10.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 91/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („dokončna uredba“).

(2)

Organ STO za reševanje sporov („DSB“) je 28. julija 2011 sprejel poročilo pritožbenega organa in poročilo strokovne skupine, kakor je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa v sporu „Evropske skupnosti – Dokončni protidampinški ukrepi za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla iz Kitajske“ (3) („poročila“). V teh poročilih je bilo med drugim ugotovljeno, da EU ni ravnala v skladu s:

(3)

Dne 6. marca 2012 se je z obvestilom (5), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“), v skladu s pooblastitveno uredbo STO začel pregled. Evropska komisija je strani v preiskavi, na podlagi katere je bila pripravljena Uredba (ES) št. 91/2009 („prvotna preiskava“), obvestila o pregledu in o načinu, kako se bodo upoštevale ugotovitve iz poročil v zvezi z dokončno uredbo.

(4)

Zadevni izdelek so nekateri pritrdilni elementi iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesni vijaki (razen tirnih vijakov), samovrezni vijaki, drugi vijaki in sorniki z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom debeline do vključno 6 mm, ter razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („pritrdilni elementi“ ali „zadevni izdelek“).

(5)

Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN 7318 12 90, 7318 14 91, 7318 14 99, 7318 15 59, 7318 15 69, 7318 15 81, 7318 15 89, ex 7318 15 90, ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00.

(6)

Poročila ne vplivajo na ugotovitve iz uvodnih izjav 40 do 57 dokončne določbe glede zadevnega in podobnega izdelka.

(7)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija ponovno ocenila dokončne ugotovitve prvotne preiskave, tako da je upoštevala priporočila in sklepe DSB. Ta ponovna ocena je temeljila na informacijah, zbranih v prvotni preiskavi, in informacijah, zbranih po objavi obvestila.

(8)

Prvotna preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). V zvezi s parametri, ki so bili pomembni za oceno škode, so bili analizirani podatki za obdobje od 1. januarja 2003 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(9)

Namen te uredbe je popraviti vidike dokončne uredbe, za katere je DSB v sprejetih poročilih ugotovil, da so neskladni, in dokončno uredbo uskladiti s priporočili in sklepi DSB.

(10)

V tem razdelku so določene ponovno ocenjene ugotovitve iz prvotne preiskave glede naslednjih priporočil in sklepov iz poročil, v katerih je bilo ugotovljeno, da EU ni ravnala v skladu s členoma 6.10 in 9.2 Protidampinškega sporazuma STO v zvezi s členom 9(5) osnovne uredbe, kot sta se uporabljala v prvotni preiskavi o pritrdilnih elementih.

(11)

Kot je omenjeno v uvodnih izjavah 81 in 84 dokončne uredbe, je bilo za vseh pet vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, kakor tudi za tri individualno preiskane proizvajalce izvoznike, ki so zahtevali individualno obravnavo („IO“), ugotovljeno, da izpolnjujejo vse zahteve za odobritev IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 62 in 78 dokončne uredbe, so se štirje proizvajalci izvozniki, ki so bili prvotno del vzorca, in ena družba, ki ji je bila odobrena individualna obravnava, obravnavali kot nesodelujoče družbe, saj so med preiskavo predložili informacije, ki niso v skladu z dokazi.

(12)

Komisija je glede na priporočila iz poročil v zvezi s členom 9(5) osnovne uredbe pozvala proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski, naj se javijo in predložijo informacije, ki so potrebne za pregled trenutnega stanja, če za njihov izvoz v Evropsko unijo trenutno veljajo protidampinški ukrepi za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in če so menili, da niso smeli sodelovati v IO ali je zahtevati v prvotni preiskavi zaradi upravnih bremen iz člena 9(5) osnovne uredbe ali ker so menili, da niso zadostili vsem merilom iz navedenega člena.

(13)

Komisija je te proizvajalce pozvala, naj opredelijo, ali zase menijo, da niso smeli sodelovati v IO ali je zahtevati v prvotni preiskavi zaradi upravnih bremen iz člena 9(5) osnovne uredbe ali ker so menili, da niso zadostili vsem merilom iz navedenega člena. Te zainteresirane strani so bile pozvane, naj se javijo v 30 dneh po objavi obvestila o začetku in predložijo naslednji informaciji:

(14)

Nekateri proizvajalci izvozniki v Ljudski republiki Kitajski (LRK) so izrazili skrb glede izvedbenega postopka poročil DSB, ki je določen v obvestilu o začetku. Zlasti so poudarili, da se jim objavljeni roki zdijo prekratki. Trdili so, da je bilo proizvajalcem izvoznikom naloženo nepotrebno upravno breme, kar je imelo odvračilen učinek in jim preprečilo sodelovanje v individualni obravnavi.

(15)

Skrb, ki so jo izrazili ti proizvajalci izvozniki, se je štela za neutemeljeno. Komisija je menila, da je glede na upravno breme in majhno količino zahtevanih informacij ta rok primeren. V obvestilu o začetku je razloženo, da bo pregled trenutnega stanja proizvajalca izvoznika upoštevan, ko bo zahtevek prejet in bo vseboval naslednje informacije:

(16)

Te informacije so se zahtevale samo z namenom, da bi Komisija lahko določila tiste proizvajalce izvoznike, ki bi lahko sodelovali v IO in jo zahtevali med prvotno preiskavo, vendar so menili, da so bili od tega odvrnjeni. 30-dnevni rok je veljal za primeren za odgovor na zahtevo po preprosti izjavi in najosnovnejših podatkih, zato ni mogoče šteti, da je bilo z njimi naloženo nesorazmerno upravno breme. Kitajska trgovinska zbornica in kitajski proizvajalec izvoznik sta trdila, da je Komisija z zahtevo po informacijah, navedenih v uvodni izjavi 15, za kitajske proizvajalce izvoznike uvedla pogoje, čeprav bi bilo treba IO v skladu s členoma 6.10 in 9.3 Protidampinškega sporazuma WTO praviloma odobriti. Ta pristop je bil v nasprotju s priporočili iz poročil organa za reševanje sporov in te strani so pozvale Komisijo, naj po uradni dolžnosti stopi v stik s kitajskimi proizvajalci izvozniki in jih obvesti, da jim bo odobrila IO. V zvezi s tem Komisija meni, da je z objavo obvestila o začetku, ki je bilo poslano vsem znanim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, njihovim trgovinskim združenjem in nacionalnim organom, stopila v stik z vsemi kitajskimi proizvajalci izvozniki in jih pozvala, naj se javijo v roku 30 dni, če so izvažali v obdobju prvotne preiskave in se v prvotni preiskavi niso javili. Slednje vprašanje se ne bi smelo obravnavati kot „pogoj“ v smislu „preskusa“, kot so ga predstavile navedene strani, temveč kot navedbo dejstva, ki kaže, da jih je prvotna preiskava dejansko zadevala. Nazadnje je treba omeniti, da se podatki o izvoženih izdelkih ne zahtevajo z namenom preverjanja, ali bi bilo prvotno izbiro vzorca treba spremeniti, in niso povezana z odobritvijo IO. Zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(17)

Od 15 družb, ki so se javile po objavi obvestila o začetku in ki so v roku opravile poizvedbe,

(18)

Družbe, ki so opravile poizvedbe, so lahko komentirale posredovane informacije.

(19)

Za proizvajalca izvoznika, ki je navedel, da izpolnjuje merila, in zahteval, da se njegov položaj preuči, je bilo ugotovljeno, da ustreza merilom iz točke 1 obvestila o začetku. Ta proizvajalec izvoznik je prav tako zahteval individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe in trdil, da bi zahteval tovrstno obravnavo, če ne bi bil odvrnjen od sodelovanja med prvotno preiskavo. Ob upoštevanju, da so bili med prvotno preiskavo vsi proizvajalci izvozniki, ki so vložili takšno zahtevo, obravnavani individualno, je bila zaradi enakopravnega obravnavanja njegova zahteva sprejeta.

(20)

Obvestilo je bilo objavljeno 6. junija 2012 (6), v katerem je bil napovedan pregled trenutnega stanja za tega proizvajalca izvoznika: Bulten Fasteners (Kitajska) Co., Ltd („BFC“). Obseg izvoza tega proizvajalca izvoznika je med OP znašal manj kot 0,4 % celotnega izvoza iz LRK v OP. Glede na to je Komisija menila, da prvotnega vzorca proizvajalcev izvoznikov ni treba spremeniti. Proizvajalcu izvozniku v LRK in povezanim družbam v EU, ki so bile v prvotni OP udeležene pri nadaljnji prodaji zadevnega izdelka, je bil poslan vprašalnik.

(21)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(22)

Komisija je sklenila, da se družbi BFC odobri IO v skladu s priporočili v zvezi s členom 9(5) osnovne uredbe v poročilih DSB.

(23)

V tem razdelku so določene ponovno ocenjene ugotovitve iz prvotne preiskave glede naslednjih priporočil in sklepov iz poročil, v katerih je bilo ugotovljeno, da EU ni ravnala v skladu s členi 6.4, 6.2 in 2.4 Protidampinškega sporazuma STO v zvezi z nekaterimi vidiki ugotovitve dampinga v prvotni preiskavi o pritrdilnih elementih.

(24)

V okviru odprtega dialoga med nekaterimi kitajskimi proizvajalci izvozniki in trgovinsko zbornico so bile stranem posredovane podrobnejše informacije glede značilnosti izdelka za izdelke, ki jih prodaja indijski sodelujoči proizvajalec, da bi se odzvali na priporočila organa DSB za reševanje sporov glede členov 6.4, 6.2 in 2.4 Protidampinškega sporazuma STO, kot je omenjeno v uvodnih izjavah 28 in 53. Te informacije so zajemale zlasti značilnosti izdelka, ki so bile pomembne pri določanju normalne vrednosti in so se uporabile pri primerjavi z zadevnim izdelkom, tj. dejstvo, da je bila indijska domača prodaja razdeljena na „standardno“ in „posebno“ prodajo ter da je bil določen trdnostni razred za vsako transakcijo. Normalna vrednost na kg je bila nato izračunana za vsak trdnostni razred, kot je določen v preglednici s kontrolnimi številkami izdelka.

(25)

Komisija se je osredotočila na dva ključna elementa primerjave, in sicer na trdnostni razred ter na primerjavo med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi, kot je določeno v uvodnih izjavah 48 in 50 dokončne uredbe. Razlika med posebnimi in standardnimi je bila med preiskavo dodana kot nov element primerjave, trdnostni razred pa je bil uporabljen kot drugo glavno merilo primerjave, kot jih je večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov predložila med prvotno preiskavo.

(26)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 56 dokončne uredbe, je standardne pritrdilne elemente, ki so proizvedeni v primerljivi državi, mogoče primerjati s pritrdilnimi elementi, ki jih v EU izvažajo vzorčeni proizvajalci iz LRK, saj se je izkazalo, da imajo enake fizikalne in tehnične značilnosti kot izdelki, ki se izvažajo iz LRK.

(27)

Normalna vrednost je bila izražena kot franko tovarna in prilagojena tako, da se upošteva cenovni učinek koraka nadzora kakovosti, ki ga je izvedel indijski proizvajalec, ki pa ni bil izveden na Kitajskem. Rezultat sta tako bila dva seznama normalnih vrednosti v kitajskem juanu (CNY) na kg po trdnostnem razredu, eden za standardne in eden za posebne pritrdilne elemente.

(28)

Dne 30. maja 2012 so bile vsem zainteresiranim stranem razkrite dodatne informacije o vrstah izdelkov, ki se uporabljajo za primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, so bile natančnejše informacije o značilnostih izdelka, ki so bile pomembne pri določanju normalne vrednosti, predložene vsem zainteresiranim stranem.

(29)

Vsebina obvestila o razkritju informacij se je nanašala na normalno vrednost, ki je bila določena na podlagi cen zadevnega izdelka, ki ga je na domačem trgu prodajal indijski sodelujoči proizvajalec. V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določiti na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi. Za sodelovanje sta se odločila dva indijska proizvajalca, tako da sta odgovorila na vprašalnik. Podatki, navedeni v izpolnjenih vprašalnikih, so bili preverjeni v prostorih teh dveh družb. Vendar je samo ena od obeh družb zagotovila dovolj podrobne podatke, ki bi se lahko uporabili kot osnova za ugotovitev normalne vrednosti.

(30)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 90 dokončne uredbe, je „več uvoznikov in izvoznikov podvomilo v primernost uporabe podatkov slednjega indijskega proizvajalca, ker (i) količina izdelkov, ki jo ta proizvajalec proizvaja in prodaja na indijskem domačem trgu, domnevno ni reprezentativna za količino, izvoženo iz LRK v Skupnost, in ker (ii) je ta indijski proizvajalec domnevno trgovinsko povezan z enim od proizvajalcev Skupnosti, ki podpira pritožbo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da (i) se je obseg prodaje indijskega proizvajalca štel za dovolj reprezentativnega, da se omogoči vzpostavitev zanesljivih normalnih vrednosti, in da (ii) zaradi dejstva, da je proizvajalec iz primerljive države povezan s proizvajalcem Skupnosti, ki podpira pritožbo, izbira navedene primerljive države ni neprimerna. Prav tako je bilo poudarjeno, da sta se proizvajalca povezala po obdobju preiskave. Glede na navedeno in glede na nesodelovanje drugih proizvajalcev iz tretjih držav je izbira Indije za primerljivo državo štela za primerno“.

(31)

Glede na konkurenčne pogoje in odprtost indijskega trga ter dejstva, da je sodelujoči indijski proizvajalec prodajal vrste izdelkov, primerljive z izdelki, ki jih izvažajo proizvajalci izvozniki iz LRK, je bilo sklenjeno, da je Indija primerna tretja država s tržnim gospodarstvom v smislu člena 2(7) osnovne uredbe.

(32)

V obvestilu o razkritju informacij je bilo navedeno, da so podatki glede domače prodaje zajemali obdobje preiskave, vendar brez kontrolne številke izdelka („PCN“). Indijski proizvajalec pa je lahko določil trdnostni razred prodajanega pritrdilnega elementa in tudi to, ali je bil pritrdilni element „standardni“ ali „posebni“, kot je določeno v dokončni uredbi. Potreba po razlikovanju med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi ni bila določena na začetku preiskave, ko je bila ustvarjena kontrolna številka izdelka.

(33)

Vendar je Komisija poudarila, da je to razlikovanje vplivalo na primerljivost cen, zato se je od indijskega proizvajalca zahtevalo te podatke, ki jih je tudi zagotovil. Indijska domača prodaja je bila tako razdeljena na „standardno“ in „posebno“ prodajo, nato pa je bil določen trdnostni razred za vsako transakcijo. Normalna vrednost na kg je bila izračunana za vsak trdnostni razred, kot je bil prvotno določen v razpredelnici s kontrolnimi številkami izdelka.

(34)

Preostale značilnosti prvotne PCN niso bile uporabljene, ne samo zato, ker indijski proizvajalec tako natančnih podatkov ni mogel zagotoviti, ampak tudi iz naslednjih razlogov:

(35)

Komisija se je zato osredotočila na dve ključni razliki med izdelki: trdnostni razred na eni strani, na drugi pa razlika med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi, kar je pokazatelj razlik med strankami in razlik v kakovosti.

(36)

Normalna vrednost je bila izražena kot franko tovarna brez prilagoditve, da se ne bi upošteval cenovni učinek nadzora kakovosti, ki ga je izvedel indijski proizvajalec, ki pa ni bil izveden na Kitajskem. Rezultat sta tako bila dva seznama normalnih vrednosti v kitajskem juanu (CNY) na kg po trdnostnem razredu, eden za standardne in eden za posebne pritrdilne elemente.

(37)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila, da normalne vrednosti ne more razkriti, saj se nanaša na zaupno ceno enega samega indijskega proizvajalca na domačem trgu. Zainteresirane strani pa so bile obveščene, da je bila „standardna“ normalna vrednost pritrdilnega elementa trdnostnega razreda 8.8 („G“ v preglednici s kontrolnimi številkami izdelka), kar je standardna vrsta, ki jo običajno izvažajo kitajski proizvajalci, izračunana v razponu med 9 in 12 CNY na kg franko tovarna.

(38)

En uvoznik in štirje proizvajalci izvozniki so trdili, da je bil čas, ki so ga strani imele za pripombe glede dodatnih informacij (10 dni), prekratek. Vendar Komisija meni, da je bil naveden rok primeren, glede na to, da so bile predložene informacije zgolj dopolnitev, ki je že bila razkrita v dokončni uredbi ob zaključku prvotne preiskave. Čas, odobren za preučitev dodatnih informacij in predložitev pripomb, se je zato štel kot razumen.

(39)

Nekatere strani so trdile, da je Komisija izjavila, da ni imela nobenih novih informacij glede fizikalnih značilnosti razen trdnostnega razreda izdelkov, ki je bil uporabljen za določanje normalne vrednosti. Navedeno trditev je treba zavrniti. Komisija je na tej stopnji pregleda samo skušala zagotoviti dodatno pojasnilo o tem, kako se je določila normalna vrednost v prvotni preiskavi. Pomembno je poudariti, da so kitajski proizvajalci izvozniki „trdnost“ določili kot eno od pomembnih značilnosti. Vendar to ne pomeni, da Komisija ni imela nobenih drugih informacij glede drugih fizikalnih značilnosti.

(40)

Iste strani so trdile, da je Komisija med zaslišanji v zvezi z morebitnimi prilagoditvami, ki bi bile izvedene za namen primerjave med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo, navedla, da bo imelo prednost prilagajanje na podlagi analize cen in ne analize stroškov. Komisija je pojasnila, da je treba v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe narediti primerjavo ob ustreznem upoštevanju razlik, ki vplivajo na primerljivost cen, in ne ob upoštevanju razlik v stroških.

(41)

Te strani so nato znova trdile, da je treba izvesti prilagoditve ob upoštevanju razlik v stroških proizvodnje, kot so razlike v učinkovitosti potrošnje surovin, razlike v potrošnji jekla za žice, v porabi električne energije, v lastni proizvodnji električne energije, v produktivnosti na zaposlenega, v razumni stopnji dobička in v razlikah, povezanih z opremo. Kot je navedeno zgoraj, se člen 2(10) osnovne uredbe nanaša na ceno in ne na stroške. Te strani niso predložile dokazov, na podlagi katerih bi bilo razvidno, da je zaradi domnevnih razlik v stroških prišlo do razlik v cenah. V preiskavah glede gospodarstev v prehodu, kot je Kitajska, je uporabljena primerljiva država, če je to utemeljeno, da se prepreči upoštevanje cen in stroškov v državah brez tržnega gospodarstva, ki niso običajen rezultat tržnih sil. Tako je za namen določanja normalne vrednosti uporabljen nadomestek stroškov in cen proizvajalcev iz držav z delujočim tržnim gospodarstvom. Zato so te trditve glede prilagoditev ob upoštevanju razlik v stroških proizvodnje zavrnjene.

(42)

Te strani so nadalje trdile, da so bile dodatne informacije, predložene 30. maja 2012 v zvezi z značilnostmi izdelkov, ki jih prodaja indijski proizvajalec, nepopolne, saj naj bi manjkale informacije o: razlikah glede vrste pritrdilnega elementa, premazu in uporabi kroma, premeru in dolžini, sledljivosti, ISO 9000, enoti stopnje napake in drugih vidikih, kot so trdota, upogibnost, udarna žilavost in drugi koeficienti trenja. Zahtevali so pojasnilo glede vzrokov, zakaj se preostale značilnosti prvotne kontrolne številke izdelka niso štele kot pomembne. Ta vprašanja so bila pojasnjena v dveh obvestilih o razkritju informacij, ki sta bili poslani 5. julija in dani v spis 11. julija 2012, da jih zainteresirane strani lahko preučijo.

(43)

Po zahtevi strani po dodatnih informacijah, kot je omenjeno v zgornji uvodni izjavi 42, je bilo 5. julija 2012 vsem zainteresiranim stranem poslano drugo obvestilo o razkritju informacij. V tem obvestilu so bile zagotovljene naslednje dodatne informacije:

(44)

Nekatere strani so zahtevale dodatne informacije o ravni cen za normalno vrednost. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 82 spodaj, ravni cen zainteresiranim stranem ni bilo mogoče razkriti, saj gre za zaupne informacije glede cen enega samega primerljivega proizvajalca. Vendar nezaupna različica normalne vrednosti glede na trdnostni razred za standardne pritrdilne elemente je bila 5. julija 2012 razkrita tistim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so take dodatne informacije zahtevali, in bila poslana v spis, da jih zainteresirane strani lahko preučijo. V tem obvestilu je Komisija razpredelnico, ki prikazuje razpone ravni cen za normalne vrednosti, izračunane na podlagi trdnostnega razreda, za standardne pritrdilne elemente, ki jih je en sam sodelujoči indijski proizvajalec prodal neodvisnim strankam na indijskem domačem trgu.

(45)

Nekatere strani so prav tako trdile, da jih je Komisija na zaslišanju 26. junija 2012 obvestila, da je indijska domača prodaja vključevala dve vrsti premaza, „A“ in „B“ v skladu z razpredelnico s kontrolnimi številkami izdelka, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi. Ta trditev ni utemeljena. Komisija je te strani obvestila, da je na tisti stopnji pregleda preučevala vrste premazov, ki jih je indijski proizvajalec uporabljal na standardnih pritrdilnih elementih. Med naslednjim zaslišanjem 3. julija 2012 in z informativnim obvestilom, ki je bilo v spis vloženo 11. julija 2012, da ga zainteresirane strani lahko preučijo, so bile vse strani obveščene, da je indijski proizvajalec za proizvodnjo standardnih pritrdilnih elementov uporabljal premaz „A“.

(46)

Med zaslišanjem 11. julija 2012 so iste strani Komisijo pozvale, naj pojasni, kako je indijski proizvajalec izvedel razdelitev normalne vrednosti med posebne in standardne pritrdilne elemente. Komisija je navedla, da je to bilo izvedeno na podlagi imen strank. Vendar je iz zapisnika pooblaščenca za zaslišanje GD za trgovino razvidno, da je Komisija pred koncem zaslišanja navedla, da bo to vprašanje morala pojasniti, kar je tudi storila v nadaljnjem informativnem obvestilu z dne 13. julija 2012, ki je bilo poslano stranem, ki so sodelovale na zaslišanju, in ki je bilo poslano v nezaupen spis v vpogled vsem zainteresiranim stranem. Trditev omenjenih strani, da je Komisija navedla, da „je bila razdelitev normalne vrednosti med posebne in standardne pritrdilne elemente med drugim izvedena na podlagi imen strank“, je tako nepopolna, saj so bile zagotovljene dodatne informacije v zvezi s tem vprašanjem, kot je omenjeno v uvodni izjavi spodaj.

(47)

Glede razlike med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi je bilo v obvestilu Komisije z dne 13. julija 2012 pojasnjeno, da „ni mogoče izključiti, da avtomobilska industrija prav tako uporablja standardne pritrdilne elemente za določeno uporabo“. Nekatere strani so trdile, da je Komisija menila, da je tudi avtomobilske pritrdilne elemente mogoče šteti kot standardne. Taka trditev ni utemeljena. Kot je jasno pojasnjeno v omenjenem obvestilu, je Komisija svojo izjavo podala, ko ni imela na voljo seznama strank indijskega proizvajalca. Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in nadalje pojasnjeno v oddelku 2.7 spodaj, pa avtomobilski proizvajalci zaradi kakovosti in iz komercialnih razlogov vedno naročijo pritrdilne elemente, ki so zasnovani po meri, da zadostijo zahtevam ISO te industrije. Vsi pritrdilni elementi, namenjeni avtomobilskemu sektorju, se po mnenju proizvajalcev pritrdilnih elementov, tudi indijskih, glede na informacije na spletnih straneh indijskih proizvajalcev avtomobilov, tako štejejo kot „posebni“ izdelki. Ker je indijski proizvajalec vse dele, izdelane po meri, jasno določil kot „posebne pritrdilne elemente“, Komisija meni, da standardni pritrdilni elementi, namenjeni avtomobilski industriji, niso bili vključeni na seznam standardnih pritrdilnih elementov, ki je bil predložen med prvotno preiskavo.

(48)

Kitajska trgovinska zbornica in kitajski proizvajalec izvoznik sta glede morebitne vključitve pritrdilnih elementov, namenjenih avtomobilskemu sektorju v okviru normalne vrednosti, podala podobni trditvi kot zgoraj in poleg tega trdila, da morajo avtomobilski pritrdilni elementi, ki niso izdelani v skladu s posebnimi zahtevami stranke, kljub temu prestati poseben nadzor kakovosti ali upoštevati zahteve glede sledljivosti, zaradi česar so dražji in jih je treba, kot je to običajno, šteti kot posebne pritrdilne elemente. Trdila sta, da so ugotovitve Komisije, da so se pritrdilni elementi za uporabo na visoki ravni, ki pa niso izdelani v skladu z načrti uporabnika, kljub temu šteli kot posebni pritrdilni elementi, neutemeljene, s čimer Komisija ni ravnala v skladu s členom 2.10 osnovne uredbe, saj je kršila načelo poštene primerjave. Nadalje sta menila, da v zvezi z ugotovitvami Komisije na podlagi razdelitve, ki jo je izvedel indijski proizvajalec, ni bil opravljen preveritveni obisk na kraju samem. Glede na navedeno sta od Komisije zahtevala, naj pregleda razlike med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi in, če to ni mogoče, uporabi drug podatkovni niz za normalno vrednost.

(49)

Utemeljitev Komisije glede razlike med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi je že obravnavana v uvodni izjavi 47 zgoraj. V zvezi s trditvijo, ki se nanaša na neopravljen preveritveni obisk glede razdelitve, ki jo je izvedel indijski proizvajalec, da je Komisija preverila seznam prodaje z uporabo več poenostavljenih postopkov (tj. poglobljenih preveritev vzorca prodajnih transakcij, ki so bile vključene na seznam prodaje, da se preveri njihova natančnost), v skladu s standardnimi preveritvenimi obiski. Poleg tega je bila preverjena nadaljnja razdelitev tega seznama prodaj, ki ga je predložil indijski proizvajalec, in sicer v primerjavi s povprečno ravnjo cen razdelitve, kot je pojasnjeno v omenjenem obvestilu. Trditev, da je Komisija podatke, ki jih je predložil indijski proizvajalec, razumela dobesedno, zato ni utemeljena.

(50)

Poleg tega merila, ki jih je indijski proizvajalec uporabil za opredelitev posebnih pritrdilnih elementov, tj. v skladu z načrti strank, kot je omenjeno v uvodni izjavi 47 zgoraj, zagotavljajo zadostno zagotovilo zanesljivosti podatkov. Komisija je v prvotni preiskavi že prilagodila normalno vrednost, da so se upoštevali koraki nadzora kakovosti, ki jih je uporabil indijski proizvajalec, ki pa jih ni bilo pri kitajskih vzorčenih proizvajalcih. Komisiji se glede na te okoliščine ne zdi potrebno, da uporabi drug podatkovni niz za normalno vrednost, kot so to predlagale zadevne strani. Nazadnje, kot je omenjeno v uvodni izjavi 89 dokončne uredbe, se kljub prizadevanjem Komisije za sodelovanje v postopku ni javil noben drug proizvajalec iz katere koli primerljive države.

(51)

Glede uporabe podatkov indijskega proizvajalca iz primerljive države za določitev normalne vrednosti je Zveza evropskih distributerjev (EFDA) trdila, da taka tehnika ni bila primerna glede na to, da nabor izdelkov, količina proizvodnje, profil stranke, način distribucije in položaj na trgu tega proizvajalca niso bili primerljivi s položajem kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega je trdila, da so bile kitajske cene nizke, ker so izražale prednosti proizvodnje velikih količin standardnih izdelkov, saj gre za specializirane in učinkovite proizvajalce. Zahtevala je tudi podrobnejše informacije glede cen in obsega proizvodnje standardnih pritrdilnih elementov indijskega proizvajalca. Končno je EFDA predložila Eurostatove podatke v podporo svojim trditvam, da bi primerjava izvoznih cen iz LRK in Indije za dve specifični oznaki KN pokazala, da je indijski izvoz teh izdelkov znašal manj kot 4 % izvoza LRK in da Indija ni bila zaupanja vreden dobavitelj teh izdelkov za izvozne trge.

(52)

Primernost izbire indijskega proizvajalca iz primerljive države je bila obravnavana v zadnjem delu uvodne izjave 49 zgoraj. V zvezi s splošno trditvijo, da so kitajske izvozne cene izražale prednosti proizvodnje velikih količin, teh trditev ni mogoče utemeljiti ali količinsko opredeliti na način, ki bi lahko pomagal pri analizi, ki je bila opravljena na tisti stopnji pregleda. Zahteve po dodatnih informacijah v zvezi s podatki indijskega proizvajalca so bile obravnavane v uvodni izjavi 82 glede zaupnosti. Glede na trditev, da izvoz iz Indije med in po OP ni bil primerljiv z izvozom iz LRK, se v skladu z osnovno uredbo za določitev normalne vrednosti kot pomembne štejejo indijske domače cene in ne indijske izvozne cene. Zato te trditve EFDA niso utemeljene.

(53)

Glede vprašanja premaza, ki jo je uporabil indijski proizvajalec, sta Kitajska trgovinska zbornica in kitajski proizvajalec izvoznik izrazila dvom in od Komisije zahtevala, naj pojasni, kako so zaupne informacije zadosten dokaz, da je Indijski proizvajalec na svojem domačem trgu prodajal samo galvanizirane pritrdilne elemente. Indijski proizvajalec je med preveritvenim obiskom zagotovil dokaz, na podlagi katerega je Komisija lahko zaključila, da so bili standardni pritrdilni elementi, prodani na domačem trgu, galvanizirani, kar ustreza vrsti premaza „A“ v prvotni kontrolni številki izdelka. Komisija meni, da je v teh okoliščinah dokaz v spisu zadosten, da je mogoče zaključiti, da so bili standardni pritrdilni elementi, prodani na domačem trgu, galvanizirani. V zvezi s tem je bila opravljena prilagoditev za razliko v kromu, kot je omenjeno v uvodni izjavi 81 spodaj.

(54)

Nekateri proizvajalci izvozniki so zahtevali dodatna pojasnila in informacije, s pomočjo katerih bi lahko vložili morebitno zahtevo za prilagoditev svoje stopnje dampinga, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, in sicer na podlagi naslednjih dejavnikov:

(55)

Glede točke (a) zgoraj, kot je omenjeno v informativnem obvestilu z dne 30. maja 2012, je bil trdnostni razred pritrdilnih elementov, ki jih je prodajal indijski sodelujoči proizvajalec, kazalec trdnosti, vsebovane v kontrolni številki izdelka, ki je bila uporabljena v vprašalniku, poslanem vsem stranem. Trdnostni razred je bil določen z uporabo istega pomembnega elementa kontrolne številke izdelka indijskega proizvajalca na seznamih prodaj, ki so bili preverjeni na kraju samem med preveritvenim obiskom.

(56)

Razlika med posebnimi in standardnimi pritrdilnimi elementi je bila pojasnjena v uvodni izjavi 54 dokončne uredbe. „Posebni“ pritrdilni elementi so izdelani na podlagi načrta stranke. „Standardni“ pritrdilni elementi so izdelani za zalogo in ne po specifikacijah določene stranke. Potreba po razlikovanju med standardnimi in posebnimi pritrdilnimi elementi, ki jih je proizvajal indijski sodelujoči proizvajalec, je bila v celoti priznana, in kot je omenjeno v uvodnih izjavah 51 in 54 dokončne uredbe, je bila narejena primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo za vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike med pritrdilnimi elementi „standardne“ vrste.

(57)

V zvezi z vprašanji iz točke (b) zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti točnih vrst modelov vijakov in sornikov, ki jih je prodajal indijski proizvajalec. Kot je navedeno zgoraj, pa je bila primerjava izvedena na podlagi teže znotraj iste kategorije standardnih ali posebnih pritrdilnih elementov in znotraj istega trdnostnega razreda, ki je določen v kontrolni številki izdelka.

(58)

V zvezi s vprašanji iz točke (b) je več zainteresiranih strani zahtevalo več informacij o premazu. Podatki prvotne preiskave so bili dodatno analizirani in pokazalo se je, da je imel izdelek, ki je bil na indijskem domačem trgu prodan kot „standarden“, osnovni premaz, tj. galvaniziran premaz. Te informacije so bile pridobljene na zaslišanjih, ki so jih zahtevale zainteresirane strani, in ponovno razkrite zainteresiranim stranem, ki so te informacije zahtevale, prav tako pa so bile dane v spis, kjer so jih zainteresirane strani lahko preučile.

(59)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta zahtevala več informacij glede prilagoditev za uporabo kroma v premazu. Podatki o prodaji, ki jih je predložil indijski sodelujoči proizvajalec, so bili dodatno analizirani, kar je privedlo do prilagoditve normalne vrednosti za razliko v kromu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 81 spodaj. Ista proizvajalca izvoznika sta zahtevala dodatno pojasnilo glede načina, s katerim je bila določena dobičkonosnost za domačo prodajo indijskega sodelujočega proizvajalca; bodisi je bilo o stroških proizvodnje poročano na podlagi kontrolne številke izdelka bodisi so bili uporabljeni povprečni stroški; in ali je normalna vrednost vključevala prodajo katerim koli povezanim družbam.

(60)

Vse pomembne informacije glede normalne vrednosti so bile omenjene v uvodni izjavi 94 dokončne uredbe. Navedeno je tudi, da je bila uporabljena samo domača prodaja nepovezanim družbam.

(61)

Ta proizvajalca izvoznika sta pozneje trdila, da sta resno dvomila, ali sta bila preizkusa dobičkonosnosti in reprezentativnosti izvedena pravilno. Proizvajalca izvoznika sta v zvezi s preizkusom reprezentativnosti dvomila, da je količina domače prodaje indijskega proizvajalca znašala več kot 5 % njune izvozne prodaje na revidirane skupine izdelkov. V zvezi s preizkusom reprezentativnosti je bilo ugotovljeno, da je bila v primeru, ko vrednost 5 % v preizkusu ni bila dosežena za posamezno vrsto izdelka, domača prodaja kljub temu dovolj obsežna, da je omogočala ustrezno primerjavo. V zvezi s preizkusom dobičkonosnosti je potrjeno, da je bil izveden na podlagi vrste izdelka.

(62)

Ob upoštevanju vprašanj, izpostavljenih v točki (c) zgoraj, tj. zakaj ni bila uporabljena celotna kontrolna številka izdelka za primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene, se je med preiskavo izkazalo, da celotna kontrolna številka izdelka ne bi bila zanesljiv kazalec. Prvič zato, ker ne kitajski ne indijski organi ne razlikujejo med 10 oznakami KN, ki jih za opredelitev zadevnega izdelka uporabljajo na primer organi EU. Drugič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 48 dokončne uredbe, so številne strani trdile, da je večina pritrdilnih elementov, proizvedenih v LRK, standardnih izdelkov (običajno z odpornostjo med razredoma 4.8 in 8.8), ki nimajo posebnih lastnosti v zvezi s surovinami, odpornostjo, premazom ali certifikacijo/varnostjo; namenjenih za končne uporabe na nižji ravni (neprofesionalna uporaba in splošna distribucija) v nasprotju z visokotehničnimi uporabami ter ne izpolnjuje strogih zahtev posebnih končnih uporabnikov, kot so avtomobilska, kemična ali letalska in vesoljska industrija.

(63)

Ob upoštevanju vprašanj iz točke (d) zgoraj, ni bilo mogoče sprejeti elementov „sledljivosti“, standarda ISO 9000, enote stopnje napake in drugih meril, kot so „trdota, upogibnost, trdnost, udarna trdnost, koeficient trenja“, ki sta jih izpostavila dva druga proizvajalca izvoznika, saj zadevne družbe niso pokazale, kako ti elementi vplivajo na primerljivost cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

(64)

Ob upoštevanju dejstva, da ni bilo specifičnih informacij v zvezi s pomanjkanjem primerljivosti, kar je bilo izpostavljeno poleg priporočil zainteresiranih strani iz prvotne preiskave, in ob upoštevanju omejene količine nadaljnjih razpoložljivih informacij glede drugih tehničnih lastnosti, kot je premaz, je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da glavni dejavniki in razlike, ki so jih poudarile zainteresirane strani same, zlasti razmerje med standardnim in posebnim ter trdnostnim razredom, pomenijo zadostno osnovo za primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen.

(65)

Komisija je 11. julija 2012 nadalje razkrila ponovno uvrstitev normalne vrednosti, kot je navedeno zgoraj, in svoj predlagani ponovni izračun stopenj dampinga na zgoraj pojasnjeni podlagi ter pozvala k predložitvi pripomb.

(66)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32 zgoraj, je indijski proizvajalec prvotno predložil seznam domače prodaje („DMSAL“) brez kontrolnih številk izdelkov. Edina identifikacijska oznaka posamezne prodaje je bila oznaka izdelka, ki je interna oznaka posameznega izdelka, skupaj z besedilnim opisom izdelka, na primer:

M8X1,25X16 VIJAK PRIROBNICE

(67)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 48 do 57 dokončne uredbe, je indijsko podjetje razdelilo svojo domačo prodajo na standardne in posebne pritrdilne elemente, pri čemer je uporabilo razlikovanje iz uvodne izjave 77. Posledično je bil seznam domače prodaje „DMSAL“ predložen v dveh spisih, in sicer kot „standardni seznam domače prodaje“ in „posebni seznam domače prodaje“. Tista prodaja, ki je ni bilo mogoče opredeliti kot standardno ali posebno, je bila izključena iz nadaljnjega izračuna normalne vrednosti.

(68)

Med preiskavo se je tudi izkazalo, da je trdnostni razred pritrdilnih elementov potreben za določitev normalne vrednosti. Indijsko podjetje je določilo trdnostni razred za posamezne postavke spisov „standardni seznam domače prodaje“ in „posebni seznam domače prodaje“, ki sta bila predložena v stolpcu „stopnja“ z navedenim trdnostnim razredom, na primer:

(69)

Prvotna normalna vrednost je bila izračunana na tej podlagi z uporabo delitve na standardno/posebno in na trdnostni razred, kot je opredeljeno v prvem razkritju pregleda izvajanja 30. maja 2012.

(70)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, so nekateri proizvajalci izvozniki zahtevali nadaljnja pojasnila, pri čemer so se sklicevali na nezadostno primerjavo na podlagi premaza, premera in dolžine pritrdilnega elementa, ter trdili, da utegne to vplivati na stopnjo prvotno izračunane normalne vrednosti.

(71)

Ker ni bilo kontrolne številke izdelka, je bil besedilni opis posamezne transakcije (po združevanju transakcij z enakim opisom) analiziran za pridobitev premera in dolžine prodanega pritrdilnega elementa. V zgornjem primeru je M8 premer in 16 dolžina. V tem primeru je to opis vijaka s premerom 8 mm in dolžino 16 mm. Vrednost 1,25 označuje širino navoja, ki ni bila uporabljena za razvrstitev zadevnega izdelka.

(72)

Kontrolna številka izdelka, ki jo uporabljajo kitajski proizvajalci izvozniki, navaja te podatke nekoliko drugače. Pri navedenem vijaku bi bila premer in dolžina označena z „080016“.

(73)

Za zagotovitev ujemanja med normalno vrednostjo in izvozno ceno je Komisija razdelila premer in dolžino v tri enake skupine, kot navaja drugo pismo o razkritju z dne 5. julija 2012:

(74)

Majhen obseg prodaje indijskega proizvajalca je bil zunaj teh razponov, zato ta prodaja ni bila uporabljena za izračun normalne vrednosti. Zgoraj opisani vijak bi bil zato naveden z revidirano kontrolno številko izdelka „GSS“ s trdnostnim razredom 8.8, majhnega premera in majhne dolžine.

(75)

Iz zgornjega primera je razvidno, da besedilni opis izdelka ne vključuje informacij o premazu, ki ga uporablja indijski domači proizvajalec. Spis o preiskavi je bil zato pregledan z vidika morebitnih dokazov glede vrste premaza, ki ga uporablja indijski proizvajalec pri prodaji standardnih pritrdilnih elementov na svojem domačem trgu. Zaupni dokazi v spisu, ki so bili preverjeni v prostorih indijskega proizvajalca, so pokazali uporabo galvanizacije (kontrolna številka izdelka vrste A) pri standardnih pritrdilnih elementih na domačem trgu, kar je bilo razkrito vsem stranem 5. julija 2012.

(76)

Več proizvajalcev izvoznikov se je odzvalo na zgornje razkritje. Na zahtevo navedenih proizvajalcev izvoznikov je potekala obravnava, ki ji je predsedoval pooblaščenec za zaslišanje pri GD za trgovino, da se nadaljuje dialog s Komisijo in razprava o vprašanjih, ki so jih izpostavili. Proizvajalci izvozniki so izpostavili zlasti naslednja vprašanja:

(77)

Glede na točko (a) zgoraj je indijski proizvajalec razdelil svojo domačo prodajo na standardno in posebno, pri čemer je upošteval, da so pritrdilni elementi, izdelani po načrtu stranke, posebni pritrdilni elementi, vse druge pritrdilne elemente pa štejejo med standardne pritrdilne elemente, tj. niso izdelani glede na poseben načrt ali po načrtu stranke.

(78)

Ob upoštevanju točke (b) zgoraj in navedbe v obvestilu k spisu z dne 13. julija 2012, ki je bilo poslano zainteresiranim stranem po obravnavi z dne 11. julija, je Komisija potrdila, da se ob odsotnosti imen strani, kot je navedeno zgoraj, Komisija sklicuje na uvodno izjavo 47 zgoraj. Poleg tega Komisija ugotavlja, da v skladu z Evropskim združenjem proizvajalcev pritrdilnih elementov, „ko v Evropi stranka – zlasti v avtomobilskem sektorju – naroči pritrdilni element, ki je izdelan po načrtu in ki je tudi povsem v skladu z mednarodnimi standardi (ISO, EN, DIN, AFNOR UNI), ta izdelek s strani proizvajalcev pritrdilnih elementov v vsakem primeru šteje za ‚poseben‘ izdelek in je zato – po interni uvrstitvi družbe – opredeljen kot ‚poseben‘ … to je ‚modus operandi‘ vseh proizvajalcev pritrdilnih elementov po vsem svetu in tudi v Indiji“. Komisija je zato prepričana, da standardni pritrdilni elementi, namenjeni za avtomobilsko industrijo, niso bili vključeni na seznam standardnih pritrdilnih elementov, ki je bil predložen v sklopu ugotovitev prvotne preiskave. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(79)

Ob upoštevanju točke (c) zgoraj so proizvajalci izvozniki v obravnavi opozorili na vprašanje prilagoditve v skladu z členom 2(10)(b) osnovne uredbe, da bi se upoštevale dajatve na uvoz jekla za žice v Indijo, ki so vključene v normalno vrednost, ne pa tudi na izvozno ceno iz Kitajske. Vzorčene kitajske družbe so med prvotno preiskavo kupovale jeklo za žice, izdelano na Kitajskem.

(80)

Na surovine, ki jih je uvozil indijski proizvajalec, sta bila obračunana osnovna carinska dajatev (5 % obdavčljive vrednosti) in davek na carinsko izobraževanje (3 % vrednosti osnovne carinske dajatve plus znesek izravnalne dajatve). Vendar je v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe takšna prilagoditev za neposredne davke upravičena, če se uvozne dajatve za podoben izdelek in material, ki je fizično vključen v izdelku, kadar je ta namenjen za potrošnjo na domačem trgu, ne pobirajo ali se povrnejo, ko je podoben izdelek izvožen v Evropsko unijo. Ker ni trditve in dokazov, da bi imel izvoz od zgoraj navedenih proizvajalcev izvoznikov v EU koristi od nepobiranja ali povračila uvoznih dajatev na uvoz surovin (jeklo za žice), je treba zahtevek zavrniti. Poleg tega takšna prilagoditev običajno ni na voljo, kadar zadevni proizvajalec izvoznik, tako kot v tem pregledu, pridobiva vse svoje surovine od domačih dobaviteljev, zaradi česar uvoznih dajatev ni.

(81)

Ob upoštevanju točke (d) zgoraj so dokazi o spisu prvotne preiskave pokazali, da standardni premaz standardnih pritrdilnih elementov, ki se prodajajo na indijskem domačem trgu, vsebuje krom Cr3 in da je to zato v skladu z opredelitvijo kontrolne številke izdelka, da krom VI ni dodan v premaz. Stopnje dampinga so bile zato ponovno izračunane, tako da je bila upoštevana najdražja vrsta premaza s kromom na strani izvoza brez prilagoditve izvozne cene. Dva proizvajalca izvoznika sta menila, da informacije o premazu zadevajo trenutno stanje in ne stanja v OP. To ni pravilno. Preverjeni dokazi, ki so bili pridobljeni s preveritvijo med prvotno preiskavo, kažejo, da so bili v prvotnem OP vsi doma v Indiji prodani standardni pritrdilni elementi galvanizirani.

(82)

Ob upoštevanju točke (e) zgoraj je potrjeno, da so bile stopnje dampinga izračunane na podlagi dejstva, da se je takrat, ko ni bilo ujemajoče se domače prodaje, izvozna transakcija izključila iz izračuna dampinga. Nekatere strani so trdile, da ni podlage za izključitev nekaterih izvoznih transakcij iz izračuna stopnje dampinga. Vendar je bilo pri vseh vzorčenih kitajskih proizvajalcih uvoznikih ugotovljeno precejšnje ujemanje med domačo prodajo in izvozom, da bi se zagotovilo pošteno zastopanje prodaje, ki jo izvedejo različne strani.

(83)

Glede na točko (f) zgoraj sta kitajska trgovinska zbornica in kitajski izvoznik trdila, da indijski proizvajalec ni navedel tehtnega razloga, zakaj Komisiji ne dovoli razkrivanja posebnih informacij glede oznak izdelkov pri svoji domači prodaji. Komisija je predložila največji možen nabor informacij – pri čemer je spoštovala pravila zaupnosti – s številnimi obvestili za spis, obvestilom za vse zainteresirane strani ter zaslišanji, odobrenimi kitajski trgovinski zbornici in vsem kitajskim izvoznikom, ki so vložili zahtevek. Glede zahtevka za razkritje oznak izdelkov indijskega proizvajalca bi razkritje teh informacij omogočilo drugim stranem, da z ustrezno točnostjo izračunajo domače cene indijskega proizvajalca, čemur se je treba izogniti na podlagi zaščite zaupnih poslovnih podatkov. Nezmožnost zaščite zaupnih podatkov bi lahko privedla do morebitnega vlaganja odškodninskih zahtevkov na Komisijo in odvračanja podjetij v primerljivih državah, katerih sodelovanje je prostovoljno, od sodelovanja v preiskavah. Ta zahtevek je bil zato zavrnjen.

(84)

Ob upoštevanju pripomb kitajskih proizvajalcev izvoznikov v tem pregledu glede opredelitve vrste izdelka pri izračunu normalne vrednosti iz Indije, in sicer da so poleg razlike med standardnim in posebnim ter trdnostnim razredom pomembni elementi premer, dolžina in premaz, ter ob upoštevanju obravnav in dialoga v prisotnosti pooblaščenca za zaslišanje so bili podatki indijskega proizvajalca ponovno preiskani.

(85)

Po tej ponovni preiskavi je Komisija ugotovila premer in dolžino pritrdilnih elementov, ki se prodajajo na indijskem domačem trgu. Da bi bila mogoča poštena primerjava teh pritrdilnih elementov s pritrdilnimi elementi, izvoženimi iz LRK, sta bila premer in dolžina razdeljena v razpone, za vsak razpon pa je bila izračunana normalna vrednost. To je bilo podrobno razloženo v dveh obvestilih z dne 5. in 11. julija 2012, ki sta bila na voljo vsem zainteresiranim stranem. S povzemanjem v razpone za razlikovanje med dimenzijami glavnega izdelka, ki ga prodaja indijski proizvajalec, je ta metodologija omogočila pošteno primerjavo z izvozom kitajskih družb, kot so zahtevale zainteresirane strani. Dva proizvajalca izvoznika sta nato trdila, da nimata celotnih informacij in da naj bi bila uvrstitev nejasna in neustrezna ter da zato nimata zadostnih informacij, da bi lahko zahtevala prilagoditev fizikalnih razlik. Vendar pa poleg teh splošnih trditev proizvajalca izvoznika nista predložila nikakršnega veljavnega alternativnega predloga niti trdnih dokazov. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(86)

Združenje evropskih distributerjev (EFDA) je trdilo, da uporaba premera in dolžine ne odraža realnosti, in predlagalo alternativo, ki bi povezala ti dve merili, da bi se po njihovem mnenju preprečilo izpuščanje nekaterih izdelkov, vendar brez utemeljitve tega alternativnega pristopa. Uvrstitev, ki jo je predlagala Komisija, ni izključevala nobene vrste izdelkov (vključene so bile vse možne kombinacije premerov in dolžin), zato ta zahtevek ni bil nadalje preučevan.

(87)

Za vse prodajane standardne pritrdilne elemente je bilo ugotovljeno, da so galvanizirani in da je bilo mogoče izračunati normalno vrednost na podlagi premaza v skladu z oznako „A“ kontrolne številke izdelka. V primerih, ko vzorčeni kitajski proizvajalec izvoznik ni izvažal pritrdilnih elementov s premazom vrste A, je bila uporabljena najbližja vrsta premaza brez prilagoditve izvozne cene.

(88)

Podatki o trdnostnem razredu ter delitev med standardnim in posebnim so ostali nespremenjeni.

(89)

Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje pri GD za trgovino, da bi preučil zaupne podatke indijskega primerljivega proizvajalca in predložil zagotovila glede zaupne narave njegove domače prodaje, obravnaval vprašanje premaza standardnih pritrdilnih elementov in prisotnost kroma v premazu ter pridobivanje informacij o dolžini in premeru standardnih pritrdilnih elementov. Pooblaščenec za zaslišanje je po preučitvi zaupnih podatkov indijskega primerljivega proizvajalca pojasnil vprašanja, ki sta jih zastavila proizvajalca izvoznika. Poročilo pooblaščenca za zaslišanje je bilo vstavljeno v spis za preučitev s strani zainteresiranih strani.

(90)

Kljub zgoraj navedenim dodatnim informacijam, pojasnilom, obravnavam in dialogom so nekatere strani še naprej trdile, da nimajo zadostnih informacij, da bi lahko zahtevale prilagoditev, s čimer bi se zagotovila poštena primerjava. Komisija je predložila stranem obširne informacije o skupinah izdelkov, uporabljenih pri opredelitvi normalne vrednosti, v skladu z zahtevo pritožbenega organa (7). Poleg tega je v daljšem časovnem obdobju od 30. maja 2012 do 19. julija 2012 Komisija zagotavljala informacije in odgovorila na vsa vprašanja, ki so jih zastavile strani. Nadalje je bilo vsem stranem zagotovljeno dodatno obdobje 20 dni za predložitev pripomb na končno razkritje.

(91)

Iste strani so trdile, da v nasprotju s poročilom pritožbenega organa Komisija ni želela razkriti informacij o posebnih izdelkih indijskega proizvajalca, uporabljenih pri opredelitvi normalne vrednosti, brez navedbe tehtnega razloga. Člen 6.5 Protidampinškega sporazuma (ADA) navaja, da morajo preiskovalni organi informacije, ki so zaupne narave ali pridobljene na zaupni osnovi, obravnavati kot takšne. V tem primeru je indijski proizvajalec predložil zaupne informacije o vrstah izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, družba pa je ponovno vložila svoj zahtevek za zaupno obravnavo, ki ga je naslovila na Komisijo in v katerem navaja, da bo še naprej štela te informacije za strogo zaupne v skladu z uvodno izjavo 82. Te strani so tudi trdile, da Komisija ni uspela predložiti smiselnega nezaupnega povzetka informacij, predloženih s strani indijskega proizvajalca, kot je zahtevano v poročilih. Vendar pa je v nadaljevanju dialoga, in kot je navedeno v uvodnih izjavah zgoraj, Komisija razkrila vse ustrezne informacije v zvezi z indijskim proizvajalcem v okviru meja zaupnosti zainteresiranim stranem, tako da so imele možnost braniti svoje interese.

(92)

Normalna vrednost je bila izračunana in primerjana z izvozno ceno, kot je navedeno zgoraj. Prilagoditve izvozne cene so bile izvedene, da se odpravi cenovna razlika v primerih, ko je bil premazu na zadevnih pritrdilnih elementih dodan krom VI. Njuna medsebojna primerjava je bila izvedena na podlagi franko tovarna, tako kot v prvotni preiskavi.

(93)

En proizvajalec izvoznik je v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe zahteval prilagoditev fizikalnih razlik pri različnih vrstah (vijaki s šesterokotno glavo, lesni vijaki, sorniki itd.) zadevnega izdelka. Ker zadevni proizvajalec izvoznik zaradi zaupnosti nima dostopa do celotnega nabora podatkov o normalni vrednosti, se je družba sklicevala na svoje lastne izvozne cene, da bi pokazala, v kakšni meri se cene razlikujejo pri posameznem tipu pritrdilnega elementa.

(94)

V prvotni preiskavi je bila primerjava normalne vrednosti in izvozne cene izvedena z razlikovanjem med standardnimi in posebnimi vrstami pritrdilnih elementov, kot je navedeno v uvodni izjavi 102 dokončne uredbe, in z opredelitvijo trdnostnega razreda. Celotne kontrolne številke izdelka niso bile uporabljene v tem primeru glede na to, da proizvajalec v primerljivi državi ni predložil informacij, kategoriziranih na podlagi kontrolnih številk izdelka, kot je bilo zahtevano. Namen enega od elementov prvotne kontrolne številke izdelka je bila opredelitev različnih vrst pritrdilnih elementov glede na to, v katero oznako KN sodijo. Glede na to, da indijski proizvajalec ni predložil te informacije, tega elementa ni bilo mogoče uporabiti za primerjavo v prvotni preiskavi.

(95)

Informacije, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, so navajale, da utegne obstajati podlaga za prilagoditev razlik med različnimi vrstami pritrdilnih elementov. Vendar pa se predlagana metodologija ni štela za ustrezno, saj družba ni predložila natančnih informacij o vrsti izdelka v skladu z oznako KN iz uvodne izjave 34, kot je bilo prvotno zahtevano. Alternativno je bila izvedena preiskava razlik med cenami industrije Unije na trgu Unije, da se določi, ali med različnimi vrstami pritrdilnih elementov obstajajo cenovne razlike. Informacije, ki jih je predložila industrija Unije, so bile predložene v celotni kontrolni številki izdelka, kot je bilo prvotno zahtevano. Ta preiskava je potrdila, da se cene na trgu EU razlikujejo glede na vrsto pritrdilnega elementa. Na tej podlagi se je štelo za ustrezno, da se prilagodijo normalne vrednosti, tako da odražajo te razlike. Kot podlaga za prilagoditev je bila povprečna cena v industriji Unije na trgu Unije ovrednotena kot „1“ z vsemi posameznimi vrstami, katerim je bila dodeljena njihova lastna posamezna vrednost glede na razmerje med njihovo ceno in povprečno ceno. Te vrednosti so bile nato uporabljene za normalno vrednost, ki je služila za primerjavo posameznih vrst, ki jih je izvažal proizvajalec izvoznik.

(96)

Ker so bile te prilagoditve izvedene na podlagi tržne vrednosti razlik med fizikalnimi značilnostmi na trgu EU, se je štelo za ustrezno, da se izvedejo podobne prilagoditve v izračunu stopenj dampinga za vse proizvajalce izvoznike.

(97)

Po objavi dokumenta o splošnem razkritju sta kitajsko združenje industrije pritrdilnih elementov („CCME“) in en kitajski izvoznik trdila, da Komisija še vedno krši člene 2.4, 6.2 in 6.4 Protidampinškega sporazuma STO, ker ne zagotavlja pravočasnih informacij, na podlagi katerih sta bili primerjani izvozna cena in normalna vrednost, ter sta Komisijo pozvala, naj razkrije celovite informacije o normalni vrednosti uporabljenih vrst izdelkov in tako izpolni svojo obveznost, v skladu s katero mora kitajskim proizvajalcem izvoznikom zagotoviti možnosti za zagotavljanje zaščite svojih interesov, predstavitev svojega primera na podlagi popolne obveščenosti in pošteno primerjavo izvoznih cen in normalne vrednosti. Navedeni strani sta zato zahtevali, da Komisija ponovno preuči:

(98)

V zvezi s točko (a) glede na informacije, iz informativnih obvestil z dne 30. maja 2012, 11. julija 2012, 13. julija 2012, dokumenta o splošnem razkritju z dne 31. julija 2012 in zlasti iz uvodnih izjav 77 do 96 in zaslišanj v okviru postopka posvetovanja se šteje, da so bile vse informacije, ki jih je bilo mogoče razkriti v okviru zahtev glede zaupnosti, zagotovljene zainteresiranim stranem.

(99)

V zvezi s točko (b) v zvezi s potrebo po zagotovitvi, da se standardni pritrdilni elementi, ki jih proizvajajo kitajski proizvajalci izvozniki, ne primerjajo s pritrdilnimi elementi, ki jih proizvaja primerljivi proizvajalec za uporabo v izdelkih vrhunske tehnologije, je bil ta vidik obravnavan v uvodni izjavi 78. Ker ni novih dokazov in zaradi trditev navedenih strani o morebitni prisotnosti pritrdilnih elementov za uporabo na visoki ravni, ki niso namenjeni avtomobilski industriji, Komisija meni, da so informacije v spisu dovolj zanesljive, da se zagotovi, da so bili za določitev normalne vrednosti, ki se uporablja za primerjavo z izvoznimi cenami navedenega kitajskega izvoznika, uporabljeni le standardni pritrdilni elementi.

(100)

V zvezi s točko (c) in trditvami, po katerih naj Komisija ne bi zagotovila informacij o tem, kako bi kitajski proizvajalci izvozniki lahko utemeljili zahteve za prilagoditve v zvezi z elementi „sledljivosti“, standardom ISO 9000, enoto stopnje napake in drugimi merili, kot so „trdota, upogibnost, udarna žilavost, koeficient trenja“ (glej uvodno izjavo 63 zgoraj) in dajatve za stroške uvoza (glej uvodni izjavi 79 in 80 zgoraj), Komisija ugotavlja naslednje. Najprej je treba opozoriti, da so te elemente navedle strani brez kakršnih koli nadaljnjih podrobnosti. Med zaslišanjem, ki ga je 11. julija 2012 vodil pooblaščenec za zaslišanje, je Komisija strani pozvala, naj predložijo dodatne informacije v zvezi z zgoraj navedenimi vprašanji, vendar dodatne informacije niso bile predložene. V zvezi z zahtevo, da bi pri prilagoditvah izvoznih cen upoštevali dajatve za uvoz valjane žice v Indijo in na splošno cenejši dostop do surovin za kitajske proizvajalce izvoznike, je Komisija v uvodni izjavi 80 podrobno pojasnila, zakaj te prilagoditve ni bilo mogoče sprejeti. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 63 prvotne uredbe, strošek glavne surovine – jeklene žičnate palice – ni bistveno odražal tržnih vrednosti. Ugotovljeno je bilo, da so bile cene jeklenih žičnatih palic, zaračunane na domačem trgu, bistveno nižje od cen, zaračunanih na drugih trgih. Zato teh izkrivljenih cen ni mogoče uporabiti kot osnovo za prilagoditev, kot to zahtevajo navedene strani. V teh okoliščinah Komisija ne razume, katere dodatne informacije bi se po mnenju kitajske trgovinske zbornice in proizvajalca izvoznika lahko zagotovile, da bi se dodatno utemeljili ti dve zahtevi za prilagoditve.

(101)

V zvezi s točko (d) je treba opozoriti, da so informacije v zvezi z „vrstami normalne vrednosti proizvajalcev EU in njihove ravni cen, pa tudi vpliv nastalih prilagoditev za vrste normalne vrednosti primerljivega proizvajalca“ zaupne in se jih ne sme razkriti. Kitajska trgovinska zbornica in en kitajski proizvajalec izvoznik sta zahtevala dodatna pojasnila o tem, kako so bile izvedene prilagoditve za razliko v ceni premaza. Vendar pa, kot je navedeno v uvodni izjavi 92 zgoraj, je treba opozoriti, da je v posebnem dokumentu o razkritju Komisija navedla, katere vrste izvoženega izdelka so bile prilagojene, da bi zadevne strani lahko razumele, kako je bila prilagoditev izvedena.

(102)

V zvezi s točko (e) in trditvijo, da je pri izračunu dampinga treba upoštevati vse primerljive izvozne transakcije, da bi se zagotovila poštena primerjava cen v skladu s členom 2.4.2 Protidampinškega sporazuma STO, Komisija ugotavlja, da natančno upošteva zahtevo in predloge, ki so jih izrazile navedene strani, da se prilagodi normalna vrednost, ki se uporablja za določitev stopenj dampinga. Uporabljena metodologija je bila pojasnjena v uvodnih izjavah 93 do 96, razlogi za izražanje zneska dampinga kot odstotka navedenih izvoznih transakcij, uporabljenih pri izračunu dampinga, pa so navedeni v uvodnih izjavah 107 in 108 v popolni skladnosti s členom 2.4.2 Protidampinškega sporazuma STO, ki se nanaša na primerljive izvozne transakcije. V tem primeru so bile za primerjavo uporabljene vse primerljive transakcije (glede na vrsto izdelka). Zato je bilo smiselno, da se znesek dampinga izrazi kot odstotek navedenih izvoznih transakcij, uporabljenih pri izračunu dampinga.

(103)

Po splošnem razkritju sta dva kitajska proizvajalca izvoznika ponovno poudarila, da bi bilo treba opraviti prilagoditve za domnevne razlike v učinkovitosti porabe surovin in lažjem dostopu do surovin, učinkovitejšo porabo električne energije in nižjo produktivnost na zaposlenega. Opozoriti je treba, da noben od kitajskih proizvajalcev izvoznikov v prvotni preiskavi ni prejel TGO in da njihove strukture stroškov ni mogoče obravnavati, kot da odraža tržne vrednosti, ki se lahko uporabijo kot podlaga za prilagoditve, zlasti glede dostopa do surovin. Poleg tega je treba opozoriti, da je bilo ugotovljeno, da so proizvodni postopki v LRK, primerljivi s postopki indijskega proizvajalca in da so domnevne razlike zelo majhne. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da je indijski proizvajalec konkuriral številnim drugim proizvajalcem na indijskem domačem trgu, in šteje se, da so njegove cene v celoti odražale stanje na domačem trgu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, je bilo treba za določitev normalne vrednosti kot nadomestilo uporabiti stroške in cene proizvajalcev v delujočih tržnih gospodarstvih.

(104)

Navedena kitajska proizvajalca izvoznika sta trdila, da se Komisija z združevanjem podatkov o premeru in dolžini v razpone ne bi smela nanašati na razpone, temveč bi morala za primerjavo uporabiti dejanske vrednosti za dolžino in premer. Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 70, Komisija se je po zaslišanju 26. junija 2012 z istimi stranmi strinjala, da se izdelki razdelijo na podlagi premera in dolžine ter se upošteva učinek fizičnih lastnosti na cene. Navedene strani so same navedle nekatere možne razpone, vendar je Komisija na zaslišanju navedla, da bi bilo treba te predlagane razpone popraviti, da bi se zagotovilo ujemanje vseh izvoženih vrst z zelo podobnimi vrstami indijskega proizvajalca. Drugič, navedene strani so na predstavitvi med zaslišanjem 3. julija 2012 kot primer navedle, da bi imel premer majhen učinek na porabo surovin na enoto. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(105)

Stopnje dampinga so bile določene na podlagi tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene.

(106)

Dokončna stopnja dampinga, izražena kot delež uvozne cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, za proizvajalca izvoznika iz tega poročila, je naslednja:

(107)

Revidirane dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež uvozne cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, so naslednje:

(108)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti pri izračunu njegove stopnje dampinga celotna količina ugotovljenega dampinga izražena kot delež celotne vrednosti CIF za vse izvozne transakcije in ne kot delež tistih izvoznih transakcij, ki so bile uporabljene pri izračunu količine dampinga. Drugačno ravnanje bi po mnenju tega podjetja privedlo do predpostavke dampinga za tiste izvozne transakcije, ki niso bile uporabljene pri določitvi dampinga.

(109)

Primerjava izvozne cene in normalne vrednosti je bila izvedena na podlagi tehtanega povprečja samo za tiste vrste, ki jih je izvažal kitajski proizvajalec izvoznik ter katerih primerljivi tip je proizvajal in prodajal indijski proizvajalec. To je veljalo za najbolj zanesljivo podlago za opredelitev morebitne stopnje dampinga za tega proizvajalca izvoznika; poskus primerjave vseh drugih izvoženih vrst z zelo primerljivimi vrstami indijskega proizvajalca bi privedel do nepravilnih ugotovitev. Na podlagi tega je pravilno, da se stopnjo ugotovljenega dampinga izrazi kot delež tistih izvoznih transakcij, ki so bile uporabljene pri izračunu stopnje dampinga – ta ugotovitev velja za reprezentativno za vse izvožene vrste. Enak pristop je bil uporabljen pri izračunu stopenj dampinga za druge proizvajalce izvoznike.

(110)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija ponovno preučila opredelitev industrije Unije, da bi upoštevala priporočila iz poročil organa za reševanje sporov, ki navajajo, da je EU ravnala v neskladju s členom 4.1 Protidampinškega sporazuma STO, ker je iz opredelitve industrije Unije izključila tiste proizvajalce, ki niso želeli biti vključeni v vzorec, in ker je navedla, da mejna vrednost 25 % iz člena 4.1 osnovne uredbe samodejno predstavlja „glavni delež“ celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji. V odstavku 430 poročila pritožbenega organa z dne 15. julija 2011 je navedeno, da „bi bil zaradi razdrobljenosti industrije pritrdilnih elementov dopusten tako nizek delež, ker ni bilo mogoče pridobiti več informacij, pod pogojem, da postopek, s katerim je Komisija opredelila industrijo, ni povečal tveganja izkrivljanja. […] z omejitvijo opredelitve domače industrije na tiste proizvajalce, ki so želeli biti del vzorca, je Komisija izključila proizvajalce, ki so predložili ustrezne informacije“ (poudarek dodan). Ti slednji proizvajalci bodo zdaj vključeni v opredelitev industrije Unije.

(111)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da predstavlja proizvodnja proizvajalcev iz Unije, ki so potrdili sodelovanje v vzorcu in v celoti sodelovali v prvotni preiskavi, 27,0 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji. Zato je veljalo, da te družbe sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(112)

V skladu s sklepi poročil organa za reševanje sporov in na podlagi vseh veljavnih vlog vseh proizvajalcev EU, ki so bile predložene v roku iz odstavka 6(b)(i) obvestila o začetku protidampinškega postopka v zvezi z uvozi nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Ljudske republike Kitajske (8), in ne glede na njihovo pripravljenost biti del vzorca je Komisija ponovno izračunala, da je industrija Unije dejansko predstavljala 36,3 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji v letu 2006.

(113)

Po pregledu opredelitve industrije Unije je Komisija preverila, ali delež proizvodnje pritrdilnih elementov industrije zunaj celotne ocenjene proizvodnje predstavlja glavni delež v smislu člena 4.1 Protidampinškega sporazuma STO.

(114)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 112 dokončne uredbe, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da proizvajajo podoben izdelek številni proizvajalci v Uniji, po ocenah več kot 300 predvsem malih in srednjih podjetij („MSP“), vključno z nekaj večjimi družbami ali skupinami družb. Na začetku prvotne preiskave je Komisija stopila v stik z vsakim od teh znanih proizvajalcev in jih pozvala k sodelovanju v preiskavi in k predložitvi nekaterih informacij o svojih dejavnostih. Niti v obvestilu o začetku, objavljenem po začetku prvotne preiskave, niti v spremnem pismu, ki je bilo na dan začetka poslano vsem znanim proizvajalcem EU, ni bilo navedeno, da informacije, predložene od proizvajalcev EU, ki niso želeli sodelovati, ne bodo upoštevane.

(115)

Kot je navedeno, so proizvajalci pritrdilnih elementov v EU predvsem mala ali celo mikro podjetja (družinska podjetja), ki imajo običajno omejene vire, vključno s finančnimi in kadrovskimi viri, in niso člani nacionalnih združenj ali združenj EU, ki bi jih lahko zastopala med preiskavo, ter – kar je pogost primer pri MSP – nimajo sredstev za specializirane odvetnike za trgovino in računovodje. Male družbe tudi zelo skrbijo za zaščito svojih zaupnih podatkov med takšnimi preiskavami, kar se jim zdi bistvenega pomena. Kljub temu se je javilo precejšnje število proizvajalcev (skupno 63 proizvajalcev EU), ki so predložili potrebne informacije. Omeniti je treba, da so bili ti proizvajalci tako MSP kot tudi večje družbe, in sicer iz celotne EU. Glede na navedeno in ob upoštevanju posebnih okoliščin tega primera je za te proizvajalce, ki so predstavljali 36,3 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v EU, mogoče trditi, da predstavljajo glavni delež celotne industrije Unije, in jih posledično obravnavati v smislu člena 4.1 Protidampinškega sporazuma STO. Poleg tega je, v skladu z navedenim, saj so se vsi največji znani proizvajalci v EU odzvali na vabilo v roku iz prvotnega obvestila o začetku, izbrani vzorec v prvotni preiskavi mogoče šteti za reprezentativnega, in sicer tudi po vključitvi nadaljnjih 18 proizvajalcev EU v opredelitev industrije Unije.

(116)

Kitajska trgovinska zbornica je trdila, da se Komisija ne bi smela omejiti na uporabo podatkov, pridobljenih od proizvajalcev EU, ki so se javili v roku iz uvodne izjave 112 zgoraj, saj so se nekateri proizvajalci EU odločili, da se ne bodo odzvali, ker niso želeli biti del vzorca, in so zato vedeli, da se njihov odgovor ne bo upošteval. Združenje kitajskih izvoznikov je Komisijo pozvalo, „naj začne celoten izbirni postopek znova in naj stopi v stik z vsemi proizvajalci EU brez zahteve, da morajo proizvajalci biti pripravljeni biti del vzorca“ (9). Vendar je bilo ob upoštevanju zgoraj navedenega sklenjeno, da ni potrebe po ponovitvi postopka izbire končnega vzorca, saj so se največji znani proizvajalci EU odzvali na začetni stopnji. Po razkritju je kitajska trgovinska zbornica ponovno poudarila, da ni mogoče izključiti možnosti, da veliko število proizvajalcev preprosto ni odgovorilo na vprašalnik za vzorčenje, „saj vedo, da bi njihova nepripravljenost sodelovati v vzorcu samodejno povzročila njihovo izključitev iz domače industrije“. Opozoriti je treba, da so bili med prvotno preiskavo navedeni isti argumenti kitajskih proizvajalcev izvoznikov in evropskih uvoznikov, ki so nasprotovali obstoju pravnega interesa. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26 dokončne uredbe, je Komisija po začetku postopka stopila v stik s številnimi proizvajalci Unije in le malo jih odgovorilo. Opozoriti je treba, da njihova možna vključitev v končno vzorčenje ni bila omenjena. Dejansko možen izbor proizvajalcev Unije v končni vzorec ni igrala vloge pri njihovi odločitvi, da se javijo med postopkom, saj je bila posledica drugih dejavnikov, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 115. Zato je bila zahteva, naslovljena na Komisijo, da bi morala Komisija ponovno opraviti oceno škode, zavrnjena.

(117)

V skladu s poročili so bile ugotovitve o škodi, ki so bile pridobljene v prvotni preiskavi, ponovno preučene na ravni industrije Unije v skladu z uvodno izjavo 114 zgoraj za trende glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, prodaje, cen enot, tržnega deleža, zaposlovanja in produktivnosti, tj. na podlagi informacij, zbranih pri 6 vzorčenih proizvajalcih in nadaljnjih 57 proizvajalcih, ki so zdaj del industrije Unije. Ob upoštevanju drugih dejavnikov škode, ki so bili ugotovljeni za vzorčeno industrijo EU, – glede na to, da so bile informacije o zalogah, dobičkonosnosti, denarnem toku, investicijah, donosnosti naložb, zmožnosti zbiranja kapitala in plačah pridobljene iz preverjenih odgovorov na vprašalnik 6 vzorčenih proizvajalcev – so ugotovitve zato potrjene v pregledu.

(118)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti za industrijo Unije na podlagi celotnih razpoložljivih informacij (glej uvodno izjavo 112) so bili naslednji:

(119)

Kljub bistvenemu povečanju povpraševanja za 29 % med letom 2004 in OP je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju nihal in je bil v OP 9 % višji kot v letu 2003, pri čemer je v prvotni preiskavi znašal 6 %, tj. še vedno bistveno manjši od 29-odstotnega povečanja povpraševanja.

(120)

Glede na proizvodno zmogljivost in izkoriščenost kapacitet so bili sklepi, doseženi v prvotni preiskavi, čeprav z drugačnim naborom podatkov, potrjeni (glej uvodne izjave 130 do 133 dokončne uredbe).

(121)

Spodnji podatki predstavljajo prodajo industrije Unije neodvisnim strankam v Uniji na podlagi (v količini in vrednosti) celotnih razpoložljivih informacij:

(122)

Revidirani podatki iz zgornje razpredelnice potrjujejo ugotovitve iz uvodnih izjav 137 do 140 dokončne uredbe, kolikor so vsi trendi škode potrjeni. Količina prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 % in ne za 12 %, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, ter za 30 % in ne za 21 % vrednosti. Ugotovljeno je bilo, da so trendi zelo podobni kot v prvotni preiskavi. Enak padec obsega prodaje med letoma 2004 in 2005 potrjuje sklep iz uvodne izjave 139 dokončne uredbe, da industrija Unije ni bila zmožna izkoristiti povečanja potrošnje Unije, zato se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjšal za 20 % v manj kot treh letih.

(123)

Razvoj zaposlovanja in produktivnost industrije Unije sta naslednja:

(124)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 153 do 161 dokončne uredbe potrjeni.

(125)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija upoštevala sklepe poročil DSB, ki navajajo, da je EU ravnala v neskladju s členoma 3.1 in 3.2 Protidampinškega sporazuma STO v zvezi z upoštevanjem obsega dampinškega uvoza v prvotni preiskavi o pritrdilnih elementih.

(126)

Komisija je zato ponovno preiskala svojo oceno škode ob upoštevanju dejstva, da je bilo za nekatere proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da niso izvajali dampinga v OP. Opozoriti je treba, da v prvotni preiskavi dva kitajska proizvajalca izvoznika nista izvajala dampinga. Kot je navedeno v uvodni izjavi 105 zgoraj, je bilo za enega nadaljnjega proizvajalca izvoznika v tem poročilu ugotovljeno, da ne izvaja dampinga. Celoten obseg uvoza teh treh proizvajalcev izvoznikov je predstavljal le med 0,01 % in 0,40 % celotnega uvoza zadevnega izdelka iz LRK v OP. Analiza škode glede na razvoj uvoza iz LRK, ki je bila izvedena na podlagi obsega dampinškega uvoza in brez nedampinškega uvoza, kaže nepomembne spremembe trendov, opisane v uvodni izjavi 121 dokončne uredbe.

(127)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija ponovno preučila svojo analizo vzročne zveze, da bi upoštevala zaključke poročil, ki navajajo, da je EU ravnala v neskladju s členoma 3.1 in 3.5 Protidampinškega sporazuma STO, ker je upoštevala celotne statistične podatke o izvozu, o katerih je poročal Eurostat, namesto specifičnega izvoza industrije EU.

(128)

Izvoz industrije Unije je bil analiziran v uvodni izjavi 175 dokončne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da izvoz v tretje države predstavlja le 11 % celotne proizvodnje industrije Unije podobnega izdelka v letu 2006. Vendar so, kot je poudarjeno v poročilih DSB, uporabljeni podatki o izvozih vseh proizvajalcev v Uniji temeljili na Eurostatovih podatkih in ne na podatkih o izvozu industrije Unije. V skladu s poročili DSB je Komisija ponovno ocenila svojo analizo vzročne zveze, tako da je preiskala, ali izvoz novo opredeljene industrije Unije lahko predstavlja dejavnik škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Ugotovljeno je bilo, da izvoz v tretje države predstavlja le 3,7 % novo opredeljene proizvodnje industrije Unije podobnega izdelka v OP in ne 11 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 175 dokončne uredbe. Ta izvoz se je med letom 2003 in OP povečal za približno 4 %. Poleg tega se je ta izvoz dosledno izvajal po cenah, ki so bistveno višje od prodajnih cen na trgu Unije.

(129)

Zaključiti je mogoče, da izvoz industrije Unije v tretje države ni bil vir znatne škode. Poleg tega je končni sklep, kot je navedeno v uvodni izjavi 184 dokončne uredbe, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe, potrjen.

(130)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, se je Komisija zavezala k ponovni oceni sklepov, zasnovanih na sklepih poročil, ki navajajo, da je EU ravnala v neskladju s členoma 6.5 in 6.5.1 Protidampinškega sporazuma STO glede obravnavanja zaupnih informacij.

(131)

V skladu s poročili je Komisija povabila dva zadevna proizvajalca Unije, da predložita ustrezne navedbe razlogov, zakaj zaupne informacije niso bile primerne za pripravo povzetka nezaupne narave. Dva proizvajalca sta predložila dodatne nezaupne informacije ali pa sta, če nekatere informacije niso bile primerne za povzetek, navedla razlog za to. Informacije, ki sta jih predložila proizvajalca, so bile poslane vsem zainteresiranim stranem. Eno od združenj, ki zastopa uvoznike Evropske unije, je trdilo, da so informacije, ki sta jih predložila proizvajalca Unije, nerazumljive in ne dopuščajo navzkrižnega preverjanja s podatki, ki so javno dostopni pri Eurostat. V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da tudi v primeru, če bi bile informacije, ki sta jih predložila proizvajalca, specifične za podjetje, ni verjetno, da obstajajo takšni javni viri, ki bi dopuščali navzkrižno preverjanje.

(132)

Kitajska trgovinska zbornica in EFDA sta trdila, da predložene dodatne informacije niso popolne, saj nekateri elementi iz razpredelnic 22, 23 ter 32 do 34 še vedno manjkajo, kar zato ni v skladu z načinom, kako bi se morale ugotovitve DSB uporabljati. Po razkritju teh dodatnih nezaupnih informacij ni bilo predloženih nobenih drugih pripomb. Ker vsebujejo razpredelnice 32 do 34 podrobnosti o prodaji in stroških zadevnega podjetja, so bile te informacije, ki so po svoji naravi zaupne, uporabljene v povzetku, da bi ta vključeval nekatere informacije o vsebini brez razkritja zaupnih informacij. Druge navedene informacije, ki manjkajo v razpredelnici 22 (vrste dobavljenih surovin in količine kupljenih surovin) in razpredelnici 23 (navedeni so samo indeksirani podatki o stopnji dobička pred obdavčitvijo brez ločenih podatkov o prodaji v EU in zunaj nje), je zadevno podjetje Unije ponovno predložilo, da bi se zagotovilo dobro razumevanje informacij, poleg tega je bil spisu za preučitev s strani zainteresiranih strani dodan odgovor. Sklene se, da je bila zagotovljena popolna skladnost s priporočili iz poročil v tej zadevi.

(133)

Poleg tega je združenje EFDA trdilo, da iz razpredelnice 24, ki jo je predložil proizvajalec Unije, ni bilo mogoče sklepati, da je ta družba utrpela veliko škodo, saj je kazala stalno povečanje dobička, izkoriščenosti in proizvodnje. Vendar pa je Komisija ponovno izvedla oceno škode, v katero je vključila podatke od šestih vzorčenih proizvajalcev EU, in zaključila, da je proizvajalec utrpel škodo, kot je potrjeno v uvodni izjavi 124 zgoraj. Zahtevek je zato neutemeljen.

(134)

Komisija je nenazadnje, kot je navedeno v točki 6 obvestila o začetku, po ugotovitvi glede členov 6.5 in 6.5.1 Protidampinškega sporazuma STO glede obravnavanja zaupnih informacij dne 30. maja 2012 razkrila Eurostatove podatke o celotni proizvodnji pritrdilnih elementov v EU, kot je bilo prvotno predstavljeno.

(135)

Kot je navedeno v obvestilu, se je Komisija zavezala k obravnavanju pripomb strani v preiskavi o pritrdilnih elementih, ki trdijo, da so prizadete zaradi razkritja ugotovitev glede tržnogospodarske obravnave ali glede drugih priporočil ali sklepov DSB. Komisija je eni družbi odobrila IO v skladu s priporočili, ki zadevajo člen 9(5) osnovne uredbe v poročilih DSB.

(136)

Vse strani so bile obveščene o zgoraj navedenih ugotovitvah. Po razkritju jim je bilo na voljo tudi obdobje za predložitev pripomb in zahtevkov. Po razkritju je bilo predloženih več pripomb.

(137)

Iz zgoraj navedenega sledi, da se morajo protidampinški ukrepi, ki veljajo za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla iz Ljudske republike Kitajske, v skladu z Uredbo (ES) št. 91/2009 ohraniti in da mora biti dajatev na uvoz družbe Bulten Fasteners Kitajska 0 %.

(138)

Na podlagi zgoraj navedene ponovne ocene je bilo ugotovljeno, da je škodljivi damping iz prvotne preiskave potrjen. Vendar je bila enemu proizvajalcu izvozniku odobrena individualna obravnava v skladu s priporočili, ki zadevajo člen 9(5) osnovne uredbe v poročilih DSB. Zato je treba člen 1(2) dokončne uredbe ustrezno spremeniti. Isti člen je treba torej spremeniti tako, da bo upošteval revidirane protidampinške dajatve, ki so izračunane za nekatere družbe iz razpredelnice v členu 1(2) dokončne uredbe, kot je navedeno spodaj:

10.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/23

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Španije za registracijo imena „Pimiento de Fresno-Benavente“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

10.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/25

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

10.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/27

(1)

Zaradi zagotavljanja visoke ravni javnega zdravja so pri izmenjavi človeških organov med državami članicami potrebna podrobna in enotna postopkovna pravila za prenos informacij o značilnostih organov in darovalcev, za sledljivost organov ter poročanje o resnih neželenih dogodkih in učinkih.

(2)

Pri prenosu informacij za izmenjavo človeških organov lahko sodelujejo različne zainteresirane strani v državah članicah kot pošiljatelji ali naslovniki, na primer pristojni in pooblaščeni organi, vključno z evropskimi organizacijami za izmenjavo organov, organizacijami za pridobivanje organov in transplantacijskimi centri. Če ti organi pošljejo ali prejmejo informacije o izmenjavi človeških organov, bi morali ravnati v skladu z enotnimi postopki iz te direktive. Zaradi teh postopkov se ne bi smela izključiti dodatna ustna komunikacija, zlasti v nujnih primerih.

(3)

Pri izvajanju te direktive morajo države članice zagotoviti, da je obdelava osebnih podatkov darovalcev in prejemnikov v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2). Zaradi povečanja ozaveščenosti oseb, ki obdelujejo podatke, prenesene v skladu s to direktivo, je v pisna sporočila primerno vključiti opozorilo v skladu s to direktivo.

(4)

Zaradi zagotavljanja hitrega odziva v nujnih primerih in lažjega izvajanja obveznosti iz člena 10(3)(b) Direktive 2010/53/EU glede hranjenja potrebnih podatkov za zagotavljanje popolne sledljivosti najmanj 30 let po darovanju je brez poseganja v obveznosti drugih organov v zvezi s tem ustrezno, da pristojni organi ali pooblaščeni organi obravnavajo in evidentirajo te informacije. Organizacije za pridobivanje organov in transplantacijski centri bi morali zato zagotoviti, da njihovi zadevni pristojni ali pooblaščeni organi po potrebi prejmejo izvod izmenjanih informacij o značilnostih organa in darovalca v skladu s to direktivo.

(5)

Glede na sedanje različne prakse v državah članicah ni ustrezno, da se na tej stopnji v tej direktivi uveljavi standardni obrazec za prenos informacij o značilnostih organa in darovalca. Vendar bi bilo treba zaradi olajšanja medsebojnega razumevanja poslanih informacij tak standardni obrazec pripraviti v prihodnosti v sodelovanju z državami članicami.

(6)

V državi članici izvora organov ali državi članici prejemnici organov se lahko pojavijo resni neželeni dogodki ali učinki, ki lahko vplivajo na kakovost in varnost darovanih organov in posledično tudi na zdravje prejemnikov, v primeru živih darovalcev pa tudi na njihovo zdravje. Pri izmenjavi organov med državami članicami se taki dogodki ali učinki lahko pojavijo v različnih državah članicah. Ker je organe enega darovalca mogoče presaditi v prejemnike v različnih državah članicah, morajo biti v primeru pojava resnega neželenega dogodka ali učinka v eni državi članici prejemnici o tem obveščeni pristojni ali pooblaščeni organi v državi članici izvora organa in v drugih državah članicah prejemnicah. Bistveno je zagotoviti, da se o tem nemudoma obvestijo vsi pristojni ali pooblaščeni organi iz vseh zadevnih držav članic. Zato bi morale države članice zagotoviti, da vse zadevne informacije krožijo med vsemi zadevnimi državami članicami v obliki pisnih poročil. Prva poročila bi bilo treba posodobiti, če so na voljo dodatne zadevne informacije.

(7)

Prenos informacij je zelo pogosto nujen. Bistveno je, da pošiljatelji informacij hitro določijo in obvestijo zadevne naslovnike. Pristojni ali pooblaščeni organi države članice bi morali po potrebi glede na porazdelitev pristojnosti v zadevni državi članici ustreznemu prejemniku prenesti informacije, prejete v skladu s to direktivo. Seznam nacionalnih kontaktnih točk, vključno s kontaktnimi podatki, bi moral biti na voljo na ravni Unije in se stalno posodabljati.

(8)

Ukrepi, predvideni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem Odbora za presaditve organov, ustanovljenega v skladu s členom 30 Direktive 2010/53/EU –

(a)

postopke za pošiljanje informacij o značilnostih organa in darovalca;

(b)

postopke za pošiljanje potrebnih informacij za zagotovitev sledljivosti organov;

(c)

postopke za poročanje o resnih neželenih dogodkih in učinkih.

(a)

„država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri se pridobi organ za presaditev;

(b)

„država članica prejemnica“ pomeni državo članico, v katero se pošlje organ za presaditev;

(c)

„nacionalna identifikacijska številka darovalca/prejemnika“ pomeni identifikacijsko oznako, dodeljeno darovalcu ali prejemniku v skladu z nacionalnim sistemom identifikacije v skladu s členom 10(2) Direktive 2010/53/EU;

(d)

„specifikacija organa“ pomeni (1) anatomski opis organa, ki vključuje: vrsto organa (npr. srce, jetra), (2) po potrebi položaj v telesu (levo ali desno) in (3) podatek o tem, ali gre za cel organ ali njegov del z navedbo režnja, krila ali dela;

(e)

„pooblaščeni organ“ pomeni organ, ki so mu bile dodeljene naloge v skladu s členom 17(1) Direktive 2010/53/EU, ali evropska organizacija za izmenjavo organov, ki so ji bile naloge dodeljene v skladu s členom 21 Direktive 2010/53/EU.

(a)

poslane v pisni obliki, in sicer elektronsko ali po telefaksu;

(b)

napisane v jeziku, ki ga razumeta pošiljatelj in prejemnik, ali če to ni mogoče, v medsebojno dogovorjenem jeziku ali v angleščini;

(c)

nemudoma poslane;

(d)

evidentirane in so na voljo na zahtevo;

(e)

da sta navedena datum in ura prenosa informacij;

(f)

da so vključeni kontaktni podatki o odgovorni osebi za pošiljanje informacij;

(g)

da je vključeno naslednje opozorilo:

„Vključuje osebne podatke, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim razkritjem ali dostopom.“

(a)

za nujne primere na voljo 24 ur na dan, 7 dni na teden

(b)

in da lahko prejema ter nemudoma posreduje informacije v skladu s to direktivo.

(a)

pristojni ali pooblaščeni organ države članice izvora pristojnemu ali pooblaščenemu organu države članice prejemnice ali

(b)

neposredno organizacija za pridobivanje organov transplantacijskemu centru.

(a)

specifikaciji organa;

(b)

nacionalni identifikacijski številki darovalca;

(c)

datumu pridobitve organa;

(d)

imenu in kontaktnih podatkih centra za pridobivanje organov.

(a)

nacionalni identifikacijski številki prejemnika ali če organ ni bil presajen, o končni uporabi;

(b)

datumu presaditve, če je ustrezno;

(c)

imenu in kontaktnih podatkih transplantacijskega centra.

(a)

kadar je pristojni ali pooblaščeni organ države članice prejemnice obveščen o resnem neželenem dogodku ali učinku, za katerega sumi, da je povezan s človeškim organom, ki ga je prejel iz druge države članice, o tem takoj obvesti pristojni ali pooblaščeni organ države članice izvora in mu nemudoma pošlje prvo poročilo z informacijami iz Priloge I, če so te informacije na voljo;

(b)

če je pristojni ali pooblaščeni organ države članice izvora obveščen o resnem neželenem dogodku ali učinku, za katerega sumi, da je povezan z darovalcem, katerega organi so bili poslani tudi v druge države članice, o tem nemudoma obvesti pristojne ali pooblaščene organe vsake zadevne države članice prejemnice in jim pošlje prvo poročilo z informacijami iz Priloge I;

(c)

če so po poslanem prvem poročilo na voljo dodatne informacije, se te nemudoma pošljejo;

(d)

pristojni ali pooblaščeni organ države članice izvora praviloma v 3 mesecih po prvem poročilu, poslanem v skladu s točko (a) ali (b), pošlje pristojnim ali pooblaščenim organom vseh držav članic prejemnic skupno končno poročilo z informacijami iz Priloge II. Pristojni ali pooblaščeni organi držav članic prejemnic pravočasno pošljejo zadevne informacije pristojnim ali pooblaščenim organom države članice izvora. Končno poročilo se pripravi po končanem zbiranju ustreznih informacij iz vseh vpletenih držav članic.