14.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 249/1

(1)

Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (2) določa sodoben, na ocenjevanju tveganj temelječ sistem za urejanje in nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic v Uniji. Ta sistem je bistven za varen in trden zavarovalniški sektor, ki lahko zagotovi trajnostne zavarovalne proizvode ter s spodbujanjem dolgoročnih naložb in z dodatno stabilnostjo podpre realno gospodarstvo.

(2)

Direktiva 2009/138/ES določa 31. oktober 2012 kot rok za njen prenos in 1. november 2012 kot rok za njeno uporabo. Poleg tega navedena direktiva določa 1. november 2012 kot datum razveljavitve obstoječih direktiv o zavarovanju in pozavarovanju (3) (v nadaljnjem besedilu skupaj: Solventnost I).

(3)

Komisija je 19. januarja 2011 sprejela predlog (v nadaljnjem besedilu: predlog Omnibus II), ki med drugim spreminja Direktivo 2009/138/ES, da bi upoštevala novo nadzorno strukturo za zavarovalniški sektor, tj. ustanovitev Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine). Predlog Omnibus II vsebuje tudi določbe za podaljšanje rokov za prenos oziroma uporabo Direktive 2009/138/ES ter datumov za razveljavitev Solventnost I.

(4)

Zaradi kompleksnosti predloga Omnibus II obstaja tveganje, da ne bo začel veljati pred roki za prenos oziroma uporabo iz Direktive 2009/138/ES. Če bi ti roki ostali nespremenjeni, bi to pomenilo, da bi bilo treba Direktivo 2009/138/ES izvajati pred začetkom veljavnosti prehodnih določb in ustreznih prilagoditev, določenih v predlogu Omnibus II.

(5)

Da ne bi držav članic čezmerno obremenili z zakonodajnimi obveznostmi po Direktivi 2009/138/ES in pozneje v okviru nove strukture, ki jo predvideva predlog Omnibus II, je primerno podaljšati rok za prenos Direktive 2009/138/ES.

(6)

Da bi se nadzorniki ter zavarovalnice in pozavarovalnice pripravili na uporabo nove nadzorne strukture, je primerno določiti poznejši rok za uporabo Direktive 2009/138/ES.

(7)

Z namenom pravne varnosti bi bilo treba ustrezno spremeniti datum razveljavitve Solventnost I.

(8)

Ker je obdobje pred iztekom rokov iz Direktive 2009/138/ES kratko, bi morala ta direktiva začeti veljati takoj –

1.

člen 309(1) se spremeni:

2.

v prvem odstavku člena 310 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti z datumom „1. januarja 2014“;

3.

v drugem odstavku člena 311 se datum „1. novembra 2012“ nadomesti z datumom „1. januarja 2014“.

14.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 249/3

(1)

Uredba (EU) št. 904/2010 določa pravila o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (DDV). Člena 44 in 45 Uredbe (EU) št. 904/2010 se nanašata predvsem na izmenjavo informacij v zvezi s posebnimi ureditvami za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve iz poglavja 6 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2). Te posebne ureditve vključujejo davčnega zavezanca s sedežem zunaj države članice potrošnje, ki prijavi DDV, ki ga je treba plačati za ustrezno prodajo v državi članici potrošnje, prek elektronskega vmesnika v državi članici identifikacije (vse na enem mestu).

(2)

Države članice morajo zbrati nekatere informacije v zvezi s transakcijami, opravljenimi v okviru teh posebnih ureditev, in si jih med seboj izmenjati. To zlasti velja za izmenjavo identifikacijskih podatkov ter zbiranje podatkov o obračunu DDV in njihovo izmenjavo med državami članicami, vključno s popravki teh obračunov DDV.

(3)

Za zagotovitev enotne izmenjave informacij je treba določiti tehnične podrobnosti za takšno izmenjavo, vključno s skupnim elektronskim sporočilom. To bi omogočilo tudi enoten razvoj tehničnih in funkcionalnih specifikacij, ker bi se pri tem upošteval reguliran okvir.

(4)

Nekatere informacije v zvezi s spremembami identifikacijskih podatkov, kot je izključitev iz posebnih ureditev, prostovoljno prenehanje uporabe ali sprememba države članice identifikacije, bi bilo treba prav tako nemudoma izmenjati na enoten način, da bi se državam članicam omogočila spremljanje pravilne uporabe posebnih ureditev in boj proti goljufijam. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti skupne ureditve za elektronsko izmenjavo takšnih informacij.

(5)

Da bi se ohranilo čim manjše upravno breme, je treba določiti nekatere zahteve glede elektronskega vmesnika, ki davčnim zavezancem olajšajo predložitev identifikacijskih podatkov in obračunov DDV. Državam članicam ne bi smelo biti preprečeno zagotavljanje dodatnih funkcij za nadaljnje zmanjšanje upravnih bremen.

(6)

Za omogočanje učinkovitega prenosa in obdelave informacij v zvezi z registracijo za uporabo ureditve in v zvezi z obračuni DDV, opravljenimi v okviru te ureditve, bi moral biti elektronski vmesnik v vseh državah članicah razvit na enoten način. Zato je treba vzpostaviti skupno elektronsko sporočilo za prenos teh informacij.

(7)

Pojasniti je treba, katere informacije je treba predložiti, kadar se v določenem obdobju v eni ali vseh državah članicah ne opravi nobena prodaja v okviru posebnih ureditev.

(8)

Da bi se državam članicam in davčnim zavezancem v njihovih poznejših sporočilih omogočilo nedvoumno sklicevanje na obračune DDV, vključno s plačilom davka, bi morala država članica identifikacije vsakemu obračunu DDV dodeliti enotno sklicno številko.

(9)

Ta uredba bi se morala uporabljati od dne začetka uporabe členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 904/2010.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so usklajeni z mnenjem Stalnega odbora za upravno sodelovanje –

1.

„ureditev ne-Unije“ pomeni posebno ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve iz oddelka 2 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti;

2.

„ureditev Unije“ pomeni posebno ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici potrošnje;

3.

„posebni ureditvi“ pomeni „ureditev ne-Unije“ in „ureditev Unije“.

(a)

zagotavljati mora zmogljivost za shranjevanje identifikacijskih podatkov v skladu s členom 361 Direktive 2006/112/ES ali obračunov DDV v skladu s členom 365 in členom 369g Direktive 2006/112/ES, preden se le-ti predložijo;

(b)

davčnemu zavezancu mora omogočati, da predloži ustrezne informacije v zvezi z obračuni DDV prek prenosa elektronske datoteke v skladu s pogoji, ki jih določi država članica identifikacije.

(a)

podatke za identifikacijo davčnega zavezanca, ki uporablja ureditev ne-Unije;

(b)

podobne podatke za identifikacijo davčnega zavezanca, ki uporablja ureditev Unije;

(c)

dodeljeno identifikacijsko številko.

(a)

izključen iz ene od posebnih ureditev;

(b)

prostovoljno preneha uporabljati eno od posebnih ureditev;

(c)

zamenja državo članico identifikacije v okviru ureditve Unije.

14.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 249/11

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

14.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 249/13

(1)

Svet je 12. avgusta 2010 sprejel Sklep 2010/452/SZVP (1) o nadaljevanju nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (v nadaljnjem besedilu: EUMM Georgia ali misija), ki je bila vzpostavljena 15. septembra 2008. Navedeni sklep preneha veljati 14. septembra 2012.

(2)

Politični in varnostni odbor (PVO) je 15. maja 2012 potrdil priporočila za pregled EUMM Georgia na strateški ravni.

(3)

EUMM Georgia bi se morala na podlagi sedanjega mandata podaljšati za dvanajst mesecev.

(4)

Misija se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe.

(5)

Sklep 2010/452/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 7(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Vse osebje spoštuje minimalne varnostne operativne standarde, specifične za misijo, ter varnostni načrt misije, ki podpira varnostno politiko Unije na tem področju. Glede varovanja tajnih podatkov EU, ki so mu zaupani pri opravljanju nalog, vse osebje upošteva varnostna načela in minimalne standarde, določene v Sklepu Sveta 2011/292/EU z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (2).

2.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Varnost

1.   Civilni poveljnik operacije usmerja načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in zagotavlja, da se ti ukrepi za EUMM Georgia ustrezno in učinkovito izvajajo v skladu s členoma 5 in 9.

2.   Vodja misije je odgovoren za varnost misije in za izpolnjevanje minimalnih varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za misijo, v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, napotenega izven Unije v operativni vlogi v skladu z naslovom V Pogodbe in pripadajočimi instrumenti.

3.   Vodji misije pomaga višji uradnik za varnost misije (SMSO), ki poroča vodji misije in vzdržuje tesne delovne stike z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD).

4.   Osebje EUMM Georgia pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Temu osebju se na območju operacije prav tako zagotovi redno osvežitveno usposabljanje, ki ga organizira SMSO.

5.   Vodja misije je odgovoren za varstvo tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom 2011/292/EU.“;

3.

v členu 14(1) se doda naslednji pododstavek:

„Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo, med 15. septembrom 2012 in 14. septembrom 2013 znaša 20 900 000 EUR.“;

4.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Razkritje tajnih podatkov

1.   VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, če je ustrezno in ob upoštevanju potreb misije, v skladu s Sklepom 2011/292/EU razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL‘, ki so bili pripravljeni za namene misije.

2.   VP je prav tako pooblaščen, da ZN in OVSE, ob upoštevanju operativnih potreb misije, v skladu s Sklepom 2011/292/EU razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene misije. V ta namen se sklenejo dogovori med VP ter pristojnimi organi ZN in OVSE.

3.   V primeru posebne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da v skladu s Sklepom 2011/292/EU državi gostiteljici razkrije tajne informacije in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene misije. V ta namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi države gostiteljice.

4.   VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, razkrije kakršne koli netajne dokumente EU v zvezi z razpravami Sveta o misiji, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti (3).

5.   VP lahko pooblastila iz odstavkov 1 do 4 ter možnost sklepanja dogovorov iz odstavkov 2 in 3 prenese na podrejene osebe, na civilnega poveljnika operacije in/ali na vodjo misije.

5.

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Pregled misije

PVO se vsakih šest mesecev predloži pregled misije, ki temelji na poročilu vodje misije in ESZD.“;

6.

v členu 18 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 14. septembra 2013.“