprav se je izvozna prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, je ostal pomemben del, saj je predstavljal 51 % celotne prodaje industrije Unije v EU v OP in 27 % celotne proizvodnje industrije Unije v OP. Zato je, kot je navedeno v uvodni izjavi 106 začasne uredbe, izvozna prodaja industriji Unije dala možnost, da doseže ekonomijo obsega in se zato ne bi moglo šteti, da je povzročil znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v obravnavanem obdobju. Gibanje in raven izvozne prodaje industrije Unije niso takšni, da bi prekinili vzročno zvezo med škodo in poceni dampinškim uvozom iz LRK. Zato je bila trditev zavrnjena.

(86)

Ista stran je zahtevala razkritje vrednosti izvoza industrije Unije in s tem cen, saj je bil v začasni uredbi objavljen le obseg izvoza. Vendar ti podatki ne morejo biti razkriti, saj se obravnavajo kot zaupni.

(87)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z uspešnostjo izvoza vzorčene industrije Unije, se uvodne izjave 104 do 106 začasne uredbe potrdijo.

(88)

Ena stran je trdila, da sta odločitev industrije Unije, da poveča proizvodne zmogljivosti v letu 2008, in težak gospodarski položaj, ki je prevladoval tudi v naslednjih letih, glavna vzroka za zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije in njeno negativno donosnost. Zato se je trdilo, da so škodo povzročili različni domači dejavniki, kot so gospodarska kriza in napačne naložbene odločitve industrije Unije.

(89)

Vendar se analiza škode oceni z upoštevanjem vseh dejavnikov škode, med katerimi sta izkoriščenost zmogljivosti in dobičkonosnost le dva. Preiskava škode je zlasti pokazala, da se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 16 %, medtem ko se je uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju povečal za 77 %, tržni delež pa je v obravnavanem obdobju zrasel s 13 % na 24 %. Celo v OP, ko se je v primerjavi z letom 2009 povečala poraba, se je tržni delež industrije Unije krčil. Ne glede na poslabšanje drugih dejavnikov škode se dodaten znak težkega gospodarskega položaja, ki ga je utrpela industrija Unije, kaže v ravni zalog industrije Unije, ki so se v obravnavanem obdobju znatno zvišale. Da bi imeli celotno sliko, bi bilo zato treba povečanje proizvodne zmogljivosti industrije Unije v letu 2008 analizirati skupaj z vsemi temi drugimi elementi.

(90)

Čeprav je gospodarska kriza imela določen negativni vpliv na položaj industrije Unije, ne smemo prezreti, da se je poceni kitajski dampinški uvoz v obravnavanem obdobju znatno povečal in tako okrepil morebitne negativne učinke upada gospodarske rasti v obravnavanem obdobju ter preprečil, da bi industrija Unije imela koristi od splošnega gospodarskega okrevanja v OP.

(91)

Preiskava je pokazala, da je med letom 2009 in v OP prišlo do 9 % povečanja potrošnje, medtem ko se je tržni delež industrije Unije še naprej zmanjševal in tudi v boljših splošnih gospodarskih razmerah si industrija Unije ni mogla okrepiti, saj je bila ves čas pod pritiskom poceni dampinškega uvoza iz LRK. Glede na zgoraj navedeno je bila trditev zavrnjena.

(92)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s sklepno ugotovitvijo o vzročni zvezi, se uvodne izjave 107 do 110 začasne uredbe potrdijo.

(93)

S strani uporabnikov v tej preiskavi ni bilo sodelovanja in kljub prizadevanjem po objavi začasnih ugotovitev, se ni javil nobeden od uporabnikov.

(94)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da so glavni kupci aluminijastih radiatorjev velika gradbena podjetja, distributerji in trgovci na debelo, ki jih naprej prodajajo specializiranim verigam ali trgovcem na drobno za prodajo manjšim gradbenim podjetjem ali končnim uporabnikom. Ocena možnih vplivov, ki bi jih uvedba dokončnih dajatev lahko imela na zadevne stranke, je pokazala, da se kljub potencialnemu povečanju cen na uvoz aluminijastih radiatorjev na enoto za 61 %, kar je najvišja predlagana protidampinška dajatev, to zvišanje cen zdi precej nizko, saj je zadevni izdelek običajno del velikih projektov, pri katerih je njihova cena samo majhen delež skupnih stroškov poslovanja. Zato se tudi ob upoštevanju najslabšega primera zdi, da bi bilo povišanje cene mogoče zlahka absorbirati v verigi nadaljnje prodaje.

(95)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z interesom Unije, se uvodne izjave 111 do 118 začasne uredbe potrdijo.

(96)

Trdilo se je, da je bila stopnja dobička, ki se je uporabila za izračun višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, previsoka. Trdili so, da je stopnja 7,4 %, ki so jo vzorčeni proizvajalci Unije dosegli leta 2008, izjemna in nerealistična. Gospodarska kriza, ki je v naslednjih letih prizadela trg, je onemogočila doseganje takšne ravni dobička.

(97)

Opozoriti bi bilo treba, da je bila ta stopnja dobička preverjena med preiskavo kot stopnja dobička, ki so jo vzorčene družbe dosegle v normalnih tržnih pogojih, to je brez škodljivega dampinga. Ni mogoče sklepati, da gospodarska kriza ni imela nobenega vpliva na položaj industrije Unije, vendar je obseg poceni dampinškega uvoza iz LRK, ki je nelojalno nižal cene industrije Unije, stalno naraščal v celotnem obravnavanem obdobju v škodo cen in tržnega deleža industrije Unije. Zato je jasno, da je dampinški uvoz iz LRK kakršen koli vpliv upada gospodarske rasti na industrijo Unije še okrepil. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(98)

Trdilo se je tudi, da so stroški po uvozu, ki se uporabljajo za izračun nelojalnega nižanja in stopnje škode (0,2 %, vključno z vsemi stroški, potrebnimi za sprostitev blaga v prosti promet v EU, kot so manipulativni stroški in pristojbina za carinjenje, vendar brez uvoznih dajatev), ocenjeni prenizko. Po navedbah te strani bi morali stroški, nastali po uvozu, vključevati manipulativne stroške, stroške carinjenja in stroške notranjega prevoza, ocenjene na 3,5 %. Za izračun nelojalnega nižanja in prodaje po prenizkih cenah, se za ceno na meji EU uporabi primerjavo s ceno franko tovarna proizvajalcev industrije Unije. Cena na meji EU mora vključevati vse stroške, potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v EU (tj. pristojbina za carinjenje in manipulativni stroški), vendar ne kakršnega koli notranjega prevoza, kot je to trdila stran. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(99)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se metodologija iz uvodnih izjav 119 do 123 začasne uredbe potrdi.

(100)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz zadevnega izdelka na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V skladu s tem bi morale biti vse stopnje dajatev določene na ravni ugotovljenih stopenj škode.

(101)

Predlagane dokončne protidampinške dajatve so:

(102)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, ki je bilo ugotovljeno v zvezi s temi družbami med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedeni pravni subjekti. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli posebej navedenim subjektom, teh stopenj ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(103)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(104)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(105)

Vsak zahtevek za uporabo individualne stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi se moral takoj nasloviti na Komisijo (8) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače in izvozne prodaje, povezanimi na primer s spremembo imena ali tako spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj protidampinških dajatev.

(106)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve bi bilo treba stopnjo dajatve na ravni države uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(107)

Za zagotovitev enakega obravnavanja katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, bi bilo treba sprejeti določbe za tehtano povprečno dajatev, uvedeno za slednje družbe, ki se morajo uporabiti za katere koli nove izvoznike, ki bi bili sicer upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer navedeni člen ne velja, kadar je bilo uporabljeno vzorčenje.

(108)

Glede na obseg ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se šteje za nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v obsegu višine uvedenih dokončnih dajatev –

—

izdelka, opisanega v členu 1(1), v obdobju preiskave (od 1. julija 2010 do 30. junija 2011) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/13

(1)

Ocena staleža sleda v Irskem morju iz leta 2011 je temeljila na oceni trendov, sprejet pa je bil znižan previdnostni celotni dovoljeni ulov (TAC). Oblikovanje referenčnih meril za ta stalež leta 2012 je izboljšalo metodologijo ocenjevanja, tako da se lahko zagotovi napoved ulova, ki temelji na pristopu največjega trajnostnega donosa. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je bil pozvan, naj da mnenje o retroaktivnem povečanju ribolovnih možnosti za ta stalež in razloži vpliv takega povečanja na znanstveno mnenje za leto 2013. Na podlagi analize STECF se lahko povečajo ribolovne možnosti za leto 2012, pod pogojem, da se ustrezno prilagodi TAC za leto 2013, da ostane pogin rib skladen z ravnjo največjega trajnostnega donosa. Uredbo Sveta (EU) št. 43/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2012 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi (1), bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(2)

Francija je predložila informacije o ulovu trske za tri ribolovna območja in tri skupine plovil: skupino plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki v Severnem morju lovi saja, skupino plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki v vodah zahodno od Škotske lovi saja in globokomorske vrste, ter skupino plovil, ki v vodah zahodno od Škotske s parangali lovi osliča. STECF je ocenil, da je na podlagi teh informacij mogoče ugotoviti, da ulov trske teh treh skupin plovil, vključno z zavržki, ne presega 1,5 % celotnega ulova vsake skupine plovil v vsakem od treh območij. Poleg tega je ob upoštevanju sprejetih ukrepov za zagotavljanje spremljanja in nadzora ribolovnih dejavnosti teh skupin plovil in ob upoštevanju dejstva, da bi vključitev teh skupin predstavljala upravno breme, nesorazmerno njihovemu celotnemu vplivu na staleže trsk, primerno, da se te tri skupine plovil izključijo iz uporabe ureditve ribolovnega napora iz Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže (2). Uredbo Sveta (ES) št. 754/2009 z dne 27. julija 2009 o izključitvi določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v poglavju III Uredbe (ES) št. 1342/2008 (3), Uredbo (EU) št. 43/2012 in Uredbo Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2012 (4) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je oktobra 2012 objavil znanstveno mnenje o staležu norveškega moliča v Severnem morju, Skagerraku in Kattegatu. ICES v mnenju navaja, da ulovi leta 2012 ne bi smeli preseči 101 000 ton. V zvezi s kvotami pa 75 % TAC za norveškega moliča na tem območju pripada kvoti Unije, od tega pa bi bilo treba 5 000 ton dodeliti Norveški. Preostanek kvote Unije bi bilo treba razdeliti med države članice.

(4)

Omejitve ulova, določene s to uredbo, bi se morale začeti uporabljati s 1. januarjem 2012, razen določb glede omejitev ribolovnega napora, ki bi se morale začeti uporabljati s 1. februarjem 2012. Takšna retroaktivna uporaba ne bo vplivala na načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj v zvezi z zadevnimi ribolovnimi možnostmi, ki še niso bile izkoriščene. Ker omejitve ulova vplivajo na gospodarske dejavnosti in načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.

(5)

Uredbo (ES) št. 754/2009, Uredbo (EU) št. 43/2012 in Uredbo (EU) št. 44/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

„(j)

skupina plovil, opredeljena v zahtevku Francije z dne 8. junija 2012, ki pluje pod francosko zastavo in v Severnem morju (cona ICES IV) lovi saja s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 100 mm (kategorija opreme TR1);

(k)

skupina plovil, opredeljena v zahtevku Francije z dne 8. junija 2012, ki pluje pod francosko zastavo in v vodah zahodno od Škotske (cona ICES VI) lovi saja in globokomorske vrste s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 100 mm (kategorija opreme TR1);

(l)

skupina plovil, opredeljena v zahtevku Francije z dne 8. junija 2012, ki pluje pod francosko zastavo in v vodah zahodno od Škotske (cona ICES VI) s parangali (kategorija opreme LL) lovi osliča.“

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/17

(1)

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/19

(1)

Države članice, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu v skladu s členom 26(1) in (2) Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (2), lahko imenujejo svoj dražbeni sistem za dražbo svojega deleža pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES. V skladu s tretjim pododstavkom člena 30(5) Uredbe (EU) št. 1031/2010 je pogoj za imenovanje takih dražbenih sistemov vključitev zadevnega dražbenega sistema na seznam v Prilogi III k navedeni uredbi.

(2)

V skladu s členom 30(4) Uredbe (EU) št. 1031/2010 je Združeno kraljestvo obvestilo Komisijo o svoji odločitvi, da ne bo sodelovalo v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2) navedene uredbe, in da bo imenovalo svoj lasten dražbeni sistem.

(3)

Združeno kraljestvo je 30. aprila 2012 Komisijo obvestilo, da namerava imenovati ICE Futures Europe („ICE“) kot dražbeni sistem iz člena 30(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010.

(4)

Združeno kraljestvo je 25. aprila 2012 predložilo uradno obvestilo Odboru za podnebne spremembe, ustanovljenemu v skladu s členom 9 Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (3). Poleg tega je Združeno kraljestvo Komisiji predložilo nadaljnje informacije in pojasnila ter tako ustrezno dopolnilo uradno obvestilo.

(5)

Za zagotovitev, da je predlagano imenovanje ICE kot dražbenega sistema iz člena 30(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010 združljivo z zahtevami iz navedene uredbe in skladno s cilji iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, je treba za ICE določiti več pogojev in obveznosti.

(6)

V skladu s členi 18 do 21 Uredbe (EU) št. 1031/2010 opravlja dražbeni sistem vrsto nalog v zvezi dostopom oseb do licitiranja na dražbah, ki vključujejo izvajanje ukrepov glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, za zagotovitev, da vlogo za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah predložijo le upravičene osebe. Obveznosti dražbenega sistema so povezane tudi s preučitvijo, ali prosilci izpolnjujejo nekatere minimalne zahteve za dostop do licitiranja, predložitvijo in obdelavo vlog za dostop do licitiranja ter odločitvami o odobritvi ali zavrnitvi dostopa do licitiranja in preklicu ali začasni odpovedi dostopa do licitiranja, ki je že bil odobren. Člani borze ICE in nekatere njihove stranke bodo na podlagi modela sodelovanja med ICE ter njegovimi člani borze in njihovimi strankami opravljali take funkcije dostopa za svoje obstoječe ali potencialne stranke. Tak model sodelovanja je lahko združljiv z določbami Uredbe (EU) št. 1031/2010, če ICE zagotovi skladnost z obveznostmi, ki veljajo za dražbeni sistem na podlagi Uredbe (EU) št. 1031/2010.

(7)

Poleg tega mora v skladu s točko (b) člena 35(3) Uredbe (EU) št. 1031/2010 imenovan dražbeni sistem zagotoviti poln, pravičen in enakovreden dostop do licitiranja na dražbah za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter dostop do licitiranja na dražbah za male onesnaževalce. Da se to zagotovi, bi moral ICE takim MSP in malim onesnaževalcem zagotoviti pregledne, celovite in najnovejše informacije o možnostih dostopa do dražb, ki jih izvaja ICE za Združeno kraljestvo, vključno z vsemi potrebnimi praktičnimi navodili, kako te možnosti čim bolje izkoristiti. Take informacije bi morale biti javno dostopne na spletni strani ICE. Poleg tega bi moral ICE nadzorniku dražbe, imenovanemu v skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) št. 1031/2010, poročati o pokritosti, doseženi v okviru njegovega modela sodelovanja s člani borze in njihovimi strankami, vključno z doseženo stopnjo geografske pokritosti, pri čemer bi moral v največji možni meri upoštevati priporočila nadzornika dražbe v zvezi s tem, da zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz člena 35(3)(a) in (b) navedene uredbe.

(8)

V skladu s točko (e) člena 35(3) Uredbe (EU) št. 1031/2010 morajo države članice pri imenovanju dražbenega sistema upoštevati, do kakšne mere lahko dražbeni sistem, ki kandidira, prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, vključno s trgom ogljika. Dražbeni sistem zlasti ne bi smel uporabljati pogodbe o svojem imenovanju za krepitev konkurenčnosti svojih drugih dejavnosti, zlasti sekundarnega trga, ki ga organizira. Poleg tega bi morala biti vključitev ICE kot dražbenega sistema na seznam odvisna od tega, ali ICE, vključno z vsemi člani borze ali klirinškimi člani, ki jih ICE sprejme, kandidatom ponudnikom zagotavlja možnost, da sodelujejo na dražbah, ne da bi za to morali postati člani borze ali sodelovati na sekundarnem trgu, ki ga organizira ICE ali katero koli drugo mesto trgovanja, ki ga upravlja ICE ali katera koli tretja oseba.

(9)

V skladu s točko (h) člena 35(3) Uredbe (EU) št. 1031/2010 morajo države članice pri imenovanju dražbenega sistema upoštevati, do kakšne mere se izvajajo ustrezni ukrepi, ki od dražbenega sistema zahtevajo, da vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, potrebna za izvajanje dražb, preda nasledniku zadevnega dražbenega sistema. Taki ukrepi so določeni v strategiji izstopa, ki bi jo moral preveriti nadzornik dražbe. ICE bi moral pravočasno razviti jasno strategijo izstopa ter pri tem v največji možni meri upoštevati mnenje nadzornika dražbe.

(10)

V skladu s členom 51(3) Uredbe (EU) št. 1031/2010 morajo biti vse pristojbine in pogoji, ki jih uporablja dražbeni sistem, ter pristojbine in pogoji klirinškega sistema ali sistema poravnave jasno navedeni, lahko razumljivi in javno dostopni. Glede na model sodelovanja, ki ga določi ICE, bi morale biti tudi vse dodatne pristojbine in pogoji, ki jih uporabljajo člani borze in njihove stranke v zvezi s funkcijami dostopa, ki jih opravljajo, jasno navedene, lahko razumljive in javno dostopne na spletnih straneh subjektov, ki ponujajo zadevne storitve, pri čemer bi morala biti na spletni strani ICE navedena neposredna napotila na te spletne strani.

(11)

V skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010 mora dokončni dražbeni sistem zagotoviti, da ima vzpostavljene izvensodne mehanizme za obravnavo pritožb prosilcev za dostop do licitiranja, ponudnikov, ki imajo dostop do licitiranja, in ponudnikov, ki jim je bil dostop do licitiranja zavrnjen, preklican ali začasno odpovedan. Prosilci za dostop do licitiranja, ponudniki, ki imajo dostop do licitiranja, ali ponudniki, ki jim je bil dostop do licitiranja zavrnjen, preklican ali začasno odpovedan, bi morali imeti možnosti uveljavljanja pravice do pritožbe iz člena 64 Uredbe (EU) št. 1031/2010, tudi kadar take odločitve sprejmejo člani borze ICE in njihove stranke.

(12)

Poleg sprememb borznih pravil ICE, potrebnih za zagotovitev, da so v celoti izpolnjeni vsi pogoji in obveznosti iz Priloge k tej uredbi, bi moral ICE sprejeti vse dodatne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev te polne skladnosti, in ki lahko vključujejo prilagoditve pogodbenih dogovorov med ICE in njegovimi člani borze, med člani borze in njihovimi strankami ter drugimi člani v verigi.

(13)

Poleg tega bi bilo treba nekatere navedbe iz člena 25(2) Uredbe (EU) št. 1031/2010 spremeniti, da se odpravijo pomanjkljivosti v spremljanju dražbenega postopka, ki ga izvaja nadzornik dražbe, in se zagotovi skladnost z drugimi določbami navedene uredbe.

(14)

Uredbo (EU) št. 1031/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Za zagotovitev predvidljivih in pravočasnih dražb dražbenega sistema, ki ga imenuje Združeno kraljestvo, bi morala ta uredba začeti veljati takoj.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

1.

Odstavek 2 člena 25 se spremeni:

2.

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/24

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev se mora Direktiva Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. S Sklepom Komisije 2008/566/ES (3) je bilo potrjeno, da fosfan izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Nemčija 11. novembra 2007 prejela zahtevek podjetja S&A Service- und Anwendungstechnik GmbH za vključitev aktivne snovi fosfan v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. S Sklepom 2008/566/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS za uporabe, ki jih je predlagal vlagatelj. Država članica poročevalka je 24. februarja 2010 predložila osnutek poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 22. februarja 2012 Komisiji predložila sklep o pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo fosfan (4). Osnutek poročila o oceni so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 28. septembra 2012 v obliki poročila Komisije o pregledu fosfana.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo fosfan, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se fosfan odobri.

(6)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 navedene uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve.

(7)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bi bilo treba upoštevati naslednje. Državam članicam bi bilo treba po odobritvi omogočiti šestmesečno obdobje, da pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fosfan. Države članice bi morale registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka bi bilo treba za predložitev in oceno celotne posodobljene dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS določiti daljše obdobje.

(8)

Izkušnje iz vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (5), so pokazale, da se lahko pri razlagi obveznosti imetnikov veljavnih registracij glede dostopa do podatkov pojavijo težave. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbami, s katerimi so bile odobrene aktivne snovi.

(9)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (6).

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

če sredstvo vsebuje fosfan kot edino aktivno snov, najpozneje do 30. septembra 2014 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo, ali

(b)

če sredstvo vsebuje fosfan kot eno od več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 30. septembra 2014 ali do datuma, določenega za tako spremembo ali preklic v ustreznih aktih, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS oziroma s katerimi so bile zadevne snovi odobrene, pri čemer se upošteva poznejši datum.

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/28

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 732/2008 (3) o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009 je Unija Gvatemali podelila splošne tarifne preferenciale.

(2)

Uredba (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma „izdelki s poreklom“, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP). Člen 89 navedene uredbe določa odstopanje od navedene opredelitve v korist državam upravičenkam, ki koristijo ugodnosti iz GSP.

(3)

Z dopisom z dne 24. januarja 2012 je Gvatemala predložila zahtevek za odstopanje od pravil o poreklu za namene GSP v skladu s členom 89 Uredbe (EGS) št. 2454/93. Z dopisi z 28. marca 2012, 21. junija 2012 in 27. junija 2012 je Gvatemala predložila dodatne informacije v podporo temu zahtevku.

(4)

Zahtevek zadeva celotno letno količino 4 000 ton kuhanih, zamrznjenih in vakuumsko pakiranih filetov tuna, znanih kot „loins“ (v nadaljnjem besedilu: fileti tuna) z oznako KN 1604 14 16 za obdobje od 1. aprila 2012 do 31. decembra 2013.

(5)

Zahtevek kaže, da bi bila brez tega odstopanja bistveno prizadeta zmožnost gvatemalske industrije predelave rib, da še naprej izvaža v Unijo filete tuna, upravičene do preferencialne tarifne obravnave.

(6)

Odstopanje je zato potrebno, da bi imela Gvatemala na voljo dovolj dolgo obdobje za uskladitev svoje industrije predelave rib s pravili za pridobitev preferencialnega porekla filetov tuna. Tako dovolj dolgo obdobje je potrebno, da bi vlada in predelovalna industrija Gvatemale zagotovili ustrezne tokove tuna s poreklom v državo.

(7)

Zaradi obstoječih dobavnih tokov in načinov proizvodnje je treba odstopanje odobriti za letno količino 1 975 ton za filete tuna z oznako KN ex 1604 14 16. Da se zagotovi, da se začasno odstopanje omeji na čas, ki je potreben, da Gvatemala doseže skladnost s pravili za pridobitev preferencialnega porekla filetov tuna, je treba odstopanje odobriti od 1. januarja 2012 do 30. junija 2013. Višino kvote za leto 2013 je treba določiti v sorazmerju z dolžino obdobja odobrenega odstopanja. V skladu s tem bi morala znašati kvota za leto 2012 1 975 ton, za leto 2013 pa 987,5 tone.

(8)

Da bi zagotovili neprekinjenost izvoza predelanih rib, upravičenih do preferencialne tarifne obravnave, iz Gvatemale v Unijo, je treba odstopanje odobriti z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2012.

(9)

Zaradi jasnosti in da bi se pri filetih tuna z oznako KN ex 1604 14 16 lahko izkoristilo odstopanje, je primerno izrecno določiti, da so ribe brez porekla, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo navedenih filetov tuna, lahko le tuni z oznako HS 0302 ali 0303.

(10)

Uredba (EGS) št. 2454/93 določa pravila v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot. Da bi zagotovili učinkovito upravljanje, ki ga v tesnem sodelovanju izvajajo organi Gvatemale, carinski organi Unije in Komisija, bi se morala navedena pravila smiselno uporabljati za količine, uvožene v skladu z odstopanjem, ki je odobreno s to uredbo.

(11)

Da bi omogočili učinkovito spremljanje izvajanja odstopanja, je treba določiti obveznost organov Gvatemale, da Komisijo redno obveščajo o podrobnostih izdanih potrdil o poreklu (obrazec A).

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

—

„Derogation — Commission Implementing Regulation (EU) No 1044/2012“,

—

„Excepción — Reglamento de Ejecución (UE) no 1044/2012 de la Comisión “.

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/31

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 732/2008 (3) o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009 je Unija Salvadorju podelila splošne tarifne preferenciale.

(2)

Uredba (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma „izdelki s poreklom“, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP). Člen 89 navedene uredbe določa odstopanje od navedene opredelitve v korist državam upravičenkam, ki koristijo ugodnosti iz GSP.

(3)

Z dopisom z dne 30. marca 2012 je Salvador predložil zahtevek za odstopanje od pravil o poreklu za namene GSP v skladu s členom 89 Uredbe (EGS) št. 2454/93. Z dopisoma z 20. junija 2012 in 30. julija 2012 je Salvador predložil dodatne informacije v podporo temu zahtevku.

(4)

Zahtevek zadeva celotno letno količino 4 000 ton kuhanih, zamrznjenih in vakuumsko pakiranih filetov tuna, znanih kot „loins“ (v nadaljnjem besedilu: fileti tuna) z oznako KN 1604 14 16 za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2012.

(5)

Zahtevek kaže, da bi brez tega odstopanja bila bistveno prizadeta zmožnost salvadorske industrije predelave rib, da še naprej izvaža v Unijo filete tuna, upravičene do preferencialne tarifne obravnave.

(6)

Odstopanje je zato potrebno, da bi imel Salvador na voljo dovolj dolgo obdobje za uskladitev svoje industrije predelave rib s pravili za pridobitev preferencialnega porekla filetov tuna. Tako dovolj dolgo obdobje je potrebno, da bi vlada in predelovalna industrija Salvadorja zagotovili ustrezne tokove tuna s poreklom v državo.

(7)

Zaradi obstoječih dobavnih tokov in načinov proizvodnje je treba odstopanje odobriti za letno količino 1 975 ton za filete tuna z oznako KN ex 1604 14 16. Da se zagotovi, da se začasno odstopanje omeji na čas, ki je potreben, da Salvador doseže skladnost s pravili za pridobitev preferencialnega porekla filetov tuna, je treba odstopanje odobriti od 1. januarja 2012 do 30. junija 2013. Višino kvote za leto 2013 je treba določiti v sorazmerju z dolžino obdobja odobrenega odstopanja. V skladu s tem bi morala znašati kvota za leto 2012 1 975 ton, za leto 2013 pa 987,5 ton.

(8)

Da bi zagotovili neprekinjenost izvoza predelanih rib, upravičenih do preferencialne tarifne obravnave, iz Salvadorja v Unijo, je treba odstopanje odobriti z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2012.

(9)

Zaradi jasnosti in da bi se pri filetih tuna z oznako KN ex 1604 14 16 lahko izkoristilo odstopanje, je primerno izrecno določiti, da so ribe brez porekla, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo navedenih filetov tuna, lahko le tuni z oznako HS 0302 ali 0303.

(10)

Uredba (EGS) št. 2454/93 določa pravila v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot. Da bi zagotovili učinkovito upravljanje, ki ga v tesnem sodelovanju izvajajo organi Salvadorja, carinski organi Unije in Komisija, bi se morala navedena pravila smiselno uporabljati za količine, uvožene v skladu z odstopanjem, ki je odobreno s to uredbo.

(11)

Da bi omogočili učinkovito spremljanje izvajanja odstopanja, je treba določiti obveznost organov Salvadorja, da Komisijo redno obveščajo o podrobnostih izdanih potrdil o poreklu (obrazec A).

