—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (1),

—

ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 (COM(2011) 473 – C7-0257/2011) (2),

—

ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju – oddelek I – Evropski parlament – proračunsko leto 2010 (3),

—

ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2010,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2010 skupaj z odgovori revidiranih institucij (4),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 314(10) in 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6) (finančna uredba), zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvajanju proračuna Evropskega parlamenta (7),

—

ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Unije sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o smernicah za proračunski postopek za leto 2010 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2009 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2010 (9),

—

ob upoštevanju členov 77 in 80(3) ter Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0120/2012),

A.

ker revizija Računskega sodišča navaja, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2010, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri 93 % izmed 58 preverjenih plačil pa ni bilo pomembnih napak,

B.

ker je generalni sekretar 16. junija 2011 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

C.

ker je ta resolucija zaradi dejstva, da so nekatera vprašanja, načeta med razpravo o razrešnici za leto 2010 v Odboru za proračunski nadzor, presegla specifične teme o letu 2010 in so bila vključena v širša vprašanja odbora, osredotočeno predvsem na izvrševanje proračuna in razrešnico za proračunsko leto 2010, ob zavedanju, da bi morali biti pristopi k proračunskim zadevam predmet širše razprave, zlasti v delovni skupini, oblikovani za preučitev stroškov in morebitnih prihrankov Evropskega parlamenta, ter v skladu s proračunskimi smernicami za leto 2013, sprejetimi 8. februarja 2012, ki so namenjene dosegu bistvenih dolgoročnih prihrankov, s pomočjo neodvisne ocene proračuna Parlamenta, ki bo do konca leta 2012 privedla do predlogov, sledila pa bo njihova hitra izvedba,

1.

poudarja, da je bilo izvrševanje proračuna v letu 2010 polno izzivov, saj je to bilo prvo polno leto delovanja po evropskih volitvah 2009, in je potekalo v kontekstu stalnih finančnih težav v Uniji;

2.

ugotavlja, da je proračun Parlamenta (dokončna skupna sredstva so znašala 1 616 760 399 EUR v primerjavi z 1 529 970 930 EUR v letu 2009) znašal le nekoliko manj kot petino (19,99 %; 19,67 % v letu 2009, torej manj kot običajni 20-odstotni delež) razdelka V (upravni odhodki) splošnega proračuna Evropske unije za leto 2010;

3.

je seznanjen z odgovorom sekretariata Parlamenta, da so 2010 letni stroški sedeža Parlamenta v Strasbourgu znašali natančno 51 500 000 EUR, od tega je bilo 33 500 000 EUR stroškov povezanih z infrastrukturo, 18 000 000 EUR pa s stroški delovanja za 12 mesečnih delnih zasedanj; poudarja, da so ti uradni zneski veliko manjši od prejšnjih ocen, ki so se gibale med 169 000 000 EUR in 203 000 000 EUR; vendar ugotavlja, da je uprava v ocenah iz leta 2006 letne prihranke z enim samim sedežem dela izračunala na 204 milijone EUR in leta 2010 na 180 milijonov EUR, kar je nižja številka zaradi nakupa stavb v Strasbourgu in izboljšav računalniške opreme, ter opozarja, da je v svojih ocenah za leto 2013 Evropski parlament glasoval s 184 glasovi proti in 429 glasovi za en sam sedež, da se tako prihrani denar;

4.

ugotavlja, da se je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe obseg pristojnosti, dejavnosti in zakonodajnega dela Parlamenta povečal, kar zahteva velike spremembe v organizaciji in delovnih metodah te institucije, da bo mogoče graditi na zakonodajni odličnosti in nadaljevati priprave na pristop Hrvaške k Uniji; ugotavlja še, da so bili v odgovor na nove izzive sprejeti ukrepi za izboljšanje stroškovne učinkovitosti z večjo storilnostjo, prerazporeditvijo zaposlenih in boljšimi delovnimi metodami;

5.

ugotavlja, da je bilo sprejetje spremembe proračuna (št. 1/2010 z dne 19. maja 2010) v znesku 9 397 164 EUR potrebno za financiranje dodatnih odhodkov, izhajajočih neposredno iz začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; ugotavlja tudi, da sta se s to spremembo proračuna povečali zlasti dve proračunski postavki (1200 – „Osebni prejemki in nadomestila“ in 4220/01 – „Parlamentarna pomoč: lokalni pomočniki“) za dodatno pomoč poslancem pri opravljanju obsežnejših zakonodajnih nalog; vendar obžaluje, da to povečanje ni bilo bistveno zmanjšano z daljnosežnejšimi prihranki;

6.

ugotavlja, da je v tem prišlo do konsolidacije in nadaljnje modernizacije uprave z večjim poudarkom na glavnih dejavnosti, prestrukturiranju storitev, boljši uporabi sodobnih tehnologij in tesnejšem medinstitucionalnem sodelovanju;

7.

poudarja, da je bilo leto 2010 prvo leto, ko sta se začela v celoti izvajati nova statuta za poslance in pomočnike (začela sta veljati 14. julija 2009), hkrati pa so začele veljati spremembe izvedbenih ukrepov za oba statuta, ki jih je predlagala začasna skupina za ocenjevanje, kar je povzročilo precejšnje dodatne obremenitve za upravo Parlamenta;

8.

ugotavlja, da je predsedstvo 24. marca 2010 sprejelo srednjeročno strategijo za informacijske in komunikacijske tehnologije (zlasti sistem za upravljanje znanja, ki je njen del) ter srednjeročno nepremičninsko politiko, ki sta imeli tudi pomembno finančno razsežnost;

9.

ugotavlja, da so v letu 2010 prihodki Parlamenta znašali 243 094 204 EUR (141 250 059 EUR v letu 2009), kar je vključevalo 110 298 523 EUR namenskih prejemkov;

10.

je seznanjen z zneski, na podlagi katerih so bili zaključeni računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2010, in sicer:

11.

ugotavlja, da so bile leta 2010 prevzete obveznosti za 96 % sredstev (93 % leta 2009) v proračunu Parlamenta s stopnjo stornacije 4 % (6,7 % leta 2009) in da je bila tako kot v prejšnjih letih dosežena zelo visoka raven izvrševanja proračuna;

12.

vseeno ugotavlja, da je bil v proračunsko leto 2010 prenesen precejšen znesek (190 365 823 EUR (10)) v največji meri zaradi posebne narave volilnega leta 2009, in poziva k boljšemu načrtovanju odhodkov ter upoštevanju te posebnosti ob naslednjih evropskih volitvah;

13.

ugotavlja, da je ta visoka stopnja izvrševanja v glavnem posledica dveh namenskih prenosov pred koncem proračunskega leta 2010 (9 240 000 EUR za nakup evropske hiše v Sofiji in 10 923 000 EUR za štiri osrednje projekte IT); pozdravlja dejstvo, da med letoma 2010 in 2011 že drugič ni bilo prenosov neizkoriščenih sredstev; kljub temu svojo upravo poziva, naj si v prihodnje prizadeva za boljše in jasnejše proračunsko načrtovanje in disciplino, ter ugotavlja, da bi vključitev nepremičnin, informacijske tehnologije in drugih pomembnih odhodkov v proračun zagotovila popolno finančno preglednost; meni, da je treba vse pomembne izdatke v celoti načrtovati v letnem proračunu in da ti ne smejo nastati zato, da bi prekrili premajhno porabo;

14.

pozdravlja izjavo generalnega sekretarja z dne 16. junija 2011 v njegovi vlogi glavnega pooblaščenega odredbodajalca glede letnih poročil o dejavnostih odredbodajalcev za leto 2010, s katero je potrdil, da ima zadostna dokazila, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni nadzorni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov;

15.

ugotavlja, da so osrednje službe na podlagi informacij, ki so jih posredovale službe za odobritve, za proračunski organ pripravile letno poročilo (11) o dodeljenih naročilih v letu 2010, in se seznanja z naslednjo razčlenitvijo vseh naročil, dodeljenih v letih 2009 in 2010:

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2010, str. 5)

16.

ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2010 in 2009 po vrsti uporabljenega postopka naslednja:

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2010, str. 6–7)

17.

pozdravlja dejstvo, da od januarja 2010 vsi generalni direktorati v prilogi k letnemu poročilu o dejavnosti navedejo podrobnosti o naročilih, dodeljenih po izrednem postopku s pogajanji in razloge, zakaj je bil uporabljen ta postopek ter preostale podatke, ki jih zahteva odstavek 50 resolucije z dne 5. maja 2010 (12) o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek 1 – Evropski parlament;

18.

kot pozitiven označuje trend zmanjševanja števila izrednih postopkov s pogajanji v letu 2010 v povezavi z vsemi naročili, katerih vrednosti presega 25 000 EUR (13) (v primerjavi z letom 2009 in prejšnjimi leti), kot je prikazano v spodnji razčlenitvi:

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2010, str. 11)

19.

poziva generalne direktorate, kjer sta število oziroma delež takšnih postopkov še vedno visoka, zlasti GD INLO, naj ju zmanjšajo; odločno poziva upravo, naj nadaljuje temeljit pregled teh postopkov, zlasti glede možnega navzkrižja interesov, in naj uporablja strožje in odvračilne sankcije za vse ugotovljene nepravilnosti; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračunski nadzor vsakih šest mesecev poroča o doseženem napredku;

20.

pozdravlja, da je GD PRES v Oddelku za načrtovanje, proračunsko upravljanje in pogodbe oblikoval enoto za naročila, saj bo to povečalo preglednost javnih postopkov;

21.

pozdravlja dejstvo, da je revizija Računskega sodišča pokazala, da so plačila v celoti brez bistvenih napak, in da Računsko sodišče ni našlo pomembnih slabosti pri ocenjevanju skladnosti nadzornih in kontrolnih sistemov s finančno uredbo;

22.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so postopki v letu 2010, v katerih niso bili zahtevani dokazi o dejanskih potnih stroških in ki so vključevali izplačila gotovine vodjem skupin, pomenili tveganje, da se izplačajo preveliki zneski, in onemogočili izvedbo internih kontrol za ta plačila, in je seznanjen s sprejetjem nedavnih sprememb tega sistema; vendar poudarja, da poslanci od skupin obiskovalcev lahko še vedno zahtevajo gotovinsko plačilo; poziva generalnega sekretarja, naj Računsko sodišče zaprosi za mnenje o spremenjenih pravilih;

23.

z razočaranjem ugotavlja, da je bila po ugotovitvah Računskega sodišča v štirih od petih revidiranih primerih, kar pomeni kar 80 % revidiranih primerov, dokumentacija o pregledovanju vlog, izvedbi intervjujev in sklepih o izbiri pogodbenih uslužbencev nepopolna, kar ni imelo za osebje, ki je bilo za to zadolženo, nobenih negativnih posledic in jih zato ni spodbudilo k izboljšanju razmer; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da je treba v prihodnje predložiti popolno dokumentacijo za namene notranje kontrole;

24.

