20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/1

(1)

Komisija je v Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji Skupnosti za živo srebro (2) poudarila, da je treba znižati stopnje živega srebra v okolju in zmanjšati izpostavljenost ljudi, ter med drugim kot cilje predlagala zmanjšanje dajanja živega srebra v promet z zmanjšanjem ponudbe in povpraševanja, zmanjšanje emisij živega srebra in zaščito pred emisijami živega srebra.

(2)

Komisija je leta 2010 revidirala strategijo in v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro (3) navedla, da bo nadaljevala delo na področju razširitve veljavnih tržnih omejitev za nekatere merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, na dodatne naprave, ki se uporabljajo v sektorju zdravstvenega varstva, zlasti sfigmomanometre, ter za druge strokovne in industrijske uporabe.

(3)

Svet je večkrat potrdil svojo zavezanost splošnemu cilju varstva zdravja ljudi in okolja pred izpusti živega srebra in njegovih spojin z znižanjem in, kjer je izvedljivo, končno odpravo svetovnih izpustov antropogenega živega srebra v zrak, vodo in zemljo. V zvezi s tem je Svet poudaril, da bi morali izdelke z dodanim živim srebrom, namesto katerih že obstajajo druge izvedljive možnosti, čim prej in v največji možni meri začeti opuščati; dokončni cilj je umik vseh izdelkov z dodanim živim srebrom, pri čemer je treba ustrezno upoštevati tehnične in gospodarske razmere ter potrebe po znanstvenih raziskavah in razvoju (4).

(4)

Živo srebro in njegove spojine so za ljudi, ekosisteme in prostoživeče živali zelo strupeni. Visoki odmerki živega srebra so lahko smrtno nevarni za ljudi, vendar pa lahko imajo tudi sorazmerno nizki odmerki resne škodljive učinke na razvoj živčnega sistema in so povezani z morebitnimi škodljivimi učinki na srčnožilni, imunski in reproduktivni sistem. Šteje se, da je živo srebro obstojno onesnaževalo na svetovni ravni, ki v različnih oblikah kroži med zrakom, vodo, usedlinami, zemljo in živimi organizmi. V okolju se lahko spremeni v metil živo srebro, svojo najbolj strupeno pojavno obliko. Koncentracija metil živega srebra se povečuje zlasti v prehranjevalni verigi vodnih ekosistemov, zato so skupine prebivalstva in prostoživečih živali, ki zaužijejo veliko količino rib in morskih sadežev, še posebej ogrožene. Metil živo srebro hitro prehaja placentno pregrado in krvno-možgansko pregrado ter že pred rojstvom ovira duševni razvoj otroka, zaradi česar je izpostavljenost žensk v rodni dobi in otrok zelo problematična. Živo srebro in produkti, ki nastajajo pri njegovi razgradnji, zlasti metil živo srebro, povzročajo enako skrb kot snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene („PBT“) ter imajo lastnosti prenosa na dolge razdalje.

(5)

Merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, se v Evropi široko uporabljajo, kar pomeni, da je izpust živega srebra v okolje možen v celotni življenjski dobi teh naprav, s čimer prispevajo k celotni količini emisij živega srebra in posledično k izpostavljenosti ljudi in drugih živih bitij prek okolja.

(6)

Vnos 18a Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 določa prepoved dajanja na trg živosrebrnih termometrov za merjenje telesne temperature in drugih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro, namenjenih za prodajo širši javnosti, in od Komisije zahteva, da pregleda razpoložljivost zanesljivih varnejših nadomestnih rešitev, ki so tehnično in ekonomsko izvedljive, za sfigmomanometre, ki vsebujejo živo srebro, ter druge merilne naprave v zdravstvenem varstvu ter drugi strokovni in industrijski uporabi. Od Komisije se na podlagi tega pregleda ali kakor hitro bodo na voljo novi podatki o zanesljivih varnejših nadomestnih rešitvah za sfigmomanometre ter druge merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, po potrebi zahteva, da predstavi zakonodajni predlog, s katerim bi se omejitve iz navedenega vnosa razširile na sfigmomanometre in druge merilne naprave v zdravstvenem varstvu ter drugi strokovni in industrijski uporabi, z namenom, da se živo srebro v merilnih napravah postopoma opusti, ko bo to tehnično in ekonomsko izvedljivo.

(7)

Komisija je Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) poslala poročilo o reviziji, ki je temeljilo na znatni količini novih zbranih informacij, in od Agencije zahtevala, da v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1907/2006 pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV k navedeni uredbi.

(8)

Agencija je pripravila dokumentacijo, ki predlaga omejitev živega srebra v naslednjih merilnih napravah, ki se uporabljajo za industrijske in strokovne (vključno z zdravstvenim varstvom) namene: barometri, higrometri, manometri, sfigmomanometri, ki vsi vsebujejo živo srebro, pripomočki za merjenje napetosti za uporabo s pletismografi, tenziometri, termometri in druge neelektrične termometrske naprave, živosrebrne merilne naprave za določitev zmehčišča in živosrebrni piknometri. Dokumentacija kaže, da je treba sprejeti ukrep na ravni Unije, da se obravnava tveganje za zdravje ljudi in okolja, ki ga predstavlja uporaba živega srebra v teh merilnih napravah.

(9)

Zdaj so na voljo alternativne merilne naprave, ki ne vsebujejo živega srebra, z njimi povezano tveganje za zdravje pa je znatno nižje od zdravstvenega in okoljskega tveganja, ki ga predstavljajo merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro.

(10)

Pri tekočih epidemioloških študijah, pri katerih se uporabljajo živosrebrovi sfigmomanometri, se merilna metoda ne bi smela spremeniti, zato je treba do zaključka teh študij odobriti odstopanje. Pri sfigmomanometrih, ki se uporabljajo kot referenčni standard za potrjevanje naprav brez živega srebra, ni bilo mogoče določiti časa, potrebnega, da se razvijejo in kot referenčni standard priznajo nadomestne rešitve brez živega srebra, zato mora biti odstopanje za te naprave brez časovne omejitve.

(11)

Pri termometrih, namenjenih izključno za opravljanje preskusov v skladu s standardi, ki zahtevajo uporabo živosrebrovih termometrov, je potrebno določeno obdobje za spremembo navedenih standardov, zato je treba odobriti odstopanje za obdobje 5 let. Glede na to, da je živo srebro potrebno kot referenčna točka v mednarodni temperaturni lestvici iz leta 1990, je treba odobriti odstopanje brez časovne omejitve tudi za posode za merjenje trojne točke živega srebra, ki se uporabljajo za umerjanje platinskih uporovnih termometrov.

(12)

Pri porozimetrih, živosrebrovih elektrodah, ki se uporabljajo v voltametriji, in živosrebrovih sondah, ki se uporabljajo za določanje napetosti kapacitivnosti, izvedljive nadomestne rešitve še niso na voljo, zato se za te merilne naprave omejitev ne predlaga.

(13)

Odobriti je treba odstopanje, da se omogočita prodaja in nakup starih živosrebrnih merilnih naprav z zgodovinsko vrednostjo, ki se lahko obravnavajo kot starine ali kulturne dobrine. Vnos 18a Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 omogoča dajanje na trg merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro, namenjenih za prodajo širši javnosti, razen termometrov za merjenje telesne temperature, če so bile 3. oktobra 2007 starejše od 50 let. Zaradi jasnosti je treba isto merilo starosti uporabiti pri izjemah glede starih merilnih naprav, ki se uporabljajo za industrijske in strokovne namene (vključno z zdravstvenim varstvom).

(14)

Odobriti je treba tudi odstopanje za merilne naprave, namenjene za razstave v kulturne ali zgodovinske namene, vključno s tistimi, ki 3. oktobra 2007 še niso bile stare 50 let, a imajo zgodovinsko in kulturno vrednost.

(15)

V svojem mnenju z dne 8. junija 2011 je Odbor za oceno tveganja Agencije menil, da je predlagana omejitev najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu učinkovitosti pri zmanjševanju tveganj.

(16)

V svojem mnenju z dne 15. septembra 2011 je Odbor za socialno-ekonomsko analizo menil, da je predlagana omejitev najprimernejši ukrep na ravni celotne Unije za obravnavo ugotovljenih tveganj v smislu sorazmernosti socialno-ekonomskih koristi in socialno-ekonomskih stroškov.

(17)

Agencija je Komisiji predložila mnenji Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo.

(18)

Uredbo Sveta (ES) št. 1907/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

Primerno je določiti razumen rok, da lahko zadevne zainteresirane strani sprejmejo ukrepe, ki so morda potrebni za uskladitev z ukrepi iz te uredbe.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/5

(1)

Komisija je v Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji Skupnosti za živo srebro (2) poudarila, da je treba znižati stopnje živega srebra v okolju in zmanjšati izpostavljenost ljudi, ter med drugim kot cilje predlagala zmanjšanje dajanja živega srebra v promet z zmanjšanjem ponudbe in povpraševanja, zmanjšanje emisij živega srebra in zaščito pred emisijami živega srebra. Navedeno sporočilo je bilo leta 2010 revidirano (3).

(2)

Svet je večkrat potrdil svojo zavezanost splošnemu cilju varovanja zdravja ljudi in okolja pred izpusti živega srebra in njegovih spojin z znižanjem in, kjer je izvedljivo, končno odpravo svetovnih izpustov antropogenega živega srebra v zrak, vodo in zemljo. V povezavi s tem je Svet poudaril, da bi morali izdelke z dodanim živim srebrom, namesto katerih že obstajajo druge izvedljive možnosti, čim prej in v največji možni meri začeti opuščati; dokončni cilj je umik vseh izdelkov z dodanim živim srebrom, pri čemer je treba ustrezno upoštevati tehnične in gospodarske razmere ter potrebe po znanstvenih raziskavah in razvoju (4).

(3)

Živo srebro in njegove spojine so za ljudi, ekosisteme in prostoživeče živali zelo strupeni. Visoki odmerki živega srebra so lahko smrtno nevarni za ljudi, vendar imajo lahko tudi sorazmerno nizki odmerki resne škodljive učinke na razvoj živčnega sistema in so povezani z morebitnimi škodljivimi učinki na srčnožilni, imunski in reproduktivni sistem. Šteje se, da je živo srebro obstojno onesnaževalo na svetovni ravni, ki v različnih oblikah kroži med zrakom, vodo, usedlinami, zemljo in živimi organizmi, ter se v okolju lahko spremeni v metil živo srebro, svojo najbolj strupeno pojavno obliko.

(4)

Uredba (ES) št. 1907/2006 določa, da država članica, če meni, da proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba snovi kot take, v zmesi ali izdelku, pomeni tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano in bi ga bilo treba obravnavati, pripravi dokumentacijo, potem ko je o tej nameri uradno obvestila Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(5)

V skladu s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 25/2008 z dne 14. marca 2008 o spremembi Priloge II (Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje) k Sporazumu EGP (5) je bila Uredba (ES) št. 1907/2006 vključena v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru.

(6)

Norveška je pripravila dokumentacijo za pet fenilživosrebrovih spojin, in sicer za fenilživosrebrov acetat, fenilživosrebrov propionat, fenilživosrebrov 2-etilheksanoat, fenilživosrebrov oktanoat in fenilživosrebrov neodekanoat, v skladu s katero je za obravnavanje tveganja, ki ga za zdravje ljudi in okolje pomenijo proizvodnja, uporaba in dajanje v promet navedenih spojin kot takih, v zmeseh in v izdelkih potrebno ukrepanje na ravni celotne Unije. Navedena dokumentacija je bila predložena Agenciji, da se uvede postopek za določitev omejitev.

(7)

Navedenih pet živosrebrovih spojin je znanih po tem, da se uporabljajo zlasti kot katalizatorji v poliuretanskih sistemih, ki se uporabljajo za premaze, lepila, tesnila in elastomere. Živosrebrovi katalizatorji kot del strukture polimera ostanejo v končnem izdelku, iz katerega se nenamerno sproščajo živosrebrove in fenilživosrebrove spojine. Ni znano, da bi se kot katalizatorji v poliuretanskih sistemih uporabljale druge živosrebrove spojine, zato te niso bile vključene v zadevno oceno.

(8)

Zaradi neobstojnosti fenilživosrebrovih spojin se v okolje sprostijo velike količine živega srebra, kar še povečuje skupne emisije živega srebra. Fenilživosrebrove spojine se v okolju namreč razgradijo, njihovi razgradni produkti, vključno z metil živim srebrom, ki vzbujajo enako skrb kot snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene („PBT“). Zaradi interkonverzije metabolitov fenilživosrebrovih spojin imajo tudi lastnosti prenosa na dolge razdalje. Glede na to, da nastajajo transformacijski/razgradni produkti z lastnostmi PBT, je treba v zvezi z nadzorom emisij in izpostavljenosti fenilživosrebrove spojine obravnavati kot snovi PBT. Zato je treba izpostavljenost ljudi in emisije v okolju čim bolj zmanjšati.

(9)

Glavna izpostavljenost ljudi prek okolja je prek hrane, v kateri so prisotni razgradni produkti fenilživosrebrovih spojin, vključno z metil živim srebrom. Koncentracija metil živega srebra se povečuje zlasti v prehranjevalni verigi vodnih ekosistemov, zato so skupine prebivalstva in prostoživečih živali, ki zaužijejo veliko količino rib in morskih sadežev, še posebej ogrožene. Metil živo srebro hitro prehaja placentno pregrado in krvno-možgansko pregrado ter že pred rojstvom ovira duševni razvoj otroka, zaradi česar je izpostavljenost žensk v rodni dobi in otrok zelo problematična.

(10)

Odbor Agencije za oceno tveganja je 10. junija 2011 sprejel mnenje o predlagani omejitvi ob upoštevanju njene učinkovitosti pri zmanjševanju tveganja za zdravje ljudi in okolje. Poleg tega je ugotovil, da bi se kot katalizatorji v poliuretanskih sistemih lahko uporabljale tudi druge živosrebrove organske spojine. Vendar te snovi niso bile vključene v zadevno oceno.

(11)

V svojem mnenju z dne 15. septembra 2011 je Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo sprejel mnenje o predlagani omejitvi ob upoštevanju njene učinkovitosti pri obravnavi ugotovljenih tveganj v smislu sorazmernosti socialno-ekonomskih koristi in socialno-ekonomskih stroškov.

(12)

Agencija je Komisiji predložila mnenji Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo.

(13)

Primerno je določiti razumen rok, da lahko zadevne zainteresirane strani sprejmejo ukrepe, ki so morda potrebni za uskladitev z ukrepi iz te uredbe.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/8

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za piščance za pitanje in za nesnice, vse manjše aviarne vrste za pitanje in za nesnice ter za vse (odstavljene) manjše prašičje vrste in njegovo uvrstitev v skupino dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 1117/2010 (2) je bila za deset let dovoljena uporaba pripravka iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina kot krmni dodatek za odstavljene pujske.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 25. maja 2012 (3) navedla, da pripravek iz citronske kisline, sorbinske kisline, timola in vanilina, kot je opisan v Prilogi, v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko njegova uporaba izboljša proizvodne parametre pri vseh ciljnih vrstah. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/11

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/13

(1)

Uredba (ES) št. 533/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca septembra 2012 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2012, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/15

(1)

Uredba (ES) št. 539/2007 je odprla tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju za jajca in jajčni albumin.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, predloženih v prvih sedmih dneh meseca septembra 2012 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2012, so pri nekaterih kvotah višje od razpoložljivih. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/17

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/19

(1)

Evropska centralna banka (ECB) je 16. septembra 2010 sprejela Sklep ECB/2010/14 o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok (1), ki določa skupna pravila in postopke za varovanje integritete eurobankovcev kot plačilnega sredstva.

(2)

Pri Sklepu ECB/2010/14 je zlasti treba spremeniti področje uporabe, da bo zajemalo sedanjo in bodoče serije eurobankovcev, s čimer bi zagotovili, da bodo eurobankovci v obtoku pristni in primerni, ter da bodo domnevno ponarejeni eurobankovci odkriti in predani pristojnim nacionalnim organom. V ta namen je treba v priloge k Sklepu ECB/2010/14 vnesti številne tehnične spremembe.

(3)

Minimalni standardi za samodejno preverjanje primernosti eurobankovcev, določeni v Prilogi IIIa k Sklepu ECB/2010/14, predstavljajo zahteve, ki se nanašajo na funkcionalnosti naprav za obdelavo bankovcev. Zato so relevantni samo za proizvajalce naprav za obdelavo bankovcev ter nimajo vpliva na postopke preverjanja pristnosti in primernosti, ki so določeni v Sklepu ECB/2010/14 in jih morajo spoštovati obdelovalci gotovine. Ker so minimalni standardi za samodejno preverjanje primernosti izven področja uporabe Sklepa ECB/2010/14, bi jih bilo treba vključiti v pravila in postopke testiranja naprav za obdelavo bankovcev, zbiranja podatkov in spremljanja.

(4)

Glede na izkušnje, pridobljene v zvezi s Sklepom ECB/2010/14, je treba zaradi jasnosti in učinkovitosti izboljšati nekatera pravila in postopke.

(5)

Sklep ECB/2010/14 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2 se doda naslednja opredelitev:

2.

v členu 3 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Obdelovalci gotovine lahko naprave, ki jih upravljajo zaposleni, kadar se uporabljajo za preverjanje pristnosti in primernosti, in naprave, ki jih upravljajo stranke, dajo v obratovanje samo, če so bile uspešno testirane v NCB in so navedene na spletni strani ECB, kakor je določeno v členu 9(2). Naprave se lahko uporabljajo samo za apoene in serije eurobankovcev, ki so za tovrstne naprave navedeni na spletni strani ECB, ter s standardnimi tovarniškimi nastavitvami, vključno z vsemi njihovimi posodobitvami, ki so bile uspešno testirane, razen če se NCB in obdelovalec gotovine dogovorita o strožjih nastavitvah.“;

3.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Odkrivanje neprimernih eurobankovcev

1.   Ročno preverjanje primernosti se izvaja v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v Prilogi III.

2.   Samodejno preverjanje primernosti se izvaja z uspešno testirano napravo za obdelavo bankovcev v skladu z minimalnimi standardi, ki so objavljeni na spletni strani ECB in se občasno spremenijo.

3.   NCB lahko, potem ko obvesti ECB, določi strožje standarde za enega ali več apoenov ali serij eurobankovcev, če je to upravičeno, na primer zaradi poslabšanja kakovosti eurobankovcev, ki so v obtoku v njeni državi članici. Ti strožji standardi se objavijo na spletni strani te NCB.

4.   Neprimerni eurobankovci se predajo NCB ob upoštevanju nacionalnih predpisov.“;

4.

v členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Eurosistem obvesti obdelovalce gotovine o grožnjah ponarejanja, kadar je to primerno, in lahko od njih zahteva ukrepanje, vključno z začasno prepovedjo ponovnega dajanja apoena ali apoenov zadevne serije eurobankovcev v obtok.“;

5.

v členu 9 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar je posamezna vrsta naprave za obdelavo bankovcev uspešno testirana, so rezultati testiranja v celotnem euroobmočju veljavni eno leto od konca meseca, v katerem je bilo testiranje opravljeno, pod pogojem, da je ta vrsta naprave za obdelavo bankovcev v tem obdobju zmožna odkriti vse ponarejene eurobankovce, s katerimi je Eurosistem seznanjen.“;

6.

v členu 10 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar NCB pri obdelovalcu gotovine odkrije neskladnost z določbami tega sklepa, mora zahtevati, da obdelovalec gotovine v določenem roku sprejme korektivne ukrepe. Dokler neskladnost ni odpravljena, lahko NCB, ki je zahtevo postavila, v imenu ECB obdelovalcu gotovine prepove ponovno dajanje apoena ali apoenov zadevne serije eurobankovcev v obtok. Če je neskladnost posledica neustreznega delovanja vrste naprave za obdelavo bankovcev, lahko to vodi do njenega umika s seznama iz člena 9(2).“;

7.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Končni določbi

1.   Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Obdelovalci gotovine v državah članicah, ki uvedejo euro po datumu sprejetja tega sklepa, uporabljajo ta sklep od datuma uvedbe eura.“;

8.

priloge I, IIa, IIb, IIIa, IIIb in IV se spremenijo v skladu s Prilogo k temu sklepu.

20.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/32