(1)

Svet je 18. januarja 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 36/2012.

(2)

V skladu z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/478/SZVP z dne 16. avgusta 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (2) bi bilo treba na seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodati še en subjekt –

(1)

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

(1)

Direktiva 2002/32/ES določa, da je uporaba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana. Priloga II k Direktivi določa pragove ukrepanja, pri katerih se sprožijo preiskave ob povečanih vrednostih takih snovi.

(2)

Ugotovljene so bile višje mejne vrednosti arzena, fluora, svinca in živega srebra za posamično krmilo kalcijev karbonat in višje mejne vrednosti arzena in fluora za posamično krmilo magnezijev oksid, ne pa za posamično krmilo kalcijev in magnezijev karbonat, ki je naravna mešanica kalcijevega karbonata in magnezijevega karbonata. Zaradi doslednosti je primerno, da se mejne vrednosti za arzen, fluor, svinec in živo srebro v posamičnem krmilu kalcijev in magnezijev karbonat uskladijo z veljavnimi mejnimi vrednostmi v kalcijevem karbonatu.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem znanstvenem mnenju o varnosti in učinkovitosti dibakrovega klorida trihidroksida (tribazičnega bakrovega klorida, TBCC) kot krmnega dodatka (2) ocenila, da bi bilo treba mejno vrednost arzena v tem dodatku uskladiti z mejno vrednostjo arzena v bakrovem sulfatu pentahidratu in bakrovem karbonatu. Primerno je, da se mejna vrednost arzena v dibakrovem kloridu trihidroksidu spremeni.

(4)

Nekatere krmne mešanice za hišne živali vsebujejo visok delež posamičnih krmil, kot so ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih in/ali moka iz morske trave. Ta posamična krmila vsebujejo visoke vrednosti skupnega arzena. Vendar se arzen v teh posamičnih krmilih pojavlja večinoma kot organski arzen, kar je njegova manj strupena pojavna oblika. Zato je primerno, da se spremeni mejna vrednost arzena, ki se uporablja za dopolnilne in popolne krmne mešanice za hišne živali, ki vsebujejo ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih in/ali moko iz morske trave.

(5)

Zeolitna minerala natrolit in klinoptilolit sta aktivni sestavini natrolit fonolita (E566) in klinoptilolita vulkanskega izvora (E567). Zato je primerno, da se za svinec v natrolit fonolitu (E566) uporabijo enake mejne vrednosti kot v klinoptilolitu vulkanskega izvora (E567).

(6)

Zaradi povečevanja trajnosti ribogojstva salmonidov se ribje olje postopno nadomešča z rastlinskimi. Vendar pa tako nadomeščanje, ki bi zelo ugodno vplivalo na trajnost morskega okolja, v nekaterih primerih ni mogoče zaradi zelo nizkih mejnih vrednosti za endosulfan v popolnih krmnih mešanicah za ribe. Na zahtevo Komisije je Agencija predložila znanstveno mnenje. V svoji izjavi o oralni toksičnosti endosulfana v ribah (3) je navedla, da pri ribah (atlantski losos) v kletkah na odprtem morju, izpostavljenih do 0,1 mg/kg endosulfana v krmi, ni pomembnih škodljivih vplivov, manjši škodljivi vplivi pa so bili ugotovljeni pri lososih v bazenih, izpostavljenih vrednostim, višjim od sedanje mejne vrednosti v krmi. V omejeni študiji nekateri znaki kažejo, da je imela izpostavljenost nilskih tilapij endosulfanu prek krme v bazenih škodljive vplive. Zato je primerno, da se predlaga višja mejna vrednost endosulfana v popolnih krmnih mešanicah za salmonide in se s tem podpre razvoj k povečani trajnosti ribogojstva brez škodljivih vplivov na zdravje rib in ljudi.

(7)

Najnovejši podatki kažejo, da so vrednosti dioksina v moki iz rakov, ki je stranski proizvod proizvodnje hrane in se uporablja pretežno v krmi za okrasne ribe, v njej pa je vrednost dioksina od 1 do 3 %, višje od sedanjih mejnih vrednosti. Da bi omogočili uporabo te moke za krmo in zmanjšali količino živilskih odpadkov brez ogrožanja zdravja ljudi in živali, je primerno nekoliko povišati mejne vrednosti dioksina v moki iz rakov.

(8)

Cilj Direktive 2002/32/ES je preprečiti razširjanje kaljivih semen Ambrosie spp. v okolje. Ker mletje in drobljenje uniči kaljivost semen, čiščenje zrnja in semen s povišano vrednostjo semen Ambrosie spp. pred mletjem ali drobljenjem ni potrebno, če so sprejeti ukrepi za preprečevanje razširjanja semen Ambrosie spp. v okolje med prevozom, skladiščenjem ali predelavo.

(9)

Glede kokcidiostatikov diklazuril in lasalocid A natrij bi bilo treba sprejeti spremembe in upoštevati pred kratkim izdana dovoljenja za te snovi iz Uredbe Komisije (EU) št. 169/2011 z dne 23. februarja 2011 o izdaji dovoljenja za diklazuril kot krmni dodatek za pegatke (imetnik dovoljenja Janssen Pharmaceutica N.V.) (4), Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 888/2011 z dne 5. septembra 2011 o izdaji dovoljenja za diklazuril kot krmni dodatek za purane za pitanje (imetnik dovoljenja je družba Janssen Pharmaceutica N.V.) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2430/1999 (5) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 900/2011 z dne 7. septembra 2011 o izdaji dovoljenja za lasalocid A natrij kot krmni dodatek za fazane, pegatke, prepelice in jerebice, razen nesnic (imetnik dovoljenja je družba Alpharma (Belgija) BVBA) (6).