obžaluje, da je Računsko sodišče v postopkih javnih naročil Parlamenta, ki jih je revidiralo, odkrilo napake, nedoslednosti in druge pomanjkljivosti; opozarja na nedavne ukrepe, sprejete z namenom izboljšanja teh postopkov, in spodbuja svojo upravo, naj na tem področju uvede dodatne izboljšave; pozdravlja razvoj informacijskega orodja Webcontracts, uvedenega leta 2010, ki omogoča oddajo javnih naročil na spletu;

25.

poziva predsedstvo, naj ponovno preuči vse nadzorne mehanizme za javna naročila, da bi zagotovili najbolj konkurenčne cene za ponujene storitve in blago;

26.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča o prenosu neporabljenih sredstev političnih skupin v naslednje leto in o razdelitvi evropskega volilnega leta na dve polovici, da je bil tako izračunan znesek za prenos še dovoljen; meni, da je treba v prihodnje za izračun zneska prenesenih sredstev političnih skupin uporabiti celotno volilno leto, da se bo mogoče izogniti težavam, podobnim tistim iz začetka leta 2010, saj skupine po volitvah ne prenehajo delovati;

27.

ugotavlja, da medtem ko je bilo zatrjeno, da se na vprašanja za pisni odgovor javnosti na splošno odgovori v dveh tednih, trenutno ni sistema, ki bi zagotavljal, da se na vprašanja poslancev predsedniku ali generalnemu sekretarju, odgovori v enakem časovnem obdobju;

28.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Odbor za proračunski nadzor hitro, že 6. oktobra 2011, prejel izčrpen pisni odgovor na resolucijo o razrešnici za leto 2009 in da je bila izmenjava mnenj med generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor med spremljanjem nadaljnjih ukrepov na osnovi razrešnice za leto 2009 11. oktobra 2011 konstruktivna;

29.

pozdravlja odgovore na številne zahteve v zvezi z omenjeno resolucijo in se veseli dokončanja ukrepov na osnovi naslednjih zahtev iz te resolucije:

30.

poziva generalnega sekretarja, naj pristojnemu odboru Parlamenta najpozneje do 31. oktobra 2012 poroča o ukrepih, ki so bili sprejeti oziroma še bodo sprejeti;

31.

pozdravlja dejstvo, da je podjetje zunanjih ocenjevalcev potrdilo, da služba za notranjo revizijo ustreza najstrožjim merilom skladnosti z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju;

32.

ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 24. januarja 2012 predstavil svoje letno poročilo, ki je bilo podpisano 15. julija 2011, in pojasnil, da je v letu 2010 opravil naslednje revizijsko delo v zvezi z upravo Parlamenta:

33.

je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira v naslednjem:

34.

sklicuje se na pripombe o poročilih o notranji reviziji v prejšnjih resolucijah o razrešnici; priznava, da so poročila o notranji reviziji sredstvo za izboljšavo sistemov in učinkovitosti ter si jih je mogoče ustrezno razlagati šele, kadar so na podlagi priporočil, ki jih vsebujejo, dejansko uvedene spremembe in doseženi rezultati; vendar poudarja, da potekajoči pregled finančne uredbe obravnava vprašanja razpoložljivosti teh poročil na zahtevo ob upoštevanju odločbe Sodišča Evropske unije glede tega;

35.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi generalni direktorji za izvrševanje proračuna svojih služb v letu 2010 podali izjavo o zanesljivosti brez pridržkov; se zaveda, da so letna poročila o dejavnostih sredstvo za notranje upravljanje, katerega glavni namen je, da generalni sekretar pridobi jasen pregled nad delom uprave in še posebej nad morebitnimi pomanjkljivostmi;

36.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je odgovorni za obvladovanje tveganj prevzel svoje naloge 1. junija 2010 in poroča neposredno generalnemu sekretarju; pozdravlja objavo priročnika za obvladovanje tveganj z dne 16. decembra 2011 in ponavlja svojo zahtevo, naj odgovorni za obvladovanje tveganj pristojnemu odboru posreduje letno poročilo o dejavnostih za leto 2010 ter ga obvešča o premikih pri izvajanju nove politike obvladovanja tveganj Parlamenta;

37.

zahteva, naj odgovorni za tveganja poleg tega pristojni odbor še pred koncem septembra 2012 obvesti o pristopu in sprejetih ukrepih za opredelitev in upravljanje občutljivih delovnih mest;

38.

je seznanjen z rahlim zmanjšanjem proračuna za varnost s 45 980 000 EUR v letu 2009 na 45 590 000 EUR v letu 2010; pozdravlja zmanjšanje odhodkov v proračunu za leto 2011 (končna sredstva: 42 830 000 EUR) v primerjavi z letom 2010 in celoviti koncept varnosti, ki ga je predsedstvo sprejelo julija 2011 in zagotavlja sodobnejše in učinkovitejše varovanje Parlamenta;

39.

ponovno poudarja svojo zahtevo generalnemu sekretarju, naj bo za poslance obvezno, da ob prihodu v prostore Parlamenta in odhodu z njih, pokažejo svojo priponko; predlaga, da se tudi priponke poslancev elektronsko preverjajo;

40.

vztraja pri tem, da je treba povečanje varnosti parlamentarnih stavb in njihove najbližje okolice obravnavati kot največjo prednostno nalogo; zahteva, da se v okviru tega izboljša varnost na parkiriščih in da se nadzira dostop do delov stavb Parlamenta, v katerih so pisarne poslancev;

41.

poudarja, da so se tatvine zgodile v pisarnah poslancev, ko so bile te zaklenjene, kar dokazuje, da je varnost pisarn na nizki ravni; poziva generalnega sekretarja, naj sprejme nujne ukrepe za izboljšanje sedanjih razmer;

42.

je zaskrbljen zaradi slabe varnosti na parkiriščih Parlamenta; ugotavlja, da je bilo na bruseljskih parkiriščih več avtomobilov namerno poškodovanih; poziva predsedstvo, naj primerno ukrepa za izboljšanje teh razmer;

43.

znova poziva generalnega sekretarja, naj do 30. junija 2012 predstavi predloge za učinkovitejši, varnejši in pred goljufijami zaščiten sistem podpisovanja (vključno z razmislekom o uradnih urah za to), še zlasti pa za morebitni prihodnji sistem elektronskega podpisovanja za poslance, tako za dokumente (na primer predloge sprememb) kot za potrjevanje prisotnosti z digitalnim podpisom, čeprav se zaveda, da je od tega mogoče pričakovati zelo majhne prihranke oziroma znižanje stroškov;

44.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je po sklepu predsedstva z dne 5. julija 2010 internalizacija službe za akreditacije zdaj v zaključni fazi; pričakuje, da bo novi sistem akreditacije omogočil boljše in učinkovitejše storitve; v zvezi s tem meni, da je treba izboljšati in modernizirati varnostno službo Parlamenta z ustrezno profesionalizacijo, zlasti s posebnim izborom in zaposlovanjem, pa tudi s potrebnim poklicnim, dodatnim in osvežitvenim usposabljanjem; z zanimanjem pričakuje razvoj novega celovitega koncepta varnosti, zlasti razlikovanje med razdeljenimi območji, kar bo pomenilo veliko izboljšavo, vsaj kar zadeva varnostne težave, povezane s pisarnami poslancev;

45.

ugotavlja, da je v GD PRES leta 2010 potekalo obsežno prestrukturiranje; pozdravlja centralizacijo finančne službe, načrtovanja in upravljanja javnih naročil in varnosti v direktoratu za vire, ustanovljenem marca 2010;

46.

opozarja na politični pomen delegacij za delo Parlamenta znotraj in zunaj Unije; kljub temu pa ugotavlja, da v njih obstajajo precejšnja razhajanja v stroških na poslanca na dan (ti znašajo od 1 400 EUR do 5 300 EUR), zlasti v delegacijah zunaj Unije; poziva predsedstvo, naj v sodelovanju z vsemi generalnimi direktorati, ki jih to zadeva, opredeli načela za bolj gospodarno in enotno sestavo stroškov za obiske delegacij, pri čemer naj upošteva zlasti njihov politični pomen in trajanje, pa tudi optimalno razmerje med poslanci in uslužbenci; poziva k razvoju sistema IT za konsolidacijo proračuna, ki bo zagotavljal podrobne informacije o proračunu za vsako delegacijo in izboljšal upravljanje porabe; zahteva, da se v prihodnje za potovanja delegacij navede podroben pregled stroškov za vse potujoče ter objavi njihova imena;

47.

je zaskrbljen, ker proračunska vrstica 3242 (Publikacije, informiranje in udeležba na javnih prireditvah) ni dovolj pregledna, razen kar zadeva stroške za zbirko podatkov za spremljanje zakonodaje, in meni, da bi bilo treba zlasti stroške v podpostavki 3242/01 razčleniti, da se poveča preglednost v prihodnjih računovodskih letih;

48.

ugotavlja, da so se prevzete obveznosti v postavki 3243 – „Center za obiskovalce“ močno povečale (+ 227 %) v nasprotju z nezadostno porabo v letu 2009 in so znašale 12 725 985 EUR; opozarja na hud problem z varnostjo spuščenih stropov, zaradi katerega je prišlo do zamude pri izvedbi projekta v letu 2010, uprava pa je morala stornirati 1 000 000 EUR, ki so bili samodejno preneseni iz leta 2009 v leto 2010; ugotavlja, da so skupni stroški ocenjeni na 20 530 000 EUR, kar pomeni 15,3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2007; zahteva zaščitne ukrepe, da ne bi prišlo do podobnih povišanj tudi pri preostalih večmilijonskih načrtih;

49.

pozdravlja odprtje centra za obiskovalce 14. oktobra 2011 (prvotno je bilo načrtovano za evropske volitve leta 2009); kljub vsemu obžaluje velike zamude in večje stroške, kot je bilo predvideno, pri tem projektu; poziva, naj se po dvanajstih mesecih delovanja opravi pregled delovanja centra za obiskovalce, da bi ocenili odziv javnosti, njegove prednosti in slabosti in stroškovno učinkovitost in tako zagotovili, da je cenovno primeren;

50.

ugotavlja, da je predsedstvo 5. julija 2010 sprejelo posodobljeno komunikacijsko strategijo Parlamenta, ki vključuje projekt Hiša evropske zgodovine, in da je septembra 2010 ta projekt pregledala mednarodna žirija; ugotavlja še, da sredstva v proračunskem poglavju 106 – „Rezerva za prednostne projekte v pripravi“ za ta projekt niso bila uporabljena, saj so bila prav vsa (5 000 000 EUR) prenesena v člen 210 – „Računalništvo in telekomunikacije“; vztraja, da se predložijo vse finančne posledice projekta, zlasti glede težav, nastalih zaradi podzemne reke Maalbeek, ki teče pod temelji stavbe; znova izraža pričakovanje, da bo stroškovni načrt iz poslovnega načrta strogo spoštovan;

51.

obžaluje, da sklepi predsedstva in drugih organov glede Hiše evropske zgodovine niso temeljili na celotnih „predvidenih“ končnih stroških, potrebnih za vzpostavitev popolnoma delujočega projekta; svetuje predsedstvu in kvestorjem, naj v prihodnosti ne odobrijo nobenega projekta ali pobude, za katere ni predložen celoten finančni predračun za neposredne in posredne stroške;

52.

se zaveda pomembnosti programa za obiskovalce za ozaveščanje o Parlamentu in njegovem zakonodajnem delu; je seznanjen z nedavnimi spremembami plačilnega sistema za skupine obiskovalcev, uvedene leta 2010, in poziva k oceni tega sistema in sheme povračil, da se prikaže razvoj stroškov in ugotovi, v kolikšni meri izplačila ustrezajo dejanskim stroškom skupin; predlaga Računskemu sodišču, naj to zadevo spremlja, in z veseljem pričakuje pripombe notranjega revizorja glede uporabe novega sistema;

53.

poziva upravo Parlamenta, naj Parlamentu posreduje poročilo o splošnih izkušnjah ter podrobneje o tem, kakšne so posledice spremenjenih pravil glede velikosti skupin uradnih obiskovalcev za organizacijo in izkoriščenost zmogljivosti;

54.

iz očitnih varnostnih razlogov in za ohranjanje podobe Parlamenta je zaskrbljen zaradi dejstva, da lahko Parlament nakazuje znatne gotovinske zneske odgovorni osebi za skupino obiskovalcev;

55.

obžaluje, da EuroparlTV ne more biti obravnavan kot uspešen zaradi zelo nizkega števila neposrednih individualnih uporabnikov (14) (pri tem niso upoštevani gledalci prek partnerskih sporazumov z regionalnimi televizijami), in to kljub znatnim sredstvom, ki jih je prejel leta 2010, ki znašajo približno 9 000 000 EUR (postavka 3246); pozdravlja prizadevanja za zmanjšanje proračuna za to televizijo za 14 % (na 8 000 000 EUR) v letu 2011 in v prihodnje; kljub temu obžaluje, da ni mogoče upravičiti dodatnih subvencij, ter poziva generalnega sekretarja, naj pristojnemu odboru poda predloge za zaključek dejavnosti;

56.

ugotavlja, da so stroški v zvezi z nagrado LUX leta 2010 znašali 380 666,18 EUR; je zaskrbljen zaradi dejstva, da so se stroški tega dogodka v letu 2011 povzpeli na 573 722,08 EUR (več kot za 50 %), in upa, da se bo ta trend z letom 2012 obrnil; izrecno zahteva, da se zmanjša obseg naslednjih dejavnosti, da bi omejili stroške:

57.

je seznanjen z izdatki nagrad za obdobje 2009–2011:

58.

meni, da so bila za 89-odstotno povečanje izdatkov za nagrade med letoma 2009 in 2011 porabljena sredstva, ki bi bila bolje uporabljena drugje; poziva, naj se prihodnji izdatki za nagrade znižajo na raven iz leta 2009;

59.

ugotavlja, da so stroški nagrade za novinarstvo v letu 2010 znašali 118 059 EUR, kar je 18 % več kot leta 2009; je zaskrbljen zaradi dejstva, da so stroški tega dogodka v letu 2011 narasli za več kot četrtino, in zahteva, da se opravi temeljita analiza stroškov in koristi, preden se iščejo možnosti na tem področju odnosov z mediji ali na drugem področju, zdaj ko je bila nagrada ukinjena;

60.

meni, da nagrade niso osrednja dejavnost Parlamenta in zahteva, da se izvede analiza stroškov in koristi, preden se razvijejo nove pobude glede nagrad, saj je treba upoštevati neprestano slabšanje finančnih in gospodarskih razmer v vseh državah članicah;

61.

je seznanjen z ustanovitvijo direktorata za vire v letu 2010, ki naj bi med drugim izvajal centralizirano koordinacijo javnih naročil, s tem pa decentraliziranim informacijskim pisarnam ne bo treba več premeščati uslužbencev na občutljivih mestih;

62.

ugotavlja, da 978 misij iz 32 informacijskih pisarn Parlamenta v Bruselj in Strasbourg stane skupno 944 330 EUR, kar v povprečju pomeni 701 EUR za vsako misijo v Bruselj in 1 064 EUR za vsako misijo v Strasbourg; ugotavlja, da misija iz Luksemburga v Bruselj v povprečju stane 250 EUR, misija iz Luksemburga v Strasbourg pa 630 EUR; zahteva, naj se mu tudi v prihodnosti zagotovijo podatki o povprečnih stroških na misijo (odgovori na vprašalnik, stran 68);

63.

je seznanjen z odprtjem urada EP za zvezo v Washingtonu (EPLO) aprila 2010 in sistema enoletnih misij za štiri uradnike, sprejetega oktobra 2010; ugotavlja, da sicer odprtje washingtonskega urada ni zahtevalo novih delovnih mest, vendar so kljub temu nastali dodatni stroški; želi biti obveščen o ravni teh stroškov za leto 2011 in 2012; poziva, naj se predsedstvu predloži pregled njegove strukture, dejavnosti in stroškov, zadevnim pristojnim odborom pa kopije;

64.

pozdravlja dejstvo, da se je uspešnost generalnega direktorata izboljšala na račun zunanjega izvajanja nekaterih funkcij (na primer vodenja jasli) in obsežnejše uporabe informacijske tehnologije pri upravljanju kadrovskih map; pozdravlja izvajanje računalniške aplikacije Streamline;

65.

je seznanjen s posledicami sklepa Sveta iz decembra 2009, da odobri samo 1,85-odstotno letno prilagoditev plač namesto 3,7-odstotne, kot je izračunala in predlagala Komisija, zaradi česar so v postavki 1200 – „Osebni prejemki in nadomestila“ nastale neporavnane obveznosti (v znesku nekoliko manj kot 6 000 000 EUR oziroma 1,4 %);

66.

ugotavlja, da je bilo v kadrovskem načrtu Parlamenta skupaj 6 285 delovnih mest: 5 348 (ali 85,1 %) v sekretariatu Parlamenta in 937 (ali 14,9 %) v političnih skupinah, torej za 3,35 % več v letu 2010 glede na leto 2009 (+ 204 novih mest), kar pa je večinoma posledica večjih pristojnosti Parlamenta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009;

67.

je seznanjen s spremembami v sestavi sekretariata, ki jih je predsedstvo sprejelo leta 2009 v okviru priprav na novo parlamentarno obdobje, zlasti z namenom izboljšanja storitev za poslance, in ki so začele veljati takoj v letu 2010; ugotavlja, da so te spremembe zajemale predvsem prestrukturiranje generalnih direktoratov PRES, PERS in INLO, pa tudi ustanovitev direktorata za vire v GD PRES, GD IPOL, GD EXPO in GD COMM, torej štirih direktoratih, katerih delo je predvsem politične narave;

68.

ugotavlja, da je bilo 31. decembra 2010 večina uslužbencev v sekretariatu (58,4 %) in v funkcijski skupini AD (51,7 %) žensk; pozdravlja dejstvo, da se je na ravni višjega in srednjega vodstva delež generalnih direktoric v letu 2010 povečal (na 36,4 %, torej 4 od 11), podobno kot delež vodij oddelkov (na 26,2 %);

69.

opozarja na težave pri zaposlovanju uradnikov in uslužbencev iz nekaterih držav članic, kot so Nemčija, Združeno kraljestvo, Avstrija in Nizozemska, saj je njihov delež med zaposlenimi v sekretariatu Parlamenta občutno nižji kot „demografska teža“ teh držav v Uniji (15), in ugotavlja, da je število zaposlenih, ki so državljani Belgije (13,6 %) in Luksemburga (2,3 %), relativno veliko zaradi krajev dela Parlamenta; poziva predsedstvo, naj pregleda postopke in zahteve zaposlovanja, da bi ugotovilo, kako prispevajo k težavam pri zaposlovanju osebja;

70.

ugotavlja, da je bilo leta 2010 opravljenih 33 200 službenih (uradnih) potovanj v skupnem trajanju 98 629 dni, večina med tremi kraji dela Parlamenta; znova poudarja, da se je treba izogibati nepotrebnim službenim potem med tremi kraji dela in stroškom, ki pri tem nastanejo, z bolj sistematičnimi in dokumentiranimi utemeljitvami ter z boljšim spremljanjem; poziva generalnega sekretarja, naj v postopku podelitve razrešnice poroča o morebitnih prihrankih, doseženih z dodatno racionalizacijo in o nadaljnjih pobudah, ki potekajo oziroma so v pripravi, da bi se zmanjšalo število misij; poleg tega meni, da se v Strasbourgu na splošno ne bi smel sestati noben odbor, razen tisti, čigar dnevni red je neposredno povezan s poročili ali razpravami delnega zasedanja tistega tedna; spodbuja Računsko sodišče, naj še dodatno analizira sedanje postopke misij in predlaga, kako bi izboljšali njihovo učinkovitost; izrecno poziva generalnega sekretarja, naj pregleda delovna mesta izven Bruslja, zlasti pri tistih zaposlenih, ki pogosto potujejo v Bruselj, da bi se ugotovilo, ali jih je treba premestiti; predlaga, da bi bilo morda treba pregledati sporazum z luksemburškimi oblastmi, ki določa število osebja Parlamenta v Luksemburgu ne glede na nove potrebe Parlamenta;

71.

z zadovoljstvom ugotavlja, da prehod na novi sistem zaposlovanja v glavnem ni vplival na proračun, saj je zaposlitev 1 400 pomočnikov izvedlo 15 uslužbencev in pričakuje, da bo prejel izvod poročila o izvajanju novega sistema zaposlovanja, njegovih skupnih neposrednih in posrednih stroških, vključno z nadomestili za brezposelnost, ki jih plačuje Komisija;

72.

ugotavlja, da se stanje glede ugotovitev Računskega sodišča o pomanjkljivi dokumentaciji in sledljivosti stroškov za misije pomočnikov, opravljene z zasebnimi avtomobili še ni popravilo; poziva upravo Parlamenta, naj za to zadevo čim prej poišče pregledno in sledljivo rešitev;

73.

je seznanjen s srednje- in dolgoročno nepremičninsko politiko (strategijo za stavbe), ki jo je predsedstvo sprejelo 24. marca 2010, in njenimi glavnimi točkami:

74.

ugotavlja, da Evropski svet Parlament sicer upravičeno poziva k varčevalnim ukrepom, a mu hkrati še vedno odreka priložnost, da bi bistveno privarčeval z odpravo zasedanj v Strasbourgu;

75.

ugotavlja, da so se stroški vzdrževanja, delovanja in čiščenja stavb v vseh treh krajih dela povečali s 33 700 000 EUR v letu 2009 na 38 700 000 EUR v letu 2010 in da naj bi po napovedih v obdobju 2011–2013 še naraščali, z izjemo rahlega zmanjšanja stroškov v Luksemburgu v letu 2013; ugotavlja še, da se bo v istem obdobju povečevala tudi poraba energije in blaga, sicer ne tako korenito, vendar vztrajno;

76.

je seznanjen s precej nižjimi plačili zakupnin v letu 2010 (5 700 000 EUR v primerjavi z 58 600 000 EUR v letu 2008 – to je bil najvišji znesek v zadnjih letih), manjšimi nihanji stroškov najemnin (25 300 000 EUR v letu 2010 v primerjavi z visoko vrednostjo 31 200 000 EUR v letu 2006 in nizko vrednostjo 19 900 000 EUR v letu 2007) ter zelo različnimi zneski, porabljenimi za nepremičnine, od 165 900 000 EUR v letu 2006 do ničesar v letu 2009 in 20 200 000 EUR v letu 2010;

77.

z zadovoljstvom ugotavlja, da glede na prejete odgovore na vprašalnik o razrešnici napovedi kažejo, da bi morala institucija, če bi imela v najemu vse svoje prostore, v proračunu za leto 2010 predvideti dodatna sredstva za stroške v znesku 163 000 000 EUR, kar ustreza 10 % njenega celotnega proračuna; zato podpira to politiko nakupa namesto najema, ki jo Računsko sodišče toplo priporoča že vrsto let, nazadnje na primer v posebnem poročilu št. 2/2007 o odhodkih za nepremičnine;

78.

ugotavlja, da je stroške odstranjevanja azbesta iz treh stavb v Strasbourgu leta 2010, ki so znašali 2 464 701 EUR, v večini povrnilo mesto Strasbourg, ki je prispevalo 2 015 000 EUR;

79.

ugotavlja, da je Belgija 27. januarja 2010 Parlamentu povrnila znesek 85 987 000 EUR v okviru poravnave stroškov zemljišča, kjer sta bili zgrajeni stavbi Willy Brandt in József Antall, ter razvojnih stroškov za streho nad železniško postajo Bruselj – Luksemburg; poudarja, da je bil ta znesek vključen v računovodske izkaze kot namenski prejemek v skladu s finančno uredbo in je bil uporabljen za financiranje nepremičninskih projektov;

80.

ugotavlja, da je bilo v letu 2010 kupljeno poslopje REMARD v Bruslju (11 000 000 EUR) in da je bil sprejet sklep o nakupu evropske hiše v Sofiji (9 240 000 EUR); obžaluje, da so zaradi tržnih omejitev stroški vzdrževanja, prenove in nakupa po nepotrebnem visoki, pogajanja pa je zelo težko ohranjati zaupna; meni, da bo predlagana zahteva v spremenjeni finančni uredbi, da morajo institucije objaviti svoje nepremičninske načrte za več let vnaprej, povzročila precejšnje stroške za institucije in davkoplačevalce;

81.

ugotavlja, da bi imela možnost neposrednega financiranja stavb v spremenjeni finančni uredbi pozitiven učinek, saj bi Parlamentu omogočila, da uporabi posojila brez tretjih strani, s tem pa bi se zmanjšali stroški in povečala preglednost; poudarja, da je tako urejeno že financiranje zgradbe KAD v Luksemburgu, za katero je bilo sklenjeno partnerstvo z Evropsko investicijsko banko, ki je zagotovila 50 % sredstev;

82.

v zvezi s tem zahteva podrobno poročilo o stroških, ki so že nastali, in stroških, ki bodo za stavbo KAD v Luksemburgu predvidoma nastali v naslednjih 20 letih, s tem pa tudi podrobno razgrnitev skupnih predvidenih stroškov gradnje, ocenjenih stroškov poslovanja in drugih stroškov, povezanih z gradnjo in upravljanjem stavbe;

83.

pozdravlja zagotovilo generalnega sekretarja, da lobisti ali fundacije nimajo več pisarn, a ugotavlja, da sta imeli fundacija Pegasus in skupina Kangaroo do 31. decembra 2011 na voljo pisarne v stavbah Parlamenta;

84.

obžaluje, da so leta 2010 akreditirane lobistične organizacije uporabljale pisarne, kar je ustvarilo ugodnejše obravnavanje teh organizacij z uporabo sredstev davkoplačevalcev v Uniji;

85.

ponovno poziva k bolj raznolikim možnostim preskrbe s hrano v stavbah Parlamenta, tako da se po preteku sedanjih pogodb ne nudi več monopola enemu ponudniku gostinskih storitev;

86.

ugotavlja, da je bilo v letu 2010 prevedenih 1 721 191 strani (od tega 1 033 176 ali 60 % interno), in pozdravlja dejstvo, da je GD TRAD vse dokumente, potrebne za glasovanje, posredoval pravočasno, 90 % vseh prevodov pa je bilo oddanih v določenih rokih, čeprav je bilo 65 % zahtev za prevod posredovanih z zamudo (ne v skladu z rokom desetih delovnih dni iz kodeksa o večjezičnosti);

87.

z zadovoljstvom ugotavlja, da GD TRAD dosega večjo produktivnost in učinkovitejšo uporabo svojega proračuna, hkrati pa še naprej zagotavlja večjezičnost; v zvezi s tem poudarja, da se je interna produktivnost povečala s 1 500 na 1 800 strani letno; bi pozdravil objavo statistike o produktivnosti vsakega jezikovnega oddelka;

88.

vendar ugotavlja, da se je po povečanju za več kot 10 % stopnje skladnosti s kodeksom o večjezičnosti med letoma 2008 in 2009 (prvo leto izvajanja), ta stopnja zmanjšala med letoma 2009 in 2010 (16); poziva odbore, delegacije in politične skupine, naj se strogo držijo rokov, določenih v kodeksu;

89.

pozdravlja novo storitev osebnega tolmačenja, ki jo GD INTE zagotavlja poslancem in ki je bila vzpostavljena po pilotnem projektu v letu 2010;

90.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je čas plačila faktur leta 2010 skrajšal na 21 dni v povprečju;

91.

ugotavlja, da so v letu 2010 potni stroški poslancev in zaposlenih znašali približno 107 000 000 EUR (17) (ali 6,6 % vseh končnih proračunskih sredstev) in da je bilo uveljavljeno znižanje za 5 %; meni, da bi bilo treba razmisliti o možnostih za dodatno zmanjšanje z združevanjem zbranih milj v programih pogostega letenja; zahteva, da se pripravi analiza člena 300 v obliki opombe k računovodskim izkazom o povprečnih potnih stroških na uradnika za šest potovanj: Bruselj-Luxembourg; Luxembourg-Bruselj; Luxembourg-Strasbourg; Strasbourg-Luxembourg; Bruselj-Strasbourg; Strasbourg-Bruselj;

92.

ugotavlja, da so končna proračunska sredstva za potovalno agencijo v letu 2010 znašala 1 438 000 EUR, z visoko stopnjo obveznosti (94 %); ugotavlja še, da se cene vozovnic določijo s pogajanji z letalskimi družbami, kar pomeni, da je dosežena povprečna cena za najboljšo storitev; kljub temu poudarja, da to ne pomeni, da ne bi bilo mogoče na posamezen dan ali za posamezno potovanje poiskati boljših cen pri drugih turističnih agencijah; poziva, naj se z neodvisno preiskavo pripravi ocena delovanja potovalne agencije, njene strukture in poslovanja; poziva sedanjo pogodbeno potovalno agencijo, naj si bolj prizadeva, da bi poslancem in osebju zagotovila najcenejše možnosti; poleg tega poziva ustrezni direktorat, naj spremlja raven storitev, ki jih zagotavlja potovalna agencija;

93.

obžaluje, da v nekaterih primerih potovalna agencija ne ponuja najboljših cen v primerjavi z drugimi spletnimi in fizičnimi agencijami; poziva GD za finance, naj razvije primeren mehanizem nadzora, ki bo zagotovil najboljše razmerje med kakovostjo in ceno;

94.

meni, da je treba pridobiti primerljive podatke o cenah letov, da bi za vsak let določili najboljšo ceno;

95.

meni, da mora Parlament prenehati dodeljevati monopolne pogodbe, ko je to mogoče, ter da bi z več kot eno potovalno agencijo poslancem in osebju zagotovili manjše stroške in boljše storitve;

96.

pozdravlja dejstvo, da konec proračunskega leta 2010 ni bilo prenosa neizkoriščenih sredstev, kot je v zadnjih letih zahteval Odbor za proračunski nadzor, torej ni bilo velike razlike med načrtovanim in dejansko izvršenim proračunom, kot se je dogajalo prejšnja leta, in je prepričan, da bi lahko vse institucije Unije v prihodnje olajšale proračunski nadzor in postopek razrešnice, če bi odhodke za nepremičnine načrtovale na pregleden način v okviru proračunskega postopka;

97.

ugotavlja, da je imel prostovoljni pokojninski sklad v letu 2010 kljub dejstvu, da je njegova vrednost zrasla za 13,3 %, potem ko so si naložbeni trgi opomogli od svetovne finančne krize v letu 2008, na dan 31. decembra 2010 primanjkljaj v znesku 178 960 000 EUR, kar zbuja skrbi o možnih pomanjkljivostih sklada; opozarja, da Parlament zagotavlja izplačila pokojninskih pravic vsem nekdanjim in nekaterim sedanjim članom tega prostovoljnega pokojninskega sklada, ko in če sklad ne more izpolniti obvez; želi vedeti, kako in iz katere proračunske vrstice bo Parlament v tem primeru izpolnil svoje zaveze;

98.

priznava, da je dve tretjini plačil v sklad vplačal neposredno Parlament in ne posamezni člani; opominja člane sklada, da so njihovi prispevki prostovoljni, ter vztraja, da Parlament ne sme več finančno prispevati k izplačilom ali zmanjšanju primanjkljaja sklada, ki morda ni bil primerno strukturiran že od začetka;

99.

ugotavlja še, da so obveznosti po pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem v zvezi z družinskimi in invalidskimi pokojninami (priloga II) znašale 28 950 000 EUR, poudarja, da so stroški v primerih, predvsem italijanskih ali francoskih poslancev, ko se nacionalne pokojninske določbe in določbe Evropskega parlamenta razlikujejo (priloga III), znašali 195 640 000 EUR ter da so obveznosti zaradi novega statuta znašale 152 210 000 EUR (ta znesek se bo povečeval iz leta v leto); opozarja, da sredstva, ki naj bi pokrila te odhodke, ne obstajajo;

100.

je seznanjen s sklepoma predsedstva z dne 17. junija 2009 in 18. oktobra 2010 o razširitvi območij z dostopom do brezžičnega omrežja (Wi-Fi) v Evropskem parlamentu, da se tako zajame sejno dvorano, dvorane za seje odborov, pisarne poslancev in javne prostore tako v Bruslju kot v Strasbourgu (prva faza projekta: 7 878 000 EUR); poziva GD ITEC, naj posameznim poslancem omogočijo, da se jim na zahtevo v prihodnje prenehajo dostavljati dokumenti v papirni obliki za seje odborov, na katerih se uporablja program e-odbor; meni, da lahko to pospeši uspeh projekta;

101.

pozdravlja potekajočo grafično posodobitev spletnega mesta EP na podlagi sklepa predsedstva z dne 22. novembra 2010 o strategiji za navzočnost Evropskega parlamenta v spletu in prenovitvi spletnega mesta EP; poziva k boljši podpori spletnega mesta, zlasti z rednimi testiranji;

102.

pozdravlja sistem AT4AM, uveden leta 2010, ki je poslancem olajšal spreminjanje predlaganih zakonodajnih in nezakonodajnih besedil;

103.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile v sektorju IT v letu 2010 uvedene številne izboljšave, kar je prispevalo k: večjim internim zmogljivostim za upravljanje ključnih vidikov, internalizaciji strokovnjakov za informatiko in komunikacije, ustanovitvi osrednjih organov vodenja (odbor za inovacijsko strategijo IKT in usmerjevalni odbor za inovacijsko strategijo IKT), vzpostavitvi službe za načrtovanje IT in sistema za poročanje o stanju razvojnih projektov IT ter razvoju pregledne metodologije kratkoročnega načrtovanja; pozdravlja obsežno uporabo kazalcev uspešnosti v tem generalnem direktoratu; izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega tveganja nedovoljenega dostopa in poseganja v sisteme IKT Parlamenta in meni, da je treba nujno razviti učinkovito in trajnostno strategijo za zaščito teh sistemov; poziva generalnega sekretarja, naj ga redno obvešča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

104.

pričakuje celovito poročilo o tem, kako so se razvili projekti brezplačne programske opreme Parlamenta glede uporabe in uporabnikov v Parlamentu, povezanosti z državljani in dejavnosti v zvezi z naročili; predlaga preučitev obvez Parlamenta iz člena 103 glede brezplačne programske opreme in odprtih standardov;

105.

spodbuja GD ITEC, naj si prizadeva za boljšo pripravo postopkov javnih naročil, zlasti pri večinoma kompleksnih okvirnih pogodbah, tako da določi pogodbene obveznosti za končne proizvode in rezultate, ne pa za produktivnost, ter da bolje opredeli potrebe in cilje Parlamenta; predlaga, naj Parlament namesto kazenskih klavzul raje zahteva odškodnino od dobaviteljev in izvajalcev storitev, ki se ne držijo dogovorov, v primeru okvirnih pogodb pa zagrozi z izgubo dela;

106.

ugotavlja, da je nova oprema za glasovanje v polkrožni dvorani stala 2 135 623 EUR in se je v celoti financirala s proračunskimi sredstvi za leto 2010; ugotavlja tudi, da so stroški vzdrževanja in tehnične podpore za to opremo v letu 2010 znašali 147 149 EUR;

107.

ugotavlja, da so bila v letu 2010 sredstva iz proračunske postavke 4000 uporabljena takole:

108.

pozdravlja zavezo uprave Parlamenta iz poročila Računskega sodišča, da bo na koncu volilnih let v prihodnje za izračun prenesenih neuporabljenih sredstev uporabila koledarsko leto, ne pa dveh polletij; pozdravlja očitne izboljšave pri finančnih napovedih, o čemer priča dejstvo, da politične skupine v letu 2010 niso imele neporabljenih sredstev;

109.

ugotavlja, da so bila v letu 2010 sredstva iz proračunskih postavk 4020 in 4030 uporabljena takole (20):

110.

ugotavlja, da so bile z letom 2010 uvedene spremembe, vključno z obiski vodstva, med katerimi poteka vzorčno preverjanje proračuna, zaposlovanja, javnih naročil in drugih sistemov;

111.

ugotavlja, da je predsedstvo leta 2010 sprejelo akcijski načrt za emisije CO2; pozdravlja bistveno zmanjšanje porabe energije na sedežu v Strasbourgu, ki se je med letoma 2006 in 2010 zmanjšala za 74 %; vseeno obžaluje, da je bil ogljični odtis sedeža v Strasbourgu, kar zadeva porabljeno energijo v letu 2010, 1 533 ton CO2;

112.

meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti hkratnega okoljskega napredka in prihrankov v proračunu Parlamenta, tako da bi uporabili drugačne delovne metode, ki so bolj okolju prijazne in cenejše, dela Parlamenta pa ne omejujejo, vključno z uporabo telekonferenc;

113.

pozdravlja uvedbo sistema tretjega plačnika decembra 2010 za sezonske vozovnice NMBS/SNCB (23) v Bruslju, v katerem Parlament prispeva 50 % stroškov posameznih letnih vozovnic, ki jih kupijo zaposleni; spodbuja svojo upravo, naj uvedbe potrebne ukrepe, da bo zaposlenim lahko povrnila tudi kombinirane železniške vozovnice in vozovnice mestnega prometa; meni, da bi lahko to nadalje spodbudilo uporabo javnega prevoza in zmanjšalo ogljični odtis Parlamenta;

114.

pozdravlja pilotne projekte na področju logistike v letu 2010 (npr. nakup vozil z nizkimi izpusti – standard EURO 5, usposabljanje o okoljsko odgovorni vožnji za voznike in selitveno osebje, souporaba tovornjakov za prevoz delovnih dokumentov, s čimer so se izpusti CO2 zmanjšali za približno 33 %) v okviru akcijskega načrta EMAS;

115.

pozdravlja dejstvo, da je predsedstvo 10. novembra 2010 sprejelo predlog delovne skupine za stavbe, transport in zeleni Parlament za spremembo pravil o uporabi službenih vozil za poslance, ki je Parlamentu omogočila posodobiti vozni park z avtomobili, ki onesnažujejo manj, in organizirati skupinski prevoz na letališči v Bruslju in Strasbourgu z minibusi VIP.

116.

poziva konferenco predsednikov, naj organizirajo razpravo o razrešnici za Parlament tako, da ne bo potekala ob istem času kot razprava o drugih poročilih za razrešnice, da bodo imeli poslanci priložnost, da se osredotočijo izključno na razrešnico za lastno institucijo;

117.

predsedstvu predlaga, naj na svoj dnevni red vključi razpravo o resoluciji o razrešnici po njenem sprejetju na plenarnem zasedanju.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (1),

—

ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 (COM(2011) 473 – C7-0258/2011) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu za podelitev razrešnice o opravljenih notranjih revizijah v letu 2010,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2010 z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 314(10) in členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Sklepa generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko št. 31/2008 o povračilu potnih stroškov predstavnikom članov Sveta (6),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (7),

—

ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0095/2012),

1.

v skladu s svojimi pristojnostmi glede uporabe obeh rokov iz časovnega razporeda podeljevanja razrešnice, da bi v tem primeru izkoristil možnost, da se doseže dogovor s sedanjim predsedstvom, odloži sklep o podelitvi razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Sveta za proračunsko leto 2010;

2.

je seznanjen z dejstvom, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu 2010 na podlagi svojega revizijskega dela menilo, da v plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov kot celoti za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, ni bilo pomembnih napak; najverjetnejša stopnja napak je na področju „upravnih odhodkov“ na splošno ocenjena na 0,4 % (točki 7.9 in 7.10);

3.

potrjuje prejetje vrste dokumentov, namenjenih za postopek razrešnice za leto 2010 (končni računovodski izkazi za leto 2010, vključno z računi, poročilom o dejavnostih na finančnem področju in povzetek notranjih revizij iz leta 2010); še vedno čaka na vse potrebne dokumente za razrešnico (vključno s celotno notranjo revizijo za leto 2010);

4.

upa, da bo Parlament prejel celotno letno poročilo o dejavnostih; zahteva, da je v letnem poročilu o dejavnostih tudi podrobna razpredelnica o vseh človeških virih, s katerimi razpolaga Svet, razporejenih po kategoriji, stopnji, spolu, sodelovanju pri poklicnem usposabljanju in po narodnosti;

5.

poudarja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu 2010 kritiziralo financiranje nepremičninskega projekta „Résidence Palace“ zaradi akontacij (odstavek 7.19); ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da je Svet v obdobju 2008–2010 izplačal predplačila v skupni vrednosti 235 000 000 EUR; ugotavlja, da so izplačani zneski prihajali iz premalo uporabljenih proračunskih vrstic; poudarja, da je „nezadostna poraba“ politično pravilen izraz za dodelitev prevelikih sredstev; poudarja, da je Svet leta 2010 povečal proračunsko vrstico za nakup stavb za 40 000 000 EUR;

6.

je seznanjen z obrazložitvami Sveta glede dejstva, da so bila sredstva dana na voljo prek proračunskih prerazporeditev, ki jih je proračunski organ potrdil v skladu s postopki, določenimi v členih 22 in 24 finančne uredbe;

7.

se strinja z mnenjem Računskega sodišča, v skladu s katerim takšen postopek škodi načelu proračunske točnosti, kljub prihrankom, doseženim v okviru plačevanja najemnine;

8.

je seznanjen z odgovorom Sveta, da bi morali biti zneski za proračunske vrstice za tolmačenje in potne stroške delegacij bolje usklajeni z dejansko porabo, in poziva k boljšemu proračunskemu načrtovanju, da bi se v prihodnosti izognili sedanjim praksam;

9.

opominja Računsko sodišče na predlog Parlamenta, naj izvede poglobljeno oceno nadzornih in kontrolnih sistemov v Svetu, ki bo podobna oceni Sodišča Evropske unije, Evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov med pripravo letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2010;

10.

obžaluje težave v okviru postopkov za podelitev razrešnice za proračunska leta 2007, 2008 in 2009, ki so nastale zaradi tega, ker Svet ni želel začeti odprtega in uradnega dialoga z Odborom za proračunski nadzor niti odgovoriti na njegova vprašanja; opozarja, da je Parlament zavrnil podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za izvrševanje proračuna Sveta za proračunsko leto 2009 zaradi razlogov, ki so bili podrobno navedeni v resolucijah z dne 10. maja 2011 (8) in 25. oktobra 2011 (9);

11.

ponavlja svoje mnenje, da imajo evropski davkoplačevalci popolno pravico pričakovati, da je celoten proračun Unije, vključno s sredstvi, s katerimi avtonomno upravljajo posamezne institucije in agencije, predmet celovitega javnega nadzora;

12.

obžaluje, da Svet meni, da ni odgovoren (edini med institucijami Evropske unije) za svojo porabo razpoložljivih sredstev;

13.

poudarja, da argumentiranje Sveta, da bi se moralo podelitev razrešnice Komisiji razumeti kot podelitev razrešnice celotnemu proračunu Unije, vključno z deli proračuna, ki jih uporablja Svet, ni primerno, saj Svet nedosledno podpira dejstvo, da Komisija ne bi smela imeti pristojnosti za nadzor in upravljanje svojega proračuna; meni, da je edina rešitev te nedoslednosti, da Svet pozove Komisijo, naj prevzame nadzor nad svojimi financami ali v celoti sodeluje pri standardnem postopku podeljevanja razrešnice, ki mora nujno smiselno potekati skladno s celotnim postopkom, ki velja za vse preostale institucije Evropske unije;

14.

opozarja, da Parlament še vedno čaka na odgovor Sveta glede ukrepov, in zahteva dokumente, navedene v dveh omenjenih resolucijah; poziva generalnega sekretarja Sveta, da odboru Parlamenta, pristojnemu za postopek razrešnice, predloži izčrpen pisni odgovor na naslednja vprašanja:

15.

je seznanjen z odgovorom Komisije z dne 25. novembra 2011 na pismo predsednika Odbora za proračunski nadzor, v katerem je Komisija izjavila, da je zaželeno, da Parlament nadaljuje podeljevanje, odložitev ali zavrnitev razrešnice drugim institucijam, kot je to počel vse do sedaj;

16.

opozarja, da je predsednik Odbora za proračunski nadzor 31. januarja 2012 poslal pismo predsedstvu Sveta, v katerem je poudaril svojo željo za vzpostavitev političnega dialoga in je sporočil dodatna vprašanja parlamentarnega odbora glede razrešnice za Svet; zato upa, da bo Svet odboru, pristojnemu za postopek razrešnice, pred plenarno razpravo podal odgovor na vprašalnik, priložen pismu predsednika;

17.

vendar obžaluje, da se Svet ni želel udeležiti nobene uradne seje Odbora za proračunski nadzor, povezane z njegovo razrešnico;

18.

poudarja pravico Parlamenta, da na priporočilo Sveta podeli razrešnico v skladu s postopkom, predvidenim v Pogodbi o delovanju Evropske unije, ki ga je treba razlagati glede na ozadje in namen, namreč da je izvrševanje celotnega proračuna Unije, brez izjeme, predmet parlamentarnega nadzora in pregleda ter da Parlament razrešnico podeli neodvisno, ne samo za del proračuna, ki ga izvršuje Komisija, temveč tudi za dele proračuna, ki jih izvršujejo druge institucije iz člena 1 finančne uredbe;

19.

poudarja, da bi moral biti Svet pregledna institucija, ki evropskim državljanom v celoti odgovarja za sredstva, ki so ji dodeljena kot instituciji Unije; vztraja, da to pomeni, da mora Svet v celoti in v dobri veri sodelovati v letnem postopku podelitve razrešnice:

20.

meni, da je medinstitucionalno sodelovanje med Parlamentom in Svetom bistvenega pomena pri nadziranju izvrševanja proračuna Unije; zato poziva Svet, naj zagotovi odgovore na vprašalnik, ki ga je poslal Parlament;

21.

poziva Svet, naj o letni razrešnici za splošni proračun Evropske unije razpravlja med javnim delom seje.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (1),

—

ob upoštevanju zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2010 (COM(2011) 473 – C7-0256/2011) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za leto 2009 (COM(2011) 736) in dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu poročilu (SEC(2011) 1350 in SEC(2011) 1351),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2011 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2010“ (COM(2011) 323),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2010 (COM(2011) 643), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEC(2011) 1189),

—

ob upoštevanju letnega poročila glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 z odgovori institucij (3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti (4) poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo je Računsko sodišče predložilo za proračunsko leto 2010 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010 (06081/1/2012 – C7-0053/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2012 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2010 (06084/2012 – C7-0052/2012) in ob upoštevanju dejstva, da Združeno kraljestvo, Nizozemska in Švedska prvič niso priporočili podelitve razrešnice,

—

ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 106a Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), zlasti členov 55, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (6), in zlasti člena 14(2) in (3) Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0098/2012),

A.

ker se Evropa sooča s hudo proračunsko in finančno krizo, ki lahko privede do krize zaupanja v Unijo, in ker je zelo pomembno, da je Komisija prek upravljanja proračuna Unije vodilni zgled za dobro javno upravljanje, ker je dobro upravljanje javnih financ potrebno, če želi Unija ohraniti bonitetno oceno AAA, ki je pomembna, zlasti že želi uresničiti obvezo, da bo zagotovila 60 000 000 000 EUR jamstva za evropski mehanizem za stabilizacijo,

B.

meni, da je leto 2010 prvo celotno proračunsko leto, ko se je proračun v celoti izvajal v skladu z določbami Lizbonske pogodbe, skupaj z novimi proračunskimi postopki in vzpostavitvijo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) kot tudi službe Evropskega sveta poleg rotacijskega predsedovanja Svetu; meni, da je tudi prvo leto nove strategije Evropa 2020,

C.

ker dobro vodenje zahteva, da se politični cilji opredelijo pred sprejetjem pravnih instrumentov za doseganje teh ciljev, in ker je treba obstoječe pravne instrumente, ki niso povsem v skladu s političnimi cilji, spremeniti,

D.

ker je treba predvideti ustrezno ureditev za preglednost, javno odgovornost in javno revizijo v vseh primerih, kjer se uporabljajo javna sredstva, in ker Računsko sodišče v zvezi s proračunom Unije že sedemnajsto leto zapored ni moglo izdati pozitivne izjave o zanesljivosti,

E.

ker drugi pododstavek člena 287(1) PDEU zahteva, da Računsko sodišče Parlamentu in Svetu posreduje izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, in tudi določa, da je mogoče to izjavo dopolniti s specifičnimi ocenami za vsa glavna področja dejavnosti Unije,

F.

ker je več kot 90 % vseh napak odkritih na ravni organov držav članic in na ravni končnih upravičencev, ne v Komisiji (letno poročilo, točka 1.22),

G.

ker so imeli organi držav članic v večini primerov na področju kohezije, kjer so bile odkrite napake, na voljo dovolj informacij, da bi lahko pred potrditvijo odhodkov Komisiji te napake odkrili in popravili (letno poročilo, točka 4.25),

H.

ker je treba razlikovati med nacionalnimi organi, ki so vzpostavili dobro delujoče sisteme nadzora in kontrole, in nacionalnimi organi, ki imajo samo delno učinkovite sisteme, da se prepreči dodatno breme za vse države članice,

I.

ker je nezanimanje držav članic za postopek razrešnice morda posledica dejstva, da se Komisija ni dovolj potrudila, da bi javno, jasno, nedvoumno in utemeljeno navedla, katere države članice, regije in programi niso dovolj uspešni pri upravljanju sredstev Unije,

J.

ker so obvezne nacionalne izjave o upravljanju, ki se izdajo in podpišejo na ravni ministrstev, njihovo revizijo pa ustrezno opravi neodvisen revizor, potreben ukrep proti premajhni odgovornosti nekaterih nacionalnih organov pri uporabi in upravljanju denarja Unije,

K.

ker ima vse obsežnejša uporaba vnaprejšnjega financiranja v Komisiji posledice za revizijski pristop Računskega sodišča in ker bi lahko slednje svojo metodologijo prilagodilo novim okoliščinam, da bodo informacije, ki jih posreduje organu za podelitev razrešnice, koristne,

L.

ker Unija bolj kot kdaj prej potrebuje vpliven, neodvisen, učinkovit in v resnici zunanji revizorski organ, kar dejansko in iz spoštovanja do davkoplačevalcev pomeni, da se člani Računskega sodišča nikoli ne imenujejo na politični, ampak zgolj na profesionalni osnovi,

M.

ker je treba uporabo inovativnih in kompleksnih finančnih instrumentov uravnotežiti s popolno preglednostjo, vključno z objavo izčrpnih podatkov o vseh končnih upravičencih in jasnimi pravili o poročanju, da se prepreči morebitna tveganja za proračun in ugled Unije,

N.

ker morajo države članice sodelovati s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,

O.

ker države članice, četudi imajo zvezno strukturo, odgovarjajo zunanjemu svetu in Uniji,

P.

ker je treba vprašanji skladnosti in uspešnosti obravnavati ustrezneje, da se poveča legitimnost Unije,

Q.

ker je bil dolgoletni razvoj izjave o zanesljivosti Računskega sodišča uporaben pri opredelitvi področij, kjer je treba upravljanje v državah članicah in Komisiji še izboljšati,

R.

ker Računsko sodišče znova ni moglo dati pozitivne izjave o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti plačil, kar je obžalovanja vredno,

1.

poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi akcijski načrt za izvedbo naslednjih prednostnih ukrepov:

2.

ugotavlja, da letni računovodski izkazi Unije za proračunsko leto 2010 v vseh pomembnih vidikih prikazujejo dejanski finančni položaj Unije na dan 31. decembra 2010 ter rezultate poslovnih dogodkov in denarnih tokov v proračunskem letu, ki se je končalo na ta dan;

3.

je seznanjen z opozorilom v zvezi s spremembo računovodske politike Komisije glede instrumentov finančnega inženiringa, ki kaže, da tveganje pomembno napačnih navedb še vedno ostaja, čeprav se mnenje o računovodskih izkazih od leta 2007 ni spreminjalo; poziva Komisijo, naj vsako leto preveri, ali novi pristop ustrezno odraža dejansko stanje;

4.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so prihodki, povezani z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;

5.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so obveznosti, povezane z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

6.

globoko obžaluje, da se pri plačilih še vedno pojavljajo pomembne napake;

7.

je seznanjen s tem, da je negativno mnenje Računskega sodišča utemeljeno na ugotovitvi, da so sistemi nadzora in kontrole le delno učinkoviti in da so se zaradi tega pri plačilih pojavljale napake z najverjetnejšo stopnjo, ocenjeno na 3,7 %;

8.

opominja, da je bila najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2009 ocenjena na 3,3 %;

9.

je zaskrbljen zaradi tega povečanja, saj pomeni, da se je pozitivni trend iz zadnjih let obrnil; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo stopnja napak stalno zmanjševala, kot je bilo zahtevano v prejšnjih poročilih o razrešnici;

10.

ocenjuje, da je posledica tega obrata povečanje najverjetnejše stopnje napak na področju kohezije, energetike in prometa za poštenih 7,7 %;

11.

opominja, da Komisija spodbuja povečano uporabo instrumentov finančnega inženiringa v naslednjem večletnem finančnem okviru (7) kljub dejstvu, da sama ocenjuje, da so zelo tvegani (8); se zaveda, da instrumenti finančnega inženiringa obstoječe financiranje s subvencijami bolj dopolnjujejo, kot nadomeščajo, njihova morebitna prednost pa je ta, da jih je mogoče uporabiti več kot enkrat;

12.

je resno zaskrbljen zaradi nepopolnih informacij o izvajanju obstoječih instrumentov finančnega inženiringa na vseh področjih politik (letno poročilo, točki 1.31 in 1.33);

13.

obžaluje dejstvo, da niso bile postavljene uradne zahteve za poročanje, in se zaveda prizadevanj Komisije, da bi od držav članic pridobila podatke o uporabi instrumentov finančnega inženiringa v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj; pozdravlja zbirno poročilo o podatkih, ki jih je zbrala Komisija, z naslovom „Instrumenti finančnega inženiringa, ki jih države članice uporabljajo s prispevki v Evropski sklad za regionalni razvoj – stanje na dan 31. decembra 2010“ (v nadaljevanju: zbirno poročilo o instrumentih finančnega inženiringa), kot je bilo predloženo parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor; ugotavlja, da so bili do konca leta 2010 ustvarjeni instrumenti finančnega inženiringa, za katere so bile prevzete obveznosti v približnem znesku 8 100 000 000 EUR in predvidena plačila v približnem znesku 5 200 000 000 EUR iz sredstev za operativne programe 2007–2013 (letno poročilo, točka 4.32);

14.

obžaluje dejstvo, da je Komisija prejela informacije samo o približno 75 % vseh prispevkov, namenjenih za instrumente finančnega inženiringa za podjetja (9); je zaskrbljen, ker podatki, prejeti od držav članic, niso enako popolni in točni in ker omejeno število držav članic oziroma regij ni posredovalo povratnih informacij ali ni izpolnilo poročil o spremljanju; se zaveda, da Komisija tako ni mogla upoštevati vseh instrumentov finančnega inženiringa na dan 31. decembra 2010;

15.

poudarja, da so:

pomembni in nepogrešljivi elementi za oceno uporabe instrumentov finančnega inženiringa, in globoko obžaluje, da te informacije še niso povsem na voljo;

16.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, ki se nanašajo na področje kohezije, in jih obžaluje, na primer previsoke subvencije za instrumente finančnega inženiringa, ki so posledica neupoštevanja pravila n + 2 (letno poročilo, primer 4.4(a)), zamude in počasno izvrševanje instrumentov finančnega inženiringa (letno poročilo, primer 4.4(b)), nepravilna določba o likvidaciji (letno poročilo, primer 4.4(c)), finančni prispevki plačani vnaprej, takoj ko je bila vzpostavljena pravna struktura instrumenta finančnega inženiringa (letno poročilo, točka 4.34) in težave pri izvajanju ustreznih revizij instrumentov finančnega inženiringa (letno poročilo, točki 4.35 in 4.36);

17.

je prepričan, da te ugotovitve temeljijo na pomanjkljivi pravni podlagi instrumentov finančnega inženiringa; je zaskrbljen, da pravila, ki veljajo za instrumente finančnega inženiringa, ne dajejo ustreznih spodbud za učinkovito uporabo teh instrumentov; prav tako je zaskrbljen, ker dopuščajo preveč manevrskega prostora za države članice; pozdravlja pa nedaven razvoj dogodkov pri vzpostavljanju pravne podlage za instrumente finančnega inženiringa; opozarja na naslednje največje pomanjkljivosti pravne podlage, ki je bila v tem obdobju uredba Sveta (13):

18.

se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da sredstva, vrnjena v finančne instrumente, in njihovi zasluženi prihodki ne bi smeli biti preusmerjeni drugam pred zaključkom operativnega programa, temveč bi se morala takšna sredstva vrniti v zadevne finančne instrumente (Računsko sodišče, mnenje št. 7/2011 (14), str. 11); pričakuje, da bo to priporočilo resno upoštevano v zakonodajnem postopku o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o strukturnih instrumentih (COM(2011) 615 – 2011/0276(COD));

19.

je zadovoljen, da bosta člena 130 in 131 predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (COM(2010) 815 – 2010/0395(COD)), omogočila, da se opredeli trajanje finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj posreduje povzetek ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili tveganja, povezana z instrumenti finančnega inženiringa, za proračun Unije;

20.

ugotavlja, da se instrumenti finančnega inženiringa uporabljajo tudi na drugih področjih politik; meni, da brez ustreznega usklajevanja obstaja tveganje prekrivanja in nedoslednega izvajanja teh instrumentov; zato poziva Računsko sodišče, naj instrumente finančnega inženiringa revidira horizontalno, na vseh področjih politik;

21.

poziva Komisijo, naj pozorno spremljanje uporabe instrumentov finančnega inženiringa obravnava kot prednostni ukrep, med drugim z:

22.

spominja, da Komisija v skladu s členom 317 PDEU izvršuje proračun „na lastno odgovornost“; poudarja, da se v primerih, ko Komisija proračun izvaja z deljenim upravljanjem, naloge izvrševanja prenesejo na države članice v skladu s členom 53b finančne uredbe;

23.

znova poudarja (15), da ima torej Komisija primarno odgovornost za upravljanje zadevnih sredstev Unije in da je zato dolžna sprejemati ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti, pa tudi dobrega finančnega poslovodenja;

24.

poudarja, da Komisija finančne odgovornosti ne more prenesti na države članice, niti v primerih, ko so bile na ravni države članice ugotovljene pomanjkljivosti pri upravljanju ali nepravilnosti;

25.

meni, da mora smiselna uporaba izraza „deljeno upravljanje“ sloneti na temeljnem načelu, da Unija nekatera pooblastila prenese na države članice in da so te dolžne opraviti svoj delež nalog v skladu s pravnimi akti Unije; poziva k polnemu izvajanju točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (16); meni, da morajo biti letni povzetki razpoložljivih revizij in izjav javni, da bo mogoče prispevati k izboljšanju upravljanja proračuna Unije;

26.

ugotavlja, da obstaja tesna povezava med končno odgovornostjo Komisije za izvrševanje proračuna in pomenom postopka razrešnice; poudarja, da končna odgovornost Komisije za izvrševanje proračuna zajema tudi pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzornih sistemih v državah članicah;

27.

poudarja, da finančna odgovornost je in bo ostala nedeljiva, in spominja na člen 53b(4) finančne uredbe, ki navaja, da Komisija, „da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, […] uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki ji omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna“ (poudarek dodal avtor);

28.

v zvezi s tem opozarja na pomen poslovodskih predstavitev Komisije; kljub vsemu na podlagi splošnih pripomb Računskega sodišča o letnih poročilih o delu (v nadaljnjem besedilu: LPD) Komisije ugotavlja, da smernice za izračun stopnje preostalih napak oziroma preostalega tveganja niso bile na voljo; prav tako ugotavlja, da so ti elementi vse bolj pomembni pri odločitvi, ali je pridržek potreben (letno poročilo, točki 1.19 in 1.20); je zaskrbljen, saj je to povzročilo neskladje med uporabo v posameznih generalnih direktoratih;

29.

prav tako se je seznanil z ugotovitvami Računskega sodišča o naslednjih posameznih LPD:

30.

opominja Komisijo, da so vsi pridržki v obliki priloge vključeni v njeno zbirno poročilo, in poudarja, da Komisija s tem, ko zbirno poročilo potrdi, „prevzema splošno politično odgovornost za upravljalne ukrepe svojih generalnih direktorjev in vodij služb, pri čemer se opira na zagotovila in pridržke, ki so jih ti izrazili v letnih poročilih o delu“ (17);

31.

poudarja, da s tem kolegij in komisarji prevzemajo končno odgovornost za zanesljivost in popolnost pridržkov, ki jih izrazijo generalni direktorji in vodje služb v svoji vlogi „odredbodajalcev na podlagi prenosa“, in poudarja, da ta prenos nikakor ne zmanjšuje končne odgovornosti kolegija in komisarjev;

32.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča v zvezi s splošnim mnenjem notranjega revizorja; meni, da bodo brez temeljite preučitve pomislekov Računskega sodišča koristi splošnega mnenja ostale omejene;

33.

je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča o LPD in zbirnem poročilu (letno poročilo, točke 1.17 do 1.25); meni, da je treba te ugotovitve upoštevati nemudoma, da se zavaruje vrednost teh dokumentov kot instrumentov odgovornosti; priznava pa, da je izračun stopnje preostalih napak le ena od metod, s katerimi Komisija ocenjuje znesek tveganja; poziva Komisijo, naj pripravi dosledne smernice, ki bi jih izvajali vsi generalni direktorati;

34.

je seznanjen z zeleno knjigo Komisije o okviru EU za upravljanje podjetij (18) za zasebni sektor; ugotavlja še, da je Komisija po dogodkih, ki so privedli do odstopa Santerjeve ekipe leta 1999, dosegla velik napredek na poti k ustreznemu vodenju;

35.

je seznanjen z izjavo o upravljanju, ki jo je Komisija sprejela 30. maja 2007 in ki vsebuje ponazoritev notranjega delovanja Komisije, razlago načina, kako poteka vodenje Komisije in nadzor nad njo, ter načina, kako se povezuje z zainteresiranimi stranmi; spodbuja Komisijo, naj še naprej izboljšuje vodenje in obvešča organ za podelitev razrešnice o ukrepih, uvedenih z:

36.

poziva Komisijo, naj izboljšanje in okrepitev verige odgovornosti obravnava kot prednostni ukrep, med drugim z:

37.

obžaluje, da evropske šole, čeprav so zanje namenjena precejšnja proračunska sredstva, še vedno ne uresničujejo svojih glavnih nalog, ki so predvsem zagotoviti dovolj mest v zahtevanih jezikih in v bližini krajev dela in bivanja uradnikov, temveč so namesto tega razširile svoje dejavnosti na druga področja izobraževanja;

38.

priznava, da je osrednja težava v strukturi sprejemanja odločitev in financiranja konvencije o evropskih šolah; zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči možnost revizije te konvencije in do 31. decembra 2012 poroča o doseženem napredku; poziva Komisijo, naj se v vmesnem času zavzema za okrepitev prizadevanj za uresničitev zgoraj navedenih ciljev, in sicer z ustreznejšo uporabo zagotovljenih proračunskih sredstev;

39.

od Komisije zahteva, naj pojasni svoje načrte za selitev in s tem povezane stroške, koliko pisarniških prostorov se bo izpraznilo in koliko novih pisarniških prostorov bo na voljo, pa tudi število zaposlenih, ki jih selitev zadeva, za vsak generalni direktorat;

40.

zahteva, naj Komisija nemudoma konča prerazporejanje vseh začasnih uslužbencev Evropskega urada za boj proti goljufijam s pogodbami za nedoločen čas, kot je sporočil komisar Šefčovič v vprašalniku za sedanjo razrešnico (19);

41.

opozarja, da je Komisija leta 2010 med postopkom uvedbe prožnega delovnega časa in kompenzacijskega dopusta na prostovoljni osnovi odobrila približno 90 000 dodatnih dni dopusta za svoje uslužbence, kar ustreza približno 445 delovnim mestom – čeprav člen 56 kadrovskih predpisov pravi, da se nadure, ki jih opravijo uslužbenci razredov od AD5/AST5 naprej, ne kompenzirajo; prosi za pojasnilo skupnih stroškov, ki so jih davkoplačevalci imeli zaradi kompenzacijskega dopusta;

42.

spominja, da Komisija v skladu s členom 317 PDEU izvršuje proračun „na lastno odgovornost“, vendar tudi v sodelovanju z državami članicami;

43.

poudarja, da se politike na dveh področjih, kjer so stopnje napake ponavadi najvišje (kohezija, energetika in promet ter kmetijstvo in naravni viri), izvajajo z deljenim upravljanjem, in obžaluje dejstvo, da najverjetnejša stopnja napake za ti področji znaša 7,7 % oziroma 2,3 %;

44.

v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Komisija analizirala napake, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo v proračunskih letih od 2006 do 2009, in v tej analizi prvič opozorila na dejstvo, da so pri Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu tri države članice (Španija, Italija in Združeno kraljestvo) odgovorne za 59 % vseh količinsko opredeljivih napak, odkritih v tem obdobju, in da so pri Evropskem socialnem skladu štiri države članice (Španija, Portugalska, Združeno kraljestvo in Nemčija) odgovorne kar za 68 % vseh količinsko opredeljivih napak, v tem obdobju odkritih na področju kohezijske politike (20); ugotavlja, da je bilo pri Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu največ napak v Italiji narejenih v deželah Kalabrija, Kampanja in Apulija, v Španiji pa je majhno število operativnih programov v pokrajinah Andaluzija, Valencia in Kastilja-La Mancha prispevalo kar 75 % odstotkov vseh napak, odkritih v tej državi (21); prav tako ugotavlja, da sta Španija in Italija pomembno prispevali k stopnji napake v proračunskem letu 2010;

45.

je seznanjen z dejstvom, da se težave z Evropskim skladom za regionalni razvoj v Italiji „nanašajo na ugotovljene sistemske pomanjkljivosti na ravni revizijskih in upravljavskih organov“ in na „uporabo pravil za javno naročanje in izbor projektov, vključno z upravičenostjo retrospektivnih projektov“ (22); ugotavlja tudi, da je v Španiji vir težav zelo zapleteni sistem upravljanja in nadzora, ki „lahko vodi k nejasni delitvi odgovornosti, pa tudi k neučinkovitemu nadzoru s strani upravljavskega organa“ (23);

46.

opominja, da so bili finančni ministri Grčije, Italije in Španije povabljeni na izmenjavo mnenj v parlamentarnem Odboru za proračunski nadzor; obžaluje, da se nobeden od povabljenih ministrov na povabilo ni odzval, da bi s poslanci iz tega odbora razpravljal o ugotovitvah Računskega sodišča z namenom izboljšanja upravljanja strukturnih skladov in morebitnega popravka pravne podlage; poziva svojega predsednika, naj na prihodnjem srečanju voditeljev držav obravnava nepripravljenost finančnih ministrov, da bi razpravljali o teh pomembnih zadevah javno v pristojnem odboru Parlamenta;

47.

opozarja, da je Komisijo večkrat pozval, naj predstavi predlog o uvedbi obvezne priprave in objave nacionalnih izjav o upravljanju ter njihove revizije s strani pristojnega revizijskega organa, in sicer v okviru končne in skupne odgovornosti Komisije za izvrševanje proračuna Unije; meni, da bi morale nacionalne izjave o upravljanju vsebovati vse potrebne informacije o porabi sredstev Unije;

48.

predlaga, da mora biti vsebina nacionalnih izjav, podpisanih na ravni generalnih direktoratov, v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in mora koristiti poteku revizije Računskega sodišča, pri čemer naj sledi predvsem izjavam organom, ki so upravičeni do prenosa upravljanja;

49.

poudarja, da so med upravnim delovanjem držav članic na področju prihodkov in odhodkov v okviru deljenega upravljanja precejšnje razlike, predvsem v zvezi z odkrivanjem nepravilnosti, goljufij in napak ter z nadaljnjim finančnim spremljanjem na področju carine in porabe sredstev Unije; meni, da bi bilo mogoče v proračunu Unije zgolj na področju carin predvideti dodatne (neto) prihodke v znesku vsaj 100 000 000 EUR, če bi vse države članice pravilno izvajale svoje naloge; ugotavlja, da je Komisija upravno delovanje doslej spremljala tako, da se je odzivala na spremembe v vsakem primeru posebej, zato ni v zadostni meri analizirala trendov, da bi lahko opredelila področja tveganja; poziva Komisijo, naj uveljavi metodo analize trendov, da bi opredelila finančna tveganja, ter sprejme ukrepe za izboljšanje upravnega delovanja držav članic;

50.

se z veliko zaskrbljenostjo seznanja z vmesnim poročilom Komisije o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; je zaskrbljen zaradi tega, ker je bolgarsko pravosodje tako kot prej v žalostnem stanju; ugotavlja, da proti 28 sodnikom poteka 27 kazenskih postopkov; zahteva pojasnilo glede več primerov domnevnih goljufij v povezavi s sredstvi Unije v Bolgariji, zaradi česar so bila plačila v letu 2008 odložena, saj je državni tožilec takrat ustavil preiskavo, čeprav so se v drugi državi članici preiskave podobnih primerov na osnovi enakih dejstev nadaljevale; je začuden, da so v vseh primerih goljufije v povezavi s sredstvi Unije, ki so prišli pred sodišče, kazenski pregon nadomestile upravne kazni in da se je v enem pomembnem primeru goljufije v povezavi s sredstvi Unije prizivni postopek zavlekel za več kot 18 mesecev; poleg tega obžaluje, da priporočilo Komisije ni bilo upoštevano, s tem ko nacionalna Komisija za odkrivanje in zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji (CEPACA), ni bila pooblaščena za izvedbo proaktivnega preverjanja premoženja višjih uradnikov in politikov; je zaskrbljen, ker v Bolgariji enotno, pravočasno in sistematično objavljanje utemeljenih sodb ni pravilo; poziva Komisijo, naj pritisne na pravosodne organe, da bi jih spodbudila k čimprejšnji reformi in uresničevanju priporočil Komisije; v zvezi s tem od Komisije zahteva, naj razkrije, kolikšna so bila denarna sredstva v podporo bolgarskih reformnih prizadevanj in v kakšnem obsegu so se z izplačili dosegli obljubljeni rezultati; pričakuje precejšnje izboljšanje v prihodnjem letu, z nadaljnjim premislekom in ukrepi za ponovno vzpostavitev integritete bolgarskega pravnega sistema, ki jih bo Komisija pripravila v sodelovanju z bolgarsko vlado;

51.

se z veliko zaskrbljenostjo seznanja z vmesnim poročilom o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; kljub temu pozdravlja pozitiven trend navzgor v bilanci nacionalne službe za integriteto pri pregonu neupravičenega bogatenja in opredeljevanju navzkrižja interesov; opaža, da so se sredstva nacionalne službe za integriteto povečala s pomočjo denarja Unije; kljub temu z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v zvezi s primeri nacionalne službe za integriteto ni enotnih spremljevalnih ukrepov in da se z njimi pogosto odlaša; pozdravlja dejstvo, da je nacionalni direktorat za boj proti korupciji še naprej deloval kot učinkovita tožilska služba v primerih korupcije na visoki ravni; je seznanjen s povečanjem števila primerov obtožnic, sodb in obsodb v letu 2011, pa tudi s pospešenim reševanjem zadev na vrhovnem kasacijskem sodišču, kar se kaže v 85-odstotnem povečanju pravnomočnih sodb v zadevah nacionalnega direktorata za boj proti korupciji v letu 2011 (24); je poleg tega zaskrbljen zaradi rezultatov analize sodb sodišča v primerih korupcije na visoki ravni, iz katerih je razvidno, da se sodbe v 60 % primerih omejijo na pogojne kazni ali pa se dosodijo najmanjše kazni, ki jih predvideva zakon; je prav tako začuden nad nezadovoljivo prakso glede pravočasne objave utemeljenih sodb sodišča, ki v nekaterih primerih korupcije na visoki ravni povečuje nevarnost zastaranja zaradi dolgotrajnega dokazovanja, ki je posledica dolgega zavlačevanja pri vložitvi pravnega sredstva; poziva Komisijo, naj razkrije, koliko sredstev je bilo dodeljenih Romuniji za reformo pravosodnega sistema; v naslednjem letu pričakuje nadaljnje izboljšave; zahteva od Komisije, da poveča pritisk na romunsko vlado, da bi slednja uresničila priporočila Komisije; od Komisije pričakuje, da bo od romunske vlade nepopustljivo zahtevala, naj okrepi svoja prizadevanja za oblikovanje dosledne sodne prakse v procesih, povezanih z javnimi naročili; poziva Komisijo, naj od romunske vlade odločno in vztrajno zahteva, da uresniči priporočila Komisije ter oblikuje bolj jasen in celovit načrt za priprave na izvajanje določb kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku; pričakuje, da se bodo okrepila prizadevanja za napredek glede zasega premoženjskih koristi na podlagi kaznivih dejanj; poleg tega pričakuje, da bo Komisija v sodelovanju z romunsko vlado pripravila katalog ukrepov, namenjenih povečanju integritete romunskega sodnega sistema;

52.

ugotavlja, da vnaprejšnje financiranje velja za potrebno, da lahko upravičenci začnejo izvajati dogovorjene ukrepe;

53.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da je Komisija med letoma 2005 in 2010 občutno povečala obseg vnaprejšnjega financiranja (letno poročilo, točka 1.28); je zaskrbljen, da je obračunavanje vnaprejšnjega financiranja pomanjkljivo (letno poročilo, točka 1.29, in točka 86 mnenja Računskega sodišča št. 6/2010);

54.

je zaskrbljen zaradi vpliva, ki ga je imelo vnaprejšnje financiranje, zlasti na področjih zunanje pomoči, razvoja in širitve ter raziskav in drugih notranjih politik; ugotavlja, da se je uporaba vnaprejšnjega financiranja povečala in da je skupna stopnja napake na teh dveh področjih politik manj kot 2-odstotna; je prav tako seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da pri vnaprejšnjem financiranju ni bilo večjih napak, da pa je za vmesna in končna plačila še naprej značilna pomembna stopnja napake (letno poročilo, točki 5.35 in 6.48);

55.

meni, da Komisija z obsežnim vnaprejšnjim financiranjem prevzema večje finančno tveganje, denimo v primerih plačilne nesposobnosti upravičencev, pa tudi večje tveganje za zakonitost in pravilnost, saj je odobritev stroškov, ki jih prijavijo upravičenci, preložena na poznejši datum;

56.

meni, da je veliko bolj učinkovito, da se nepravilnosti preprečijo, kot pa da se neupravičeno izplačani zneski izterjajo naknadno; zato poziva Komisijo, naj kot prednostni ukrep zastavi ponovno pretehtanje večje uporabe vnaprejšnjega financiranja, kot tudi mehanizmov za kontrolo in revizijo, in sicer tako da:

57.

spominja, da so neporavnane obveznosti proračunska sredstva za prevzete obveznosti, ki niso bila porabljena (tj. izplačana), in da nastanejo večinoma v večletnih programih (npr. za kohezijo), ker so obveznosti sprejete v začetnih letih programskega obdobja, ustrezajoča plačila pa se izvajajo postopoma skozi celotno programsko obdobje;

58.

ugotavlja, da visoka raven neporavnanih obveznosti lahko kaže na težave držav članic pri črpanju dodeljenih sredstev;

59.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2010 ugotovilo, da so se neporavnane obveznosti povečale za skoraj 10 % na približno 194 000 000 000 EUR (letno poročilo, točka 1.43 in grafikon 1.2), kar ustreza skoraj trem letom porabe pri trenutni stopnji izvrševanja;

60.

v zvezi s programskim obdobjem 2007–2013 izraža bojazen, da obstaja tveganje glede naslednjega:

61.

poziva Komisijo, naj posreduje podatke o količini neporavnanih obveznosti, razvrščene po državah članicah, ter o sodelovanju z državami članicami pri odkrivanju in obravnavanju področij tveganja glede na črpanje in pravilnost;