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

—

„Derogation — Commission Implementing Regulation (EU) No …/2012“,

—

„Excepción — Reglamento de Ejecución (UE) no …/2012 de la Comisión“.

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/34

(1)

Uredba (ES) št. 1059/2003 vzpostavlja pravni okvir za regionalno klasifikacijo, da se omogoči zbiranje, obdelava in razširjanje usklajene regionalne statistike v Uniji.

(2)

V skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 1059/2003 bi ob spremembi klasifikacije NUTS zadevna država članica morala Komisiji poslati časovno vrsto statističnih podatkov za novo regionalno razčlenitev za nadomestitev že poslanih podatkov. Seznam časovnih vrst in njihovo dolžino bi Komisija morala opredeliti ob upoštevanju izvedljivosti njihovega zagotavljanja. Te časovne vrste je treba zagotoviti v dveh letih po spremembi klasifikacije NUTS.

(3)

Klasifikacija NUTS je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 31/2011 (2) z učinkom od 1. januarja 2012.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/36

(1)

Člen 8(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da so prehranske trditve na živilih dovoljene le, če so navedene v Prilogi k navedeni uredbi, v kateri so določeni tudi pogoji za uporabo takih trditev.

(2)

Po posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi, zlasti nosilci živilske dejavnosti in potrošniškimi skupinami, je bilo sklenjeno, da je treba na seznam dovoljenih prehranskih trditev dodati nove prehranske trditve ter spremeniti pogoje uporabe za trditve, ki so že dovoljene z Uredbo (ES) št. 1924/2006.

(3)

Sol se uporablja kot konzervans in ojačevalec okusa. Zaradi razvoja nove tehnologije in splošnega sprejetja znanstvenih priporočil o soli si proizvajalci prizadevajo, da bi proizvedli vse več izdelkov brez dodatka soli, kadar je to tehnološko izvedljivo. Vendar trenutno trditev, da sol/natrij ni bil dodan določenemu živilu, ni dovoljena. Ker je spodbujanje takih inovacij zelo smiselno z zdravstvenega vidika, bi bilo proizvajalcem primerno omogočiti, da lahko potrošnike seznanijo s tem posebnim vidikom proizvodnega procesa. Da bi se izognili uporabi take trditve na živilih, ki imajo naravno visoko vsebnost natrija, bi bilo treba njeno uporabo omejiti na živila z nizko vsebnostjo natrija.

(4)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 2. februarja 2012 o osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 glede seznama prehranskih trditev ocenil, da bi bila nova prehranska trditev, ki sporoča skromnejša zmanjšanja v primerjavi s tem, kar opredeljuje trditev „lahek“, v neskladju z namenom in vsebino temeljnega dokumenta.

(5)

Zmanjšanje nasičenih maščob je koristno samo, kadar se te maščobe ne nadomestijo ali kadar se nadomestijo z nenasičenimi maščobami. Nadomeščanje nasičenih maščob s trans-maščobnimi kislinami ni koristno za zdravje, zato bi bilo treba popraviti pogoje uporabe prehranske trditve o zmanjšanju nasičenih maščob, da se prepreči nadomeščanje s trans-maščobnimi kislinami.

(6)

Pod sedanjimi pogoji je mogoče trditi, da gre za zmanjšanje vsebnosti sladkorjev celo takrat, kadar se sladkorji nadomestijo z maščobami, zaradi česar ima sestava izdelka višjo energijsko vrednost. Trditev o zmanjšani vsebnosti sladkorjev bi bilo torej treba dovoliti samo, kadar se po spremembi sestave živila ne poveča njegova energijska vrednost. Strožje pogoje, ki zahtevajo zmanjšanje energijske vrednosti v skladu z zmanjšanjem vsebnosti sladkorjev, bi bilo mogoče upoštevati le pri zelo omejenem številu izdelkov, kar bi močno otežilo uporabo trditve.

(7)

Prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/38

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da nosilci živilske dejavnosti lahko vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije odloči o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Cargill Incorporated je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo ter zahtevala zakonsko zaščito podatkov za eno metaanalizo (2) in informacije o proizvodnem postopku za beta-vlaknine iz ječmena (BarlivTM), Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki beta-glukanov iz ječmena na znižanje holesterola v krvi in zmanjšanje tveganja za (koronarno) bolezen srca (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00798) (3). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Beta-glukani iz ječmena dokazano znižujejo holesterol v krvi. Znižanje holesterola v krvi lahko zmanjša tveganje za (koronarno) bolezen srca.“

(6)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 8. decembra 2011, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je vzročno-posledična povezava med uživanjem beta-glukanov iz ječmena ter znižanjem koncentracij LDL-holesterola v krvi utemeljena. Zdravstveno trditev, ki odraža ta sklep, bi zato bilo treba šteti za skladno z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in jo uvrstiti na seznam dovoljenih trditev Unije. Metaanalizo in informacije o proizvodnem postopku za beta-vlaknine iz ječmena (BarlivTM), za katere je vlagatelj zahteval zakonsko zaščito podatkov, Agencija ni obravnavala kot potrebne za dosego svojega sklepa. Zato se šteje, da zahteva iz člena 21(1)(c) Uredbe (ES) št. 1924/2006 ni izpolnjena in zakonska zaščita podatkov ne bi smela biti odobrena.