(10)

Glede na to, da se predlaga zvišanje mejne vrednosti za dioksine v moki iz rakov, je primerno, da se ustrezno zviša tudi prag ukrepanja za moko iz rakov iz Priloge II k Direktivi 2002/32/ES.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

(1)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1670/2006 določa, da so količine žit, za katere se dodeli nadomestilo, tiste količine žit, ki se nadzirajo, so destilirane in ovrednotene s koeficientom, ki se vsako leto določi za vsako zadevno državo članico. Ta koeficient izraža povprečno razmerje med skupnimi izvoženimi količinami in skupnimi trženimi količinami zadevne žgane pijače na osnovi trenda, opaženega pri teh količinah v številu let, ki ustreza povprečnemu obdobju staranja zadevne žgane pijače.

(2)

Na osnovi podatkov, ki jih je podalo Združeno kraljestvo in se nanašajo na obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011, je bila v letu 2011 povprečna doba staranja škotskega viskija osem let.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1094/2011 z dne 28. oktobra 2011 o določitvi koeficientov, ki za obdobje 2011/2012 veljajo za žito, izvoženo v obliki škotskega viskija (3), je brezpredmetna, saj se nanaša na koeficiente, ki so se uporabljali za leto 2011/2012. Zato bi bilo treba določiti koeficiente za obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013.

(4)

Člen 10 Protokola 3 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru izključuje dodelitev izvoznih nadomestil za izvoz v Lihtenštajn ter na Islandijo in Norveško. Poleg tega je Unija z določenimi tretjimi državami sklenila sporazume, ki odpravljajo izvozna nadomestila. V skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1670/2006 bi bilo treba to upoštevati pri izračunavanju koeficientov za obdobje 2012/2013 –

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev se mora Direktiva Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Odločba Komisije 2007/669/ES (3) je potrdila, da Adoxophyes orana granulovirus izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Nemčija 29. novembra 2004 prejela zahtevek družbe Andermatt Biocontrol GmbH za vključitev aktivne snovi Adoxophyes orana granulovirus v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Odločba 2007/669/ES je potrdila, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS za uporabe, ki jih je predlagal vlagatelj. Država članica poročevalka je 13. avgusta 2008 predložila osnutek poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledali strokovnjaki držav članic in Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 4. aprila 2012 Komisiji predložila svoj sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo Adoxophyes orana granulovirus (4). Države članice in Komisija so osnutek poročila o oceni pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 13. julija 2012 v obliki poročila Komisije o pregledu Adoxophyes orana granulovirus.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo Adoxophyes orana granulovirus, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti pri uporabah, ki so bile preučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se Adoxophyes orana granulovirus odobri.

(6)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, je treba upoštevati naslednje. Državam članicam bi bilo treba po odobritvi omogočiti šestmesečno obdobje, da pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo Adoxophyes orana granulovirus. Države članice bi morale registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka bi bilo treba za predložitev in oceno celotne posodobljene dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS določiti daljše obdobje.

(7)

Izkušnje iz vključitev aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (5), so pokazale, da se lahko pri razlagi obveznosti imetnikov veljavnih registracij glede dostopa do podatkov pojavijo težave. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbami o odobritvi aktivnih snovi.

(8)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (6).

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Svet je 1. decembra 2011 sprejel Sklep 2011/782/SZVP.

(2)

Na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Sklepu 2011/782/SZVP bi bilo treba dodati še en subjekt –

(1)

Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (2) določa pravila za uvoz v Unijo pošiljk mesnih izdelkov ter pošiljk obdelanih želodcev, mehurjev in črev ter njihov tranzit in skladiščenje v Uniji, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3).

(2)

Del 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES določa seznam tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih je dovoljen uvoz mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev, če so navedeni izdelki obdelani v skladu z navedenim seznamom. Kadar so tretje države regionalizirane z namenom vključitve na navedeni seznam, so njihova regionalizirana ozemlja določena v delu 1 navedene priloge.

(3)

Del 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES določa obdelave iz dela 2 navedene priloge z dodelitvijo oznake vsaki od navedenih obdelav. Navedeni del določa splošno obdelavo „A“ in posebne obdelave od „B“ do „F“, naštete v padajočem vrstnem redu strogosti.

(4)

Po izbruhih visoko patogene aviarne influence na nekaterih območjih Izraela določa Odločba 2007/777/ES, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 532/2012 (4), da je uvoz mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev iz perutnine, gojene pernate divjadi, gojenih ratitov in divjih ptic dovoljen z območij navedene tretje države, ki jih je prizadel izbruh, v Unijo samo, če je bil predmet posebne obdelave „D“ v skladu z delom 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES. Območje v Izraelu, ki ga je prizadela bolezen, za katero se uporablja regionalizacija iz razlogov, povezanih z zdravstvenim varstvom živali, je navedeno v preglednici v delu 1 Priloge II k navedeni odločbi.

(5)

Izrael je uspešno nadzoroval izbruhe visoko patogene aviarne influence glede na predložene podatke o ugodnem stanju v zvezi z navedeno boleznijo. Poleg tega nadzor, ki ga je opravil pristojni organ v Izraelu v obdobju, ki je pretekel od pokončanja perutnine na okuženih gospodarstvih za rejo perutnine, čiščenja in razkuževanja navedenih prostorov, ni razkril nikakršnega nadaljnjega širjenja bolezni.

(6)

Zato je primerno, da se spremenijo vnosi za Izrael v delih 1 in 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES, da se dovoli uvoz mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev iz perutnine, gojene pernate divjadi, gojenih ratitov in divjih ptic, ki so bili predmet splošne obravnave „A“ v skladu z delom 4 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES, v Unijo s celotnega ozemlja Izraela.

(7)

Odločbo 2007/777/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –