26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 383/2009 (2) („dokončna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz žic in pletenih žičnih vrvi PSC s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („veljavni ukrepi“).

(2)

Komisija je s strani družbe ECN Cable Group S.L., španskega proizvajalca kablov („vložnik“), prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(3)

Vložnik je zahteval izključitev nekaterih žic in pletenih žičnih vrvi PSC iz področja uporabe veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih vrst žic in pletenih žičnih vrvi iz nelegiranega jekla za pred- in ponapenjanje (žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Izdelek, za katerega se zahteva izključitev, so pletene žične vrvi, sestavljene iz sedmih žic iz nelegiranega jekla, platirane ali prevlečene s cinkom, z vsebnostjo vsaj 0,6 mas. % ogljika, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, ki ustrezajo mednarodnemu standardu IEC 60888 ali evropskemu standardu (cenelec) UNE-EN 50189 („pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike“).

(4)

Vložnik je predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti izdelka, za katerega se zahteva izključitev, bistveno drugačne od lastnosti zadevnega izdelka, ki je predmet veljavnih ukrepov.

(5)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, in po posvetovanju s svetovalnim odborom je z obvestilom, objavljenim 4. oktobra 2011 v Uradnem listu Evropske unije  (3) („obvestilo o začetku“), začela delni vmesni pregled v skladu z določbami člena 11(3) osnovne uredbe, omejen na preučitev obsega izdelka.

(6)

Komisija je uradno obvestila organe Ljudske republike Kitajske („zadevna država“) in vse druge znane zadevne strani, npr. znane proizvajalce izvoznike v zadevni državi, uporabnike in uvoznike v Uniji ter proizvajalce v Uniji, o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, zahtevajo zaslišanje.

(7)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim zadevnim stranem in vsem drugim stranem, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku.

(8)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od vložnika, dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, dvanajstih proizvajalcev žic in pletenih žičnih vrvi PSC Unije, dveh proizvajalcev prevodnikov za električne vode Unije, šestih uporabnikov in dveh uvoznikov Unije. Glede na obseg delnega pregleda za namen tega delnega pregleda obdobje preiskave ni bilo določeno.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oceno, ali je treba spremeniti obseg obstoječih protidampinških ukrepov, in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(10)

Zadevni izdelek je enak, kot je določen v členu 1 dokončne uredbe, tj. neplatirana ali neprevlečena žica iz nelegiranega jekla, žica iz nelegiranega jekla, platirana ali prevlečena s cinkom, in pletene žične vrvi iz nelegiranega jekla, platirane ali ne ali prevlečene ali ne, iz največ 18 žic, z vsebnostjo 0,6 mas. % ali več ogljika, z največjo dimenzijo prečnega prereza več kot 3 mm, trenutno uvrščene pod oznake KN ex 7217 10 90, ex 7217 20 90, ex 7312 10 61, ex 7312 10 65 in ex 7312 10 69 s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(11)

Žice ali pletene žične vrvi za pred- in ponapenjanje so narejene iz jekla z visoko vsebnostjo ogljika in se večinoma uporabljajo v gradbeni industriji za armirani beton, vzmetne elemente in napete mostove. Žice in pletene žične vrvi PSC so proizvedene iz jeklene valjane žice.

(12)

Obstajata dve glavni različni vrsti žic in pletenih žičnih vrvi PSC, in sicer: tiste, ki se uporabljajo v betonskih elementih in niso galvanizirane, in tiste, ki se uporabljajo za napete mostove ali viseče mostove in so pocinkane. Pocinkane pletene žične vrvi, ki se uporabljajo za viseče mostove, predstavljajo samo približno 1 % skupnega trga z žicami in pletenimi žičnimi vrvmi PSC v Uniji. Zato so glavni uporabniki žic in pletenih žičnih vrvi PSC podjetja v gradbeni industriji.

(13)

Vložnik je španski proizvajalec prevodnikov nadzemnih električnih vodov. Vrsta izdelka, ki jo želi vložnik izključiti iz opredelitve izdelka, je pocinkana pletena žična vrv, ki je sestavljena iz sedmih žic in se uporablja kot jekleno jedro v prevodnikih nadzemnih električnih vodov.

(14)

Da bi ocenili, ali bi bilo treba pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike za nadzemne električne vode, zajeti v opredelitev izdelka iz člena 1 dokončne uredbe, se je preučilo, ali imajo pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, in druge žice in pletene žične vrvi PSC, enake fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. V zvezi s tem je bila ocenjena tudi zamenljivost pletenih žičnih vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike za nadzemne električne vode, in drugih žic ter pletenih žičnih vrvi PSC, ki so predmet zadevnih ukrepov v Uniji.

(15)

Vložnik je predlagal razlikovanje obeh izdelkov z uporabo standardov. Vložnik trdi, da žice in pletene žične vrvi PSC, ki se uporabljajo v gradbeni industriji, ne ustrezajo zahtevam mednarodnega standarda IEC 60888 ali zahtevam evropskega standarda (cenelec) UNE-EN 50189. Obe normi veljata za jeklene žice prevlečene s cinkom, ki se uporabljajo za pletene žične prevodnike električne energije.

(16)

Standardi, ki so navedeni v zahtevi in v uvodni izjavi 15, se uporabljajo samo v zvezi s prevodniki za električno energijo. Ker proizvajalci žic in pletenih žičnih vrvi v Uniji, ki se uporabljajo v gradbeni industriji, niso bili seznanjeni z navedenimi normami, so tudi njihovi odgovori na vprašalnik pokazali različna mnenja glede tega, ali so izpolnjeni standardi pocinkanih pletenih žičnih vrvi, ki so sestavljene iz sedmih žic in se uporabljajo za viseče mostove.

(17)

Preiskava je pokazala, da je večina fizikalnih lastnosti/standardnih specifikacij obeh proizvodov vsaj delno primerljivih, a pokazala tudi, da obstaja prepoznavna posebna fizikalna razlika, ki omogoča jasno ločevanje obeh izdelkov – pri primerjavi norm, uporabljenih za prevodnike za nadzemne vode, z normami jekla za prednapenjanje, ki se uporablja v gradbeništvu.

(18)

V skladu s standardom EN 10337 za jeklo za prednapenjanje, ki se uporablja v gradbeništvu, „naj bi bil premer centralnega vodnika vsaj 3 % večji od premera zunanjih spiralnih žic“ (točka 7.1.3 norme), medtem ko imajo, v skladu s standardom za nadzemne prevodnike (EN 50182), žice v pocinkani pleteni žični vrvi, ki je sestavljena iz sedmih žic in se uporablja kot jekleno jedro za prevodnike, isti premer.

(19)

Razlike v debelini osrednje žice se lahko preveri z uporabo opreme, ki lahko meri debelino žic. V skladu s tem je to vrsto izdelka mogoče razlikovati od drugih vrst zadevnega izdelka.

(20)

Opravljeno je bilo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki so se, na kratko, strinjale, da je mogoče razlikovati med obema vrstama izdelkov, kot sta opisana zgoraj.

(21)

Preiskava je tudi pokazala, da imata obe vrsti izdelka različne, ločene načine uporabe in se uporabljata v dveh različnih industrijah. Žice in pletene žične vrvi PSC se uporabljajo v gradbeni industriji, medtem ko se pletene žične vrvi, za katere se je zahtevala izključitev, uporablja kot podporno jedro v prevodnikih za nadzemne električne vode v industriji kablov.

(22)

Poleg tega zaradi različnih specifikacij vsake vrste izdelka ni možna zamenljivost pri uporabi žic in pletenih žičnih vrvi PSC ter pletenih žičnih vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike.

(23)

Na podlagi tega se šteje, da obstajajo znatne temeljne fizikalne in tehnične razlike med žicami in pletenimi žičnimi vrvmi PSC ter pletenimi žičnimi vrvmi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike za nadzemne električne vode, ki jih je možno identificirati.

(24)

Nobena od družb, ki so sodelovale v prvotni preiskavi (sedem proizvajalcev Unije, sedem proizvajalcev izvoznikov v Ljudsko republiko Kitajsko, štirje nepovezani uvozniki v Uniji in sedem uporabnikov), ni bila vključena v izdelavo in/ali trgovino pletenih žičnih vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike. Razvidno je, da relevantne informacije o pletenih žičnih vrveh, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, v času prvotne raziskave niso bile zbrane.

(25)

Zato se zdi, da čeprav pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, niso bile izrecno izključene, jih preiskava takrat ni nameravala vključiti v zadevni izdelek.

(26)

Nekatere zainteresirane strani so izrazile skrb glede možnega izogibanja ukrepom, če bi se pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, izključilo iz obsega ukrepov.

(27)

Vendar se pocinkane pletene žične vrvi, ki jih sestavlja sedem žic in se uporabljajo v prevodnikih nadzemnih električnih vodov, prodajajo neprevlečene, medtem ko se pocinkane pletene žične vrvi, ki jih sestavlja sedem žic in se uporabljajo pri gradnji mostov, vzmetnih elementih in vetrnih generatorjih, večinoma prevlečene s polietilenom in so povoskane ali namaščene za pričakovano življenjsko dobo 50 let ali več.

(28)

Med preiskavo je bila opredeljena samo ena uporaba za nepremazane pocinkane žice in pletene žične vrvi PSC – začasna podpora pri gradnji mostov. Vendar pa ta vloga predstavlja le majhen del že tako majhnega trga uporabe vseh pocinkanih žic in pletenih žičnih vrvi PSC (glej uvodno izjavo 12).

(29)

Zato je v veliki večini primerov različne vrste pletenih žičnih vrvi lahko razlikovati med seboj – pocinkane in nepocinkane, in znotraj skupine pocinkanih med prevlečenimi in neprevlečenimi –, zaradi česar je nadzor izvedljiv.

(30)

Poleg tega velika večina držav članic EU zahteva za standardno/tradicionalno „uporabo PSC“ nacionalno homologacijo za uporabo žic in pletenih žičnih vrvi PSC, da se zagotovi kakovost izdelkov. Postopek homologacije je zelo podroben in zahteva objavo kakovosti in dobavitelja valjane žice, proizvodnih obratov, uporabljene opreme, laboratorijskih testov, itd.

(31)

V nekaterih primerih lahko nacionalno homologacijo – v skladu s postopki, ki so v veljavi v večini držav članic EU – nadomesti „sprejem kakovosti“ ali „projektu specifična homologacija“.

(32)

Vendar pa v obeh primerih neodvisni tehnični strokovnjak potrdi, da so izdelki, namenjeni uporabi, v skladu s standardnimi specifikacijami PSC. Ti postopki zagotavljajo dodatno zagotovilo v zvezi z morebitnimi poskusi izogibanja ukrepom.

(33)

Poleg tega se različne vrste izdelkov po potrebi lahko razlikuje z uporabo posebnih merilnih instrumentov/opreme v primerih, ko naj bi se za prosti promet ocarinilo pocinkane neprevlečene pletene žične vrvi.

(34)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče sklepati, da je tveganje izogibanja minimalno.

(35)

Zgoraj navedene ugotovitve kažejo, da pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, ter druge žice in pletene žične vrvi PSC, ki so predmet zadevnih ukrepov, nimajo enakih osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnosti ter končnih uporab. Izdelka imata različne končne uporabe, ciljne trge in nista zamenljiva. Poleg tega pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, niso bile preučene v okviru prvotne preiskave. Na podlagi tega se sklene, da so pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, ter druge žice in pletene žične vrvi PSC dva različna izdelka.

(36)

Glede na zgoraj navedeno in ker je bilo ugotovljeno, da je pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, mogoče razlikovati od zadevnega izdelka, bi jih bilo treba izključiti iz obsega izdelka, za katerega veljajo ukrepi.

(37)

Vse zainteresirane strani so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih so bile sprejete sklepne ugotovitve. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem strani lahko predložijo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Komisija ni prejela pripomb, ki bi povzročile drugačen sklep.

(38)

Ker je sedanji postopek omejen na razjasnitev obsega izdelka, pletene žične vrvi, ki se uporabljajo kot jekleno jedro za prevodnike, pa niso bile zajete v prvotni preiskavi in posledične protidampinške ukrepe, se zdi primerno, da se ugotovitve uporabljajo od začetka veljavnosti dokončne uredbe, vključno z uvozom, za katerega so veljale začasne dajatve med 16. novembrom 2008 in 13. majem 2009. Komisija ni našla tehtnega razloga proti uvedbi takšne retroaktivne uporabe.

(39)

Zato bi bilo treba za blago, ki ni zajeto s členom 1(1) Uredbe (ES) št. 383/2009, kakor se spremeni s to uredbo, dokončne protidampinške dajatve, plačane ali vknjižene v skladu s členom 1(1) Uredbe (ES) št. 383/2009, in začasne protidampinške dajatve, dokončno pobrane v skladu s členom 2 iste uredbe, povrniti ali odpustiti. Povrnitev ali odpustitev dajatev je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo Če roki iz člena 236(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (4) pretečejo pred ali s 26. oktobrom 2012 ali v roku šestih mesecev po navedenem datumu, se ti roki podaljšajo, da pretečejo šest mesecev po datumu objave te uredbe –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/5

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 452/2007 z dne 23. aprila 2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ukrajine (2) („izpodbijana uredba“) uvedel dokončne protidampinške dajatve v višini od 9,9 % do 38,1 % na uvoz likalnih desk, prostostoječih ali ne, z ali brez sistema za vsrkavanje odvečne pare oziroma ogrevalnega sistema oziroma sistema za pihanje zraka, vključno z rokavniki in njihovimi bistvenimi deli, torej podnožjem, prevleko in odlagalno površino za likalnik, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“) in Ukrajine.

(2)

Dne 19. julija 2007 je en sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik, in sicer Zhejiang Harmonic Hardware Products Co. Ltd. („družba Harmonic“), vložil tožbo pri Splošnem sodišču, da bi dosegel razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, v kolikor se nanaša na vložnika (3).

(3)

Splošno sodišče je 8. novembra 2011 v svoji sodbi v zadevi T-274/07 („sodba Splošnega sodišča“) ugotovilo, da je neupoštevanje roka, določenega v členu 20(5) osnovne uredbe, dejansko vplivalo na pravice družbe Harmonic do obrambe in da je Komisija kršila člen 8 osnovne uredbe, ki družbi Harmonic daje pravico, da ponudi zaveze do izteka navedenega obdobja. Zato je Splošno sodišče za nična razglasilo člena 1 in 2 izpodbijane uredbe, v kolikor uvajata dokončno protidampinško dajatev in dokončno pobiranje začasne dajatve na likalne deske, ki jih proizvaja družba Harmonic.

(4)

Institucije Evropske unije morajo v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“) sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Splošnega sodišča z dne 8. novembra 2011. Glede na ustaljeno sodno prakso (zadeva T-2/95 (4), „zadeva IPS“) razglasitev ničnosti enega dela postopka v postopkih, sestavljenih iz več upravnih delov, ne pomeni, da je celotni postopek ničen. Protidampinški postopek je primer takega postopka v več delih. Zato razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe v delu, ki se nanaša na eno stranko, ne pomeni, da je ničen celotni postopek, ki je potekal pred sprejetjem zadevne uredbe. Poleg tega bi morala v skladu s sodno prakso Sodišča institucija, ki je sprejela ukrep, potreben za uskladitev s sodbo o razglasitvi ničnosti ukrepa in njeno popolno izvršitvijo, nadaljevati postopek na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti, in nadomestiti ukrep (5). Nazadnje pomeni izvrševanje sodbe sodišča tudi, da se lahko izpodbijana uredba v vidikih, zaradi katerih je bila razglašena za nično, popravi, ob tem pa se deli, ki niso bili izpodbijani in o katerih Splošno sodišče ni odločalo, ne spremenijo, kakor to izhaja iz zadeve C-458/98 P (6). Treba je opozoriti, da razen ugotovljene kršitve člena 20(5) in člena 8 osnovne uredbe vse ostale ugotovitve iz izpodbijane uredbe samodejno ostanejo v veljavi, ker je Splošno sodišče zavrnilo vse argumente v zvezi s tem.

(5)

Po sodbi Splošnega sodišča z dne 8. novembra 2011 je bilo objavljeno obvestilo (7) o delni obnovi protidampinške preiskave v zvezi z uvozom likalnih desk s poreklom, med drugim, iz Kitajske. Obnova je bila po obsegu omejena na izvrševanje sodbe Splošnega sodišča, v kolikor je zadevala družbo Harmonic.

(6)

Komisija je o delni ponovni uvedbi preiskave uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, predstavnike države izvoznice in industrijo Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila.

(7)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(8)

Pripombe sta predložila en proizvajalec izvoznika na Kitajskem (stran, ki jo to neposredno zadeva, tj. družba Harmonic) in en nepovezan uvoznik.

(9)

Vse zadevne strani so bile obveščene o pomembnih dejstvih in pomislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev za družbo Harmonic. Po razkritju so imele na voljo obdobje za predložitev pripomb, vendar se na tej stopnji nobena ni odzvala.

(10)

Opozoriti je treba, da je bil razlog za ničnost izpodbijane uredbe, da je Komisija svoj predlog za uvedbo dokončne protidampinške dajatve poslala Svetu pred koncem obveznega 10-dnevnega roka za prejem pripomb po tem, ko je bil zainteresiranim stranem poslan dokument o dokončnem razkritju, kot je določeno v členu 20(5) osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija kršila člen 8 osnovne uredbe, ki družbi Harmonic daje pravico, da ponudi zaveze do izteka navedenega obdobja.

(11)

Družba Harmonic je navedla, da kršitev pravic do obrambe, kot jo je ugotovilo Splošno sodišče, ni mogoče odpraviti s ponovnim odprtjem preiskave. Sodba Splošnega sodišča ne bi zahtevala izvedbenih ukrepov.

(12)

Družba meni, da bi Komisija ravnala v skladu s sodbo Splošnega sodišča, kot to zahteva člen 266 PDEU, le tako, da trajno prekliče ukrepe, ki zadevajo družbo Harmonic. Kršitev člena 8 osnovne uredbe bi od institucij EU zahtevala, da obnovijo pravico družbe Harmonic do ponudbe cenovne zaveze iz leta 2007.

(13)

Po mnenju družbe Harmonic bi bila ponovna uvedba preiskave nezakonita, saj v osnovni uredbi ni nobene posebne določbe, ki bi to dovoljevala, in ker bi bila v nasprotju z zakonskim 15-mesečnim rokom za zaključitev preiskave iz člena 6(9) osnovne uredbe in 18-mesečnim rokom iz člena 5.10 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Trdila je, da institucije EU ne morejo trditi, da bodo ponovno uvedle ukrepe, ki temeljijo na njihovih pristojnostih sprejemanja dokončnih ukrepov (zlasti člen 9 osnovne uredbe), in hkrati zanikati veljavnost rokov iz iste določbe osnovne uredbe.

(14)

Družba Harmonic je navedla, da se zadeva IPS ne more uporabljati kot precedenčni primer, ker je temeljila na Uredbi Sveta (EGS) št. 2423/88 z dne 11. julija 1988 o zaščiti proti dampinškemu ali subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti (8) („prejšnja osnovna uredba“), v skladu s katero še ni bilo treba uporabljati obveznih rokov.

(15)

Družba Harmonic je trdila tudi, da ponovna izdaja revidiranega dokumenta o razkritju in odobritev roka za odgovor v skladu s členom 20(5) osnovne uredbe ne more popraviti kršitve pravice družbe Harmonic do obrambe in nezakonite uvedbe dajatev.

(16)

Po mnenju družbe Harmonic je Komisija, ko je leta 2007 Svetu predložila predlog za dokončne ukrepe, dokončno izgubila zmožnost, da Svetu predlaga uvedbo dajatve za družbo Harmonic, ne da bi pri tem kršila pravice družbe do obrambe. Družba Harmonic meni, da Komisija ne more več prejeti nobenih pripomb in nima potrebnega manevrskega prostora pri upoštevanju predloga zaveze družbe Harmonic.

(17)

Družba Harmonic trdi, da se njene pravice do ponudbe cenovnih zavez v predpisanem roku ne da popraviti s ponovnim odprtjem postopka iz prvotne preiskave. Poleg tega družba Harmonic trdi, da je bila v uvodni izjavi 68 izpodbijane uredbe očitno vključena ocena uradne cenovne zaveze, ki jo je ponudila družba Harmonic.

(18)

Poleg tega je družba Harmonic trdila, da Komisija ne more obnoviti zadeve, ker ne bi bila objektivna in nepristranska, saj je izpodbijano uredbo, ki jo je predlagala, Splošno sodišče razglasilo za delno nično.

(19)

Na koncu je družba Harmonic poudarila, da Komisija ne more ponovno uvesti protidampinških ukrepov na podlagi podatkov iz leta 2005, več kot šest let pred začetkom delne obnove preiskave, saj to ne bi bilo v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe.

(20)

Eden nepovezanih uvoznikov/proizvajalcev Unije je poudaril posledice, ki jih ima razglasitev ničnosti Splošnega sodišča in poznejša delna obnova preiskave na njegovo poslovanje. Predložil ni nobenih informacij in podatkov v zvezi s pravnim vidikom ponovne preiskave, vendar se je skliceval na pripombe, podane v eni prejšnjih ponovnih preiskav, ki je bila sklenjena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 805/2010 z dne 13. septembra 2010 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvaja družba Foshan Shunde Yongjian Housewares and Hardware Co. Ltd., Foshan (9).

(21)

Treba je opozoriti, da je Splošno sodišče zavrnilo vse vsebinske argumente družbe Harmonic v zvezi z zadevo. Zato so institucije Unije zavezane popraviti tisti del upravnega postopka, pri katerem se je pojavila nepravilnost v prvotni preiskavi.

(22)

Ugotovljeno je bilo, da je bila trditev, da uvedba 15-mesečnega roka v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe za zaključek protidampinških preiskav Komisiji onemogoča nadaljevanje s pristopom, na katerem temelji zadeva IPS, neutemeljena. Šteje se, da ta rok ni relevanten za izvršitev sodbe Splošnega sodišča. Takšen rok ureja le zaključek začetne preiskave od datuma začetka do datuma dokončnega ukrepa in ne zadeva nobenega poznejšega ukrepa, ki ga je morebiti treba sprejeti na primer zaradi ponovne sodne presoje. Poleg tega je treba opozoriti, da bi kakršna koli druga razlaga na primer pomenila, da uspešna rešitev pravnega spora, ki ga sproži industrija Unije, za navedeno stran ne bi imela praktičnega učinka, če iztek roka za zaključitev prvotne preiskave ne bi omogočil izvrševanja sodbe Splošnega sodišča. To bi bilo v nasprotju z načelom, da bi vse stranke morale imeti pravico do učinkovite ponovne sodne presoje.

(23)

Treba je tudi opozoriti, da je Splošno sodišče v svoji sodbi v skupnih zadevah T-163/94 in T-165/94 (10) razsodilo, da se nezavezujoč rok iz prejšnje osnovne uredbe ne more podaljšati prek razumnih meja in da je preiskava, ki traja že več kot tri leta, predolga. To je v nasprotju z zadevo IPS, pri kateri se je predhodna sodba Sodišča izvrševala skoraj sedem let po začetku začetne preiskave, v sodbi pa niso navedeni nikakršni pomisleki v zvezi z roki.

(24)

Zato se sklene, da se člen 6(9) osnovne uredbe uporablja le za začetek postopka in zaključek preiskave, začete v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe, in ne za delno obnovo preiskave zaradi izvrševanja sodbe Splošnega sodišča.

(25)

Ta sklep je v skladu s pristopom, uporabljenim za izvajanje poročil odborov STO in pritožbenega organa STO, za katerega velja, da institucije lahko spremenijo pomanjkljivosti uredbe o uvedbi protidampinške dajatve, zaradi uskladitve s poročili organa za reševanje sporov, kar vključuje tudi primere v zvezi z Unijo (11). V takšnih primerih se je zdelo primerno sprejeti posebne postopke za izvajanje poročil odbora STO in pritožbenega organa STO, ker se v pravnem redu Unije takšna poročila ne uporabljajo neposredno, za razliko od izvrševanja sodbe Splošnega sodišča, ki se uporabljajo neposredno.

(26)

Opozoriti je treba, da se člen 9 osnovne uredbe ne nanaša na roke za izvajanje protidampinških preiskav. Nanaša se na splošna vprašanja glede zaključka brez ukrepov in uvedbe dokončnih dajatev.

(27)

V zvezi s pripombami o uporabi člen 6(1) osnovne uredbe je treba opozoriti, da ni bilo mogoče ugotoviti kršitve člena 6(1) osnovne uredbe, ker Komisija ni začela novega postopka, temveč je prvotno preiskavo obnovila zaradi izvrševanja sodbe Splošnega sodišča.

(28)

Kar zadeva trditev družbe Harmonic v zvezi s kršitvijo njene pravice, da ponudi cenovno zavezo, je treba opozoriti, da je argument družbe Harmonic dvojen. Prvič, družba Harmonic trdi, da pravno, praktično ali realno ni možno, da bi Komisija za skoraj pet let nazaj določila datum cenovne zaveze. Drugič, družba Harmonic trdi, da po eni strani uvodna izjava 68 izpodbijane uredbe vključuje oceno uradne cenovne zaveze, ki jo je ponudila družba Harmonic, in da po drugi strani Komisija vztraja, da bi bile cenovne zaveze, ki bi jih lahko predložila družba Harmonic, zavrnjene, saj bi bile nepraktične za spremljanje.

(29)

Glede trditve družbe Harmonic o ponovnem začetku prvotne preiskave, ki naj bi odpravila kršitev pravice do ponudbe cenovnih zavez v predpisanem roku, je ponovno odprtje upravičeno, saj je bila v okviru prvotne preiskave kršena pravica družbe Harmonic, da ponudi zaveze. V vsakem primeru pa družba Harmonic formalno ni ponudila cenovne zaveze, zato je razprava o možnih učinkih brezpredmetna.

(30)

Poleg tega je v zvezi z razlago uvodne izjave 68 izpodbijane uredbe družbe Harmonic treba poudariti, da navedena uvodna izjava enostavno upošteva dejstvo, da so potekale razprave o morebitnih cenovnih zavezah, ki so jih ponudili nekateri proizvajalci izvozniki, in razlogih, zakaj so institucije na splošno zaveze štele za nepraktične v danem času. Trditev družbe Harmonic, da uvodna izjava očitno vključuje oceno uradne cenovne zaveze (ki ni bila predložena), ponujene s strani družbe Harmonic, je zato neutemeljena.

(31)

Poleg tega je treba opozoriti, da argumenti iz uvodne izjave 68 izpodbijane uredbe ne prejudicirajo uradnih cenovnih zavez, ki bi lahko bile ponujene v poznejši fazi, vendar navajajo razloge, zakaj je v tem primeru sprejetje cenovnih zavez malo verjetno, zlasti če vprašanja glede njihove izvedljivosti niso ustrezno obravnavana. Kakor je predvideno v členu 8(3) osnovne uredbe, ponujenih zavez ni treba sprejeti, če se zdi njihovo sprejetje nepraktično.

(32)

Ob upoštevanju pripomb strani in njihove analize je bilo sklenjeno, da mora izvrševanje sodbe Splošnega sodišča zajemati ponovno razkritje revidiranega dokumenta o dokončnem razkritju z dne 23. marca 2007 družbi Harmonic in vsem drugim zainteresiranim stranem, na podlagi katerega je bila predlagana ponovna uvedba protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk, ki jih proizvaja družba Harmonic.

(33)

Na podlagi navedenega je bilo tudi sklenjeno, da mora Komisija družbi Harmonic in vsem drugim zainteresiranim stranem zagotoviti dovolj časa za predložitev pripomb k revidiranemu dokumentu o dokončnem razkritju z dne 23. marca 2007, te pripombe nato analizirati ter se odločiti, ali bo Svetu predlagala ponovno uvedbo protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk proizvajalca Harmonic na podlagi dejstev v zvezi z obdobjem prvotne preiskave.

(34)

Zainteresirane strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo izvrševati sodbo Splošnega sodišča.

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe v 10-dnevnem roku iz člena 20(5) osnovne uredbe.

(35)

Družba Harmonic in vse druge zainteresirane strani so prejele revidiran dokument o dokončnem razkritju z dne 23. marca 2007, na podlagi katerega je bila predlagana ponovna uvedba protidampinške dajatve na uvoz likalnih desk proizvajalca Harmonic, ki je temeljila na podatkih v zvezi z obdobjem začetne preiskave.

Harmonic in vse druge zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoje mnenje o navedenem revidiranem dokumentu o dokončnem razkritju z dne 23. marca 2007.

(36)

Člen 8 osnovne uredbe je družbi Harmonic dodelil pravico, da ponudi zaveze do izteka 10-dnevnega roka iz člena 20(5) osnovne uredbe.

(37)

Niti družba Harmonic niti nobena druga zainteresirana stran niso predložile nobenih pripomb ali ponudile zavez v določenem roku.

(38)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ta postopek ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti ukrepov, ki so bili uvedeni z izpodbijano uredbo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo 25. aprila 2012 v Uradnem listu Evropske unije objavljeno obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz likalnih desk s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ukrajine (12) –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/9

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVIII k Uredbi. Ta nadzor se izvaja v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za izvajanje člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leta 2009, 2010 in 2011 bi bilo treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne dajatve za mandarine in mandarine satsuma, klementine, artičoke, pomaranče od 1. novembra 2012 ter za bučke od 1. januarja 2013.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 543/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep začne uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/11

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za endo-1,4-beta-ksilanazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49755), in za endo-1,3(4)-beta-glukanazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49754). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za endo-1,4-beta-ksilanazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49754), kot krmnega dodatka za kokoši nesnice ter manjše vrste perutnine za pitanje in za nesnice ter njuno uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1091/2009 (2) je bila za deset let dovoljena uporaba navedenih encimov za piščance za pitanje, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1088/2011 (3) pa za deset let za odstavljene pujske.

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za izdajo dovoljenja za endo-1,4-beta-ksilanazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49755), in za endo-1,3(4)-beta-glukanazo, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49754), za kokoši nesnice ter manjše vrste perutnine za pitanje in za nesnice. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 23. maja 2012 (4) navedla, da endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49755), in endo-1,3(4)-beta-glukanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (MULC 49754), nimata škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko uporaba navedenega pripravka znatno vpliva na prirast jajčne mase, izboljša razmerje med krmo in prirastom jajčne mase pri kokoših nesnicah in manjših vrstah perutnine za nesnice ter izboljša zootehnične parametre manjših vrst perutnine za pitanje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/15

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(7) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 10(1) do (4) navedene uredbe določa posebne določbe za vrednotenje proizvodov, ki se v Uniji uporabljajo kot silirni dodatki na datum začetka veljavnosti navedene uredbe.

(2)

V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil pripravek Propionibacterium acidipropionici (CNCM MA 26/4U) (v nadaljnjem besedilu: pripravek) vpisan v register krmnih dodatkov Skupnosti kot obstoječ proizvod iz funkcionalne skupine silirnih dodatkov za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe je bil vložen zahtevek za dovoljenje za pripravek kot krmni dodatek za vse živalske vrste ter za njegovo uvrstitev v kategorijo „tehnoloških dodatkov“ in funkcionalno skupino „silirnih dodatkov“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 25. aprila 2012 (2) navedla, da pripravek v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali, ljudi ali na okolje in da lahko uporaba pripravka izboljša aerobno stabilnost obdelane silaže. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnje izvajanje spremenjenih pogojev za izdajo dovoljenja, je primerno, da se omogoči prehodno obdobje, da se lahko vse zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/18

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za cinkov klorid hidroksid monohidrat. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za cinkov klorid hidroksid monohidrat kot krmni dodatek za vse živalske vrste in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 26. aprila 2012 (2) navedla, da cinkov klorid hidroksid monohidrat v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali okolje ter da je lahko pomemben vir cinka za vse živalske vrste. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila pa je poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena cinkovega klorid hidroksid monohidrata je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/20

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/22

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1273/2011 z dne 7. decembra 2011 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3) je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo I k navedeni izvedbeni uredbi.

(2)

Za kvoto z zaporedno številko 09.4138 iz člena 1(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011 je edino podobdobje mesec oktober. Navedena kvota vsebuje ostanek neporabljenih količin iz kvot z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4130 predhodnega podobdobja. Mesec oktober je zadnje podobdobje za kvote iz člena 1(1)(b) in (e) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, ki vsebujejo ostanek neporabljenih količin iz predhodnega podobdobja.

(3)

Iz sporočil, poslanih v skladu s členom 8(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, izhaja, da zahtevki za kvoto z zaporedno številko 09.4138, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca oktobra 2012 v skladu s členom 4(1) navedene izvedbene uredbe, zajemajo količino, ki je večja od razpoložljive. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevano količino za zadevno kvoto, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Iz sporočil izhaja tudi, da zahtevki za kvoto z zaporedno številko 09.4148, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca oktobra 2012 v skladu s členom 4(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive.

(5)

Prav tako bi bilo treba sporočiti končni odstotek porabe vsake kvote iz Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011 v letu 2012.

(6)

Da se zagotovi učinkovito upravljanje postopka izdaje uvoznih dovoljenj, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/26

(1)

Direktiva 2006/88/ES med drugim določa nekatere predpise v zvezi z zdravjem živali, ki se uporabljajo za živali in proizvode iz ribogojstva, vključno s posebnimi določbami glede eksotičnih in neeksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k navedeni direktivi ter za te bolezni dovzetnih vrst.

(2)

Epizootski ulcerativni sindrom (EUS) je vključen v seznam eksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES.

(3)

Del I Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES določa merila za uvrstitev bolezni na seznam eksotičnih in neeksotičnih bolezni iz dela II navedene Priloge. V skladu z navedenimi merili lahko eksotične bolezni, če se pojavijo v Uniji, z izgubami pri ribogojni proizvodnji Unije ali z omejevanjem možnosti za trgovino z živalmi in proizvodi iz ribogojstva znatno vplivajo na gospodarstvo. Lahko pa tudi škodljivo vplivajo na okolje in na prosto živeče populacije vrst vodnih živali, ki so vredne zaščite s strani prava Unije ali mednarodnih določb.

(4)

Svet za zdravje in zaščito živali Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 15. septembra 2011 sprejel znanstveno mnenje o epizootskem ulcerativnem sindromu (2) (mnenje EFSA). V njem ugotavlja, da bi bil vpliv EUS na ribogojno proizvodnjo v Uniji ničen ali zelo omejen.

(5)

Poleg tega mnenje EFSA navaja, da je verjetno, da je EUS večkrat prišel v Unijo prek uvoza okrasnih rib iz tretjih držav in da so bile take ribe morda izpuščene v vode Unije. Glede na te okoliščine in dejstvo, da izbruhi EUS v Uniji niso bili ugotovljeni, ni dokazov za to, da bi EUS lahko imel škodljiv vpliv na okolje.

(6)

Glede na ugotovitve EFSA in razpoložljive znanstvene dokaze EUS ne izpolnjuje več meril iz dela I Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES za uvrstitev na seznam iz dela II navedene priloge.

(7)

Zato je primerno, da se vnos za epizootski ulcerativni sindrom črta s seznama eksotičnih bolezni iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES.

(8)

Poleg tega del II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES vsebuje seznam vrst, za katere se šteje, da so dovzetne za virusno hemoragično septikemijo.

(9)

Vrsta Paralichthys olivaceus je dovzetna za netoksično ribjo bolezen virusna hemoragična septikemija. Klinični izbruhi navedene bolezni so bili potrjeni v nekaterih regijah v Aziji.

(10)

Zato je primerno, da se vrsta Paralichthys olivaceus vključi na seznam vrst, dovzetnih za virusno hemoragično septikemijo iz dela II Priloge IV k Direktivi 2006/88/ES.

(11)

Prilogo IV k Direktivi 2006/88/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/29

(1)

Evropski svet je na zasedanju 15. in 16. decembra 2005 sprejel strategijo EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njim (strategija EU SALW). V navedeni strategiji je poudarjeno, da se je za čim večje zmanjšanje tveganj, ki jih predstavljata nedovoljena trgovina z osebnim in lahkim orožjem ter njegovo prekomerno kopičenje, treba še posebej posvetiti ogromnim količinam osebnega in lahkega orožja, nakopičenim v vzhodni in jugovzhodni Evropi, in potem, po katerih se to orožje razširja po konfliktnih območjih.

(2)

Eden od ciljev strategije EU SALW je podpirati učinkovito večstransko sodelovanje pri oblikovanju mednarodnih in regionalnih mehanizmov ter mehanizmov v okviru Unije in držav članic za preprečevanje ponudbe in destabilizirajočega širjenja osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva. Kot ena od regionalnih organizacij, s katerimi bi bilo treba razviti sodelovanje, je v akcijskem programu v sklopu strategije opredeljena tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Akcijski program vsebuje zlasti tudi posebne določbe o podpori za ukrepe OVSE za boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom in za uničenje presežnih zalog v državah, ki sodelujejo v OVSE (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države).

(3)

Sodelujoče države so 24. novembra 2000 sprejele dokument OVSE o osebnem in lahkem orožju, ki jih zavezuje k vzpostavitvi in izvajanju učinkovitega nacionalnega nadzora nad prenosom osebnega in lahkega orožja, tudi nad izvozom in posredovanjem. V tem dokumentu je poudarjeno tudi, kako destabilizirajoče učinkuje prekomerno kopičenje osebnega in lahkega orožja ter nezadovoljivo upravljanje in varnost zalog na nacionalno, regionalno in mednarodno varnost. Uničenje presežnega osebnega in lahkega orožja je v njem opredeljeno kot najbolj zaželen način za njegovo odstranitev.

(4)

Sodelujoče države so 26. maja 2010 sprejele akcijski načrt OVSE na področju osebnega in lahkega orožja, v katerem je med drugim navedena potreba po oblikovanju oziroma okrepitvi pravnega okvira sodelujočih držav za zakonito posredništvo, poudarjeno pa je tudi, da je treba okrepiti zaveze o upravljanju in varnosti zalog osebnega in osebnega in lahkega orožja, zaveze sodelujočih držav o uničenju presežnega in nedovoljenega osebnega in lahkega orožja ter sredstva za izboljšanje njihovih zmogljivosti za uničevanje presežnega in nedovoljenega osebnega in lahkega orožja.

(5)

Svet je 23. junija 2003 sprejel Skupno stališče 2003/468/SZVP o nadzoru posredovanja orožja (1), v skladu s katerim morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno z vzpostavitvijo jasnega pravnega okvira za zakonite posredniške dejavnosti, za nadzor dejavnosti posredovanja, ki se odvijajo na njihovem ozemlju, ter ki jih spodbuja, da nadzorujejo dejavnosti posredovanja izven svojega območja, ki jih izvajajo posredniki, ki so njihovi državljani, ki prebivajo ali imajo sedež na njihovem ozemlju.

(6)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel Skupno stališče 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (2). V Skupnem stališču 2008/944/SZVP je naveden niz meril, ki so vodilo državam članicam pri obravnavi vlog za izvoz, ponovni izvoz in posredovanje konvencionalnega orožja. Od držav članic terja, da si po najboljših močeh prizadevajo, da bi k upoštevanju meril iz tega skupnega stališča spodbudile tudi druge države, ki izvažajo vojaško tehnologijo ali opremo –

—

krepitev miru in varnosti v sosedstvu Unije z zmanjševanjem tveganj, ki jih predstavljata nedovoljena trgovina z osebnim in lahkim orožjem ter njegovo prekomerno kopičenje na območju OVSE,

—

podpora učinkovitemu multilateralizmu na regionalni ravni s spodbujanjem ukrepov OVSE za preprečevanje prekomernega kopičenja osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter nedovoljene trgovine z njim.

—

organizacija regionalnega usposabljanja za uradnike določenih sodelujočih držav, pristojne za nadzor posredovanja osebnega in lahkega orožja,

—

varnostna nadgradnja skladišč za zaloge osebnega in lahkega orožja v Belorusiji in Kirgizistanu,

—

uničenje presežnih zalog osebnega in lahkega orožja v Belorusiji in Kirgizistanu, da ne bi postalo predmet nedovoljene trgovine,

—

uvedba aplikacije za upravljanje evidence osebnega in lahkega orožja, da se v več sodelujočih državah izboljšajo evidence o zalogah osebnega in lahkega orožja ter konvencionalnega streliva in njegova sledljivost.

(a)

Sekretariat OVSE izvaja naslednje:

(b)

Urad Programa Združenih narodov za razvoj v Belorusiji (urad UNDP V Belorusiji) izvaja varnostno nadgradnjo skladišč za zaloge konvencionalnega orožja in streliva v Belorusiji.

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 297/34

(1)

Turčija je izrazila željo, da pristopi h Konvenciji z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in je bila 19. januarja 2012 povabljena s sklepom Skupnega odbora, vzpostavljenega na podlagi Konvencije.

(2)

Zato bi bilo treba prevode jezikovnih referenc iz Konvencije v turškem jeziku v pravilnem vrstnem redu vključiti v Konvencijo.

(3)

Uporaba tega sklepa je vezana na datum pristopa Turčije h Konvenciji.

(4)

Da bi se omogočila uporaba zavarovalnih obrazcev, natisnjenih v skladu z merili, ki so veljala pred pristopom Turčije h Konvenciji, bi bilo treba določiti prehodno obdobje, v katerem je mogoče še naprej uporabljati te natisnjene obrazce z nekaterimi prilagoditvami.

(5)

Zato bi bilo treba Konvencijo ustrezno spremeniti –