(7)

Družba Valens Int. d.o.o. je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z učinki beta-glukanov iz ječmena na znižanje holesterola v krvi in zmanjšanje tveganja za (koronarno) bolezen srca (vprašanje št. EFSA-Q-2011-00799) (4). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Beta-glukani iz ječmena dokazano znižujejo holesterol v krvi. Znižanje holesterola v krvi lahko zmanjša tveganje za bolezen srca.“

(8)

Agencija je v svojem mnenju, ki so ga Komisija in države članice prejele 8. decembra 2011, na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je vzročno-posledična povezava med uživanjem beta-glukanov iz ječmena ter znižanjem koncentracij LDL-holesterola v krvi utemeljena. Zdravstveno trditev, ki odraža ta sklep, bi zato bilo treba šteti za skladno z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in jo uvrstiti na seznam dovoljenih trditev Unije.

(9)

Člen 16(4) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da bi moralo mnenje, ki podpira odobritev zdravstvene trditve, vključevati nekatere podatke. Navedene podatke v zvezi z odobreno trditvijo bi zato bilo treba določiti v Prilogi k tej uredbi ter vanje vključiti, odvisno od primera, spremenjeno besedilo trditve, posebne pogoje uporabe trditve in, kadar je to ustrezno, pogoje ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in mnenji Agencije.

(10)

Eden od ciljev Uredbe (ES) št. 1924/2006 je zagotoviti, da so zdravstvene trditve resnične, jasne, zanesljive in uporabne za potrošnika ter da se pri tem upoštevata besedilo in predstavitev trditve. Kadar ima besedilo trditev za potrošnike enak pomen kot odobrena zdravstvena trditev, ker je med njima ista povezava kot med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in zdravjem, bi bilo treba te trditve uporabljati pod istimi pogoji, kot so navedeni v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki so jih vlagatelji in predstavniki javnosti poslali Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/41

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je določen seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2).

(3)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka seznam Unije aditivov za živila posodobi.

(4)

Zahtevek za odobritev uporabe sirupa poliglicitola v več kategorijah živil je bil predložen in je dostopen državam članicam.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane je ocenila varnost sirupa poliglicitola, kadar se ta uporablja kot aditiv za živila (3). Meni, da kemijski in toksikološki podatki, ki so na razpolago za sirup poliglicitola, ne zadoščajo za določitev sprejemljivega dnevnega vnosa. Vendar pa ugotavlja, da razpoložljivi podatki za predlagano uporabo in raven uporabe ne kažejo na tveganje za varnost.

(6)

Obstaja tehnološka potreba po uporabi sirupa poliglicitola kot alternativnega poliola za druge poliole, ki so že dovoljeni. Sirup poliglicitola je manj sladek in zagotavlja večjo prostornino, motnost, vezljivost ter stabilnost v proizvodih z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez sladkorja. Zato je primerno, da se dovoli uporaba sirupa poliglicitola v kategorijah živil, za katere je bil predložen zahtevek, in se navedenemu aditivu za živila dodeli številka E, in sicer E 964.

(7)

V skladu s prehodnimi določbami Uredbe Komisije (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila (4) se Priloga II s seznamom Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji uporabe uporablja od 1. junija 2013. Da se dovoli uporaba sirupa poliglicitola v zadevnih kategorijah živil pred navedenim datumom, je treba določiti zgodnejši datum uporabe navedenega aditiva za živila.

(8)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/45

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 231/2012 (3) določa specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je svoje mnenje o varnosti sirupa poliglicitola izrazila s tem, ko je specifikacije, ki jih je predlagatelj predložil 24. novembra 2009, obravnavala kot aditiv za živila (4). Navedeni aditiv za živila je bil zaradi svoje posebne uporabe nato odobren z Uredbo Komisije (EU) št. 1049/2012 z dne 8. novembra 2012 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe sirupa poliglicitola v več kategorijah živil (5), pri čemer mu je bila dodeljena številka E 964. Zato je treba sprejeti specifikacije za navedeni aditiv za živila.

(3)

Upoštevati je treba specifikacije in analitske tehnike za aditive, kot jih predlaga Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila.

(4)

Uredbo (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/47

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/49

(1)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)

Zaradi konca mandata Nilsa Juhla ANDREASENA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/50

(1)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)

Zaradi konca mandata g. Christiana ZEYENA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

9.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/51

(1)

Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)

Zaradi konca mandata g. Sukhdeva SHARME se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –