(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 91/2009 (2) uvedel protidampinške ukrepe na nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 723/2011 (3) razširil te ukrepe na nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla, poslane iz Malezije (v nadaljnjem besedilu: razširjeni ukrepi), razen na uvoz izdelkov, ki jih proizvajajo v navedeni uredbi posebej navedene malezijske družbe.

(2)

Komisija je prejela zahtevek za izvzetje iz razširjenih ukrepov v skladu s členom 11(4) in členom 13(4) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil Andfast Malaysia Sdn. Bhd. (v nadaljnjem besedilu: Andfast), proizvajalec iz Malezije.

(3)

Komisija je po preučitvi dokazov, ki jih je predložil Andfast, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 11(4) in členom 13(4) osnovne uredbe z namenom določitve možnosti, da se družbi Andfast odobri izvzetje iz razširjenih ukrepov. Po tem, ko se je Komisija posvetovala s svetovalnim odborom in zadevni industriji Unije dala možnost za pripombe, je z Uredbo (EU) št. 1164/2011 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku pregleda) začela pregled Izvedbene uredbe (EU) št. 723/2011 v zvezi z družbo Andfast.

(4)

Uredba o začetku pregleda je razveljavila protidampinško dajatev, uvedeno z Izvedbeno uredbo (EU) št. 723/2011 v zvezi z uvozom izdelka, ki je predmet pregleda, ki je bil poslan iz Malezije in ga je proizvedel Andfast. Hkrati so carinski organi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe dobili navodilo, da izvedejo ustrezne ukrepe za registracijo takega uvoza.

(5)

Zadevni izdelki so nekateri pritrdilni elementi iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesni vijaki (razen tirnih vijakov), samovrezni vijaki, drugi vijaki in sorniki z glavo (s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov, izdelanih s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom, debeline do vključno 6 mm, ter razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire) in podložke, ki so poslani iz Malezije in se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7318 12 90 , ex 7318 14 91 , ex 7318 14 99 , ex 7318 15 59 , ex 7318 15 69 , ex 7318 15 81 , ex 7318 15 89 , ex 7318 15 90 , ex 7318 21 00 in ex 7318 22 00 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(6)

Komisija je uradno seznanila Andfast in predstavnike Malezije o začetku pregleda. Zainteresirane strani so bile pozvane, da izrazijo svoja mnenja, in obveščene, da lahko zahtevajo zaslišanje. Tak zahtevek ni bil prejet.

(7)

Komisija je družbi Andfast tudi poslala vprašalnik in v določenem roku prejela odgovor. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za pregled. Preveritveni obisk je bil izveden v prostorih družbe Andfast.

(8)

Obdobje preiskave je zajelo obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: OP). Zbrani so bili podatki od leta 2008 do konca OP, da bi se preiskala vsaka sprememba v vzorcu trgovanja.

(9)

Preiskava je potrdila, da Andfast ni bil povezan z nobenim od kitajskih ali malezijskih izvoznikov ali proizvajalcev, za katere veljajo protidampinški ukrepi, in ni izvažal zadevnega izdelka v Evropsko unijo v obdobju preiskave, ki je vodila do razširjenih ukrepov, tj. od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2010. Andfast je zadevni izdelek začel izvažati po razširitvi ukrepov na Malezijo.

(10)

Dejavnosti predelave družbe Andfast se lahko štejejo za končno izdelavo in sestavljanje v smislu člena 13(2) osnovne uredbe. Andfast iz Ljudske republike Kitajske uvaža nedokončane elemente, v katere se nato vreže navoj, se jih prevleče in sestavi z maticami ter podložkami v njihovih prostorih v Maleziji. Končni izdelek prodajajo in izvažajo svojim povezanim družbam v Uniji.

(11)

To se ne šteje za izogibanje, saj je bilo dokazano, da je dodana vrednost izdelkov, uvoženih iz Ljudske republike Kitajske, ki jo ti pridobijo s sestavljanjem in končno izdelavo, večja od 25 % proizvodnih stroškov.

(12)

Ni bilo dokazano, da bi Andfast kupoval končni zadevni izdelek v Ljudski republiki Kitajski in ga preprodajal ali prepeljal v Evropsko unijo.

(13)

V skladu z ugotovitvijo zgoraj, da Andfast ni bil vpleten v dejavnosti izogibanja, bi bilo treba družbo izvzeti iz veljavnih protidampinških ukrepov.

(14)

Za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla, ki jih iz Malezije pošilja Andfast, bi bilo treba prenehati z registracijo uvoza, ki je bila uvedena z uredbo o začetku pregleda. V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, ki določa, da se ukrepi uporabljajo za registrirani uvoz od datuma registracije, in zaradi izvzetja družbe iz ukrepov se za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, ki jih je iz Malezije poslal Andfast in so bili uvoženi na ozemlje Unije na podlagi registracije, uvedene z uredbo o začetku pregleda, protidampinška dajatev ne bi smela pobirati.

(15)

V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe izvzetje, odobreno iz razširjenih ukrepov za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, ki jih proizvaja Andfast, ostane veljavno, pod pogojem, da dokončno preverjeni podatki upravičujejo izvzetje in na primer ni ugotovljeno, da je bilo izvzetje odobreno na podlagi lažnih ali zavajajočih podatkov, ki jih je predložila zadevna družba. Če bi dokazi prima facie kazali drugače ali če bi se izvoz družbe Andfast v Evropsko unijo močno povečal, lahko Komisija začne preiskavo, s katero bi utemeljila upravičenost preklica izvzetja.

(16)

Izvzetje iz razširjenih ukrepov, odobreno za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, ki jih proizvaja Andfast, je bilo določeno na podlagi ugotovitev sedanjega pregleda. To izvzetje se torej uporablja izključno za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanih iz Malezije, ki jih proizvaja navedeni pravni subjekt. Za uvožene pritrdilne elemente iz železa ali jekla, ki jih proizvaja katera koli družba, ki ni izrecno poimensko navedena v členu 1(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 723/2011, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se izvzetje ne uporablja, velja pa stopnja preostale dajatve, uvedena z navedeno uredbo.

(17)

V tem primeru se šteje, da so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe takih izvzetij. Taki posebni ukrepi so zahteva za predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 723/2011. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja razširjena protidampinška dajatev.

(18)

Andfast in vse ostale zainteresirane strani so bile obveščene o dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je družbi Andfast nameravalo odobriti izvzetje iz razširjenih ukrepov. Prejete niso bile nobene pripombe –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 1. novembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 20. septembra 2011 vložil Obrambni odbor industrije fitingov iz jekla za soležno varjenje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pritožniki) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 40 % celotne proizvodnje nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in predstavnike zadevnih držav ter znane uvoznike in uporabnike. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje škode predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Od 22 proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo podobne izdelke, so bile v ta vzorec vključene tri družbe.

(7)

Vzorec je bil izbran na podlagi obsega prodaje in proizvodnje, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni proizvajalci Unije imajo sedež v štirih državah članicah in predstavljajo 48 % skupne prodaje vseh proizvajalcev Unije v Uniji ter 64 % proizvajalcev, ki so se odzvali. Nobena zainteresirana stran ni nasprotovala predlaganemu vzorcu.

(8)

Zaradi morebitnega velikega števila nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi, v obdobju preiskave od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011.

(9)

Od 38 nepovezanih uvoznikov, s katerimi je Komisija stopila v stik, se je le pet družb v roku odzvalo na vprašanja o vzorčenju. Izkazalo se je, da je ena družba uporabnik in ne uvoznik. Zato se je štelo, da vzorčenje ni potrebno, vprašalniki pa so bili poslani vsem štirim uvoznikom, ki so se odzvali. Na koncu sta le dva uvoznika izpolnila vprašalnik in v celoti sodelovala v preiskavi.

(10)

Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka za ugotavljanje dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi, v obdobju preiskave od1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje z organi zadevnih držav.

(11)

V preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Rusije. Izmed turških proizvajalcev izvoznikov so se odzvale tri družbe, zato je Komisija odločila, da vzorčenje za Turčijo ni potrebno. Tri sodelujoče turške družbe predstavljajo večino turškega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(12)

Komisija je za izvedbo analize vprašalnike poslala vsem trem sodelujočim turškim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije ter sodelujočim nepovezanim uvoznikom in uporabnikom.

(13)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vsi trije sodelujoči turški proizvajalci izvozniki, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika Unije in štirje uporabniki.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb.

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2008 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(16)

Protidampinški ukrepi veljajo za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Malezije, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske, zaradi prakse izogibanja pa tudi za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, poslan iz Indonezije, s Šrilanke, Filipinov in Tajvana (z nekaterimi izjemami) (3). Za države, navedene v prejšnjem stavku, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „države, za katere veljajo protidampinški ukrepi“.

(17)

Zadevni izdelek je pribor (fitingi) za cevi (brez litih fitingov, prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, vrste, ki se uporablja za varjenje ali druge namene, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11 , ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(18)

V proizvodnem postopku se brezšivne ali varjene jeklene cevi uporabljajo za proizvodnjo kolen, reducirk in predmetov v obliki črke T, za proizvodnjo kapic pa se kot surovina običajno uporabljajo jekleni listi. Kolena in reducirke se proizvajajo z rezanjem in oblikovanjem, ukrivljanjem ali reduciranjem. Predmeti v obliki črke T se proizvajajo s hidravličnim stiskanjem, kapice pa z oblikovanjem listov ali plošč. Temu običajno sledijo posnemanje robov in peskanje ter pakiranje. V nekaterih primerih se izdelek tudi galvanizira. Vse vrste izdelkov imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo.

(19)

Pribor (fitingi) za cevi se uporablja v petrokemijski industriji, gradbeništvu, pridobivanju energije, ladjedelništvu in industrijskih napeljavah. Uporablja se za medsebojno povezovanje cevi v vseh zgoraj navedenih primerih.

(20)

Za zadevni izdelek in nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla, ki se prodaja na domačem trgu v zadevnih državah, ter za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla, ki ga v Uniji prodaja industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo. Zato se ti izdelki začasno štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(21)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (11), v tej preiskavi ni sodeloval noben ruski proizvajalec izvoznik. Zato je bil v skladu s členom 18 osnovne uredbe izračun dampinga za Rusijo opravljen na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(22)

Ker ruski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je bila normalna vrednost za Rusijo izračunana na podlagi razpoložljivih dejstev.

(23)

Treba je opozoriti, da je pritožba vsebovala dokaze prima facie o dampingu v zvezi z ruskim uvozom zadevnega izdelka. Izračun, ki je podlaga za navedeni dokaz, je temeljil na konstruirani normalni vrednosti za Rusijo, ker ni bilo natančnejših informacij. Za določitev natančnejše normalne vrednosti pa je Komisija začasno odločila, da je treba normalno vrednost za Rusijo konstruirati na podlagi informacij, pridobljenih med preiskavo od tistih turških proizvajalcev izvoznikov, ki uporabljajo ruske brezšivne jeklene cevi kot surovino za proizvodnjo zadevnega izdelka. Stroški surovin vsekakor predstavljajo veliko večino skupnih proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, zato se je ta metoda štela za najbolj smiselno za določitev normalne vrednosti za Rusijo na podlagi razpoložljivih dejstev.

(24)

Normalna vrednost za Rusijo je bila zato izračunana z določitvijo tehtane povprečne normalne vrednosti tistih sodelujočih turških proizvajalcev izvoznikov, ki del svojih surovin kupujejo v Rusiji.

(25)

Pomembno je opozoriti, da je bila izračunana normalna vrednost določena za vrsto izdelka (kolena) z največjim obsegom uvoza, in ne za vse vrste zadevnega izdelka, da bi se omogočila reprezentativna primerjava z izvozno ceno (glej naslednje uvodne izjave).

(26)

Ker ni bilo podrobnejših podatkov o cenah, je bila izvozna cena za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije določena na podlagi Eurostatovih podatkov o uvozu. Zaradi velike raznovrstnosti izdelkov, prijavljenih pod nekaterimi oznakami KN, je bila izvozna cena določena tako, da je bila uporaba Eurostatovih podatkov omejena na vrsto izdelka (kolena) z največjim obsegom uvoza, ki velja za reprezentativno za ves zadevni izdelek. Izvozna cena je tako temeljila na oznaki KN 7307 93 11 .

(27)

Zgoraj navedene Eurostatove podatke o uvozu je bilo treba prilagoditi, ker so nekatere uvozne transakcije iz Rusije v Bolgarijo, Estonijo in Litvo vsebovale napačne deklaracije, najverjetneje zaradi napačnega uvrščanja izdelkov. Te transakcije so bile ugotovljene z uporabo statističnih podatkov o uvozu, danih na voljo v zbirki podatkov v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe, in so bile izvzete iz izračuna izvozne cene, da bi se preprečila uporaba izkrivljene izvozne cene pri izračunu dampinga.

(28)

Stopnja dampinga je bila določena s primerjavo izvozne cene franko tovarna, ki je temeljila na Eurostatovih podatkih, z zgoraj opredeljeno normalno vrednostjo za Rusijo.

(29)

Za določitev izvozne cene franko tovarna je bila izvozna cena CIF, ki je temeljila na Eurostatovih podatkih (in je bila popravljena zaradi odstranitve izkrivljanj, kot je navedeno zgoraj), prilagojena za stroške prevoza. Za ta namen so bili uporabljeni stroški prevoza, izračunani v pritožbi, ker so veljali za razumno oceno.

(30)

Stopnja dampinga na ravni države je bila izražena kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(31)

Na podlagi navedenega je začasna stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, kot sledi:

(32)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija za vsakega od treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov najprej ugotovila, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg te prodaje vsaj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike.

(33)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so jih družbe s skupno reprezentativno domačo prodajo prodale na domačem trgu in so enake ali zelo podobne vrstam, prodanim za izvoz v Unijo.

(34)

Za vsako vrsto podobnega izdelka, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, prodano za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je bil obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP približno 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka za izvoz v Unijo. V preiskavi je bilo za vse tri družbe ugotovljeno, da je bila domača prodaja večine vrst izdelka reprezentativna.

(35)

Komisija je nato proučila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka ugotovljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave.

(36)

Kadar je bil obseg prodaje posamezne vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja, večji od 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena te vrste enaka stroškom na enoto ali višja, je bila normalna vrednost po vrstah izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste izdelka.

(37)

Kadar je bil obseg dobičkonosne prodaje posamezne vrste izdelka 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena samo dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste izdelka.

(38)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je dobičkonosna prodaja nekaterih primerljivih vrst izdelka zajemala več kot 80 % skupne domače prodaje, zato je bila v zvezi s to prodajo pri izračunu povprečne cene za normalno vrednost uporabljena vsa domača prodaja. Za druge vrste izdelka, za katere se je tudi štelo, da so bile prodane v običajnem poteku trgovine, je bila uporabljena samo dobičkonosna prodaja.

(39)

Kadar so bile vse vrste izdelka prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovine. Za vrste izdelka, ki niso bile prodane v običajnem poteku trgovine, in za vrste izdelka, ki niso bili prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je bilo treba normalno vrednost konstruirati. Vse tri preiskovane družbe so prodajale take vrste izdelka za izvoz v Unijo, čeprav v omejenih količinah.

(40)

Za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so se nastali prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU) ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga z domačo prodajo podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave ustvarili zadevni sodelujoči proizvajalci izvozniki, prišteli k njihovim povprečnim stroškom proizvodnje v obdobju preiskave. Za vrste izdelka, prodane v nereprezentativnih količinah na domačem trgu, so bili za konstruiranje normalne vrednosti uporabljeni tehtani povprečni dobiček in PSU v običajnem poteku trgovine te nereprezentativne prodaje.

(41)

Zadevni izdelek se je v vseh primerih izvažal neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo.

(42)

Izvoz ene od treh sodelujočih turških družb v Unijo je bil v obdobju preiskave zelo omejen. Zadevna družba je trdila, da si želi povečati izvoz v Unijo, vendar uvoznikom ni mogla ponuditi dovolj nizkih cen; zahtevala je, naj se to dejstvo upošteva pri analizi.

(43)

Vendar pa je bilo treba damping za to družbo izračunati na podlagi njene omejene prodaje. Čeprav je bila prodaja družbe v Unijo omejena, je ni mogoče prezreti in je lahko edina podlaga za izračun individualne stopnje dampinga za to družbo. Nezmožnosti družbe za večjo prodajo zaradi domnevno visokih cen vsekakor ni mogoče šteti kot dejavnik, ki bi vplival na izračun dampinga v zvezi s to družbo.

(44)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Prilagoditev je bila odobrena predvsem za stroške prevoza in zavarovanja, vključno s prevozom v državi izvoznici, popuste, provizije, stroške kredita in bančne stroške.

(45)

Začasne stopnje dampinga so bile izražene kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(46)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila individualna stopnja dampinga za enega od treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka te družbe v Uniji.

(47)

Pri izračunu dampinga za druga dva sodelujoča turška proizvajalca pa se je izkazalo, da sta družbi izvajali ciljni damping, kar zadeva časovno obdobje, stranke in regije. Vzorec njunih izvoznih cen, ki so se precej razlikovale glede na različne kupce, regije in časovna obdobja, je bil resnično očiten. Poleg tega izračun dampinga na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen ni pokazal celotnega obsega dampinga, ki sta ga izvajala zadevna proizvajalca.

(48)

Da bi se pokazal celotni obseg dampinga, ki sta ga izvajali zadevni družbi, se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe normalna vrednost, določena na podlagi tehtanega povprečja, v njunem primeru zato primerjala s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v Unijo.

(49)

V zvezi z vsemi nesodelujočimi turškimi proizvajalci izvozniki je bila določena preostala stopnja dampinga. Ker se je raven sodelovanja štela za sorazmerno nizko (obseg izvoza treh sodelujočih turških družb je bil manjši od 80 % celotnega turškega izvoza v Unijo v OP), je preostala stopnja dampinga temeljila na razumni metodi, po kateri je stopnja višja od najvišje posamezne stopnje treh sodelujočih družb. Ta stopnja je bila določena na podlagi prodaje reprezentativnih vrst izdelka, ki jih je proizvedel turški sodelujoči proizvajalec z najvišjo stopnjo dampinga od treh sodelujočih družb.

(50)

Na podlagi navedenega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, kot sledi:

(51)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 22 proizvajalcev Unije. V smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe vseh 22 obstoječih proizvajalcev Unije zastopa industrijo Unije, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (7), trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo približno 50 % skupne prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(53)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki je temeljil na informacijah, pridobljenih iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih družb, ocen iz pritožbe za preostale proizvajalce Unije in Eurostatovih podatkov o obsegu uvoza.

(54)

Potrošnja Unije se je med letom 2008 in OP precej zmanjšala, in sicer za 40 %. V letu 2009 se je zmanjšala za 44 %, v letu 2010 je ostala na tej ravni, v OP pa se je malce povečala, in sicer za 4 odstotne točke.

Tabela 1

Potrošnja Unije

(55)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in Turčije oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(56)

Za obe zadevni državi je preiskava pokazala, da so bile stopnje dampinga nad pragom de minimis, določenem v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg dampinškega uvoza iz teh dveh držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(57)

V zvezi s konkurenčnimi pogoji med uvozom iz Rusije in Turčije ter podobnim izdelkom je preiskava pokazala, da proizvajalci iz teh držav uporabljajo iste prodajne poti in prodajajo podobnim kategorijam strank. Poleg tega je preiskava še pokazala, da se je uvoz iz teh dveh držav v smislu tržnih deležev v obravnavanem obdobju povečeval.

(58)

Dva sodelujoča turška izvoznika sta trdila, da kumulacija uvoza iz Rusije in Turčije v tem primeru ni ustrezna, saj se je uvoz iz teh držav z vidika obsega in cen gibal različno.

(59)

V zvezi s tem se opozarja, da je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da se uvoz iz Rusije povečuje, obseg uvoza iz Turčije pa je sorazmerno ustaljen. Vendar se glede na zmanjšanje povpraševanja v obravnavanem obdobju tržni deleži uvoza iz obeh držav povečujejo. Hkrati se zdi, da se njune cene vsaj v obdobju med letom 2009 in OP (visoka povprečna cena ruskega uvoza v letu 2008 je verjetno posledica nepravilnega poročanja) ne razlikujejo preveč, ob tem pa so ruske povprečne cene malce nižje, vendar zelo blizu povprečnim turškim cenam.

(60)

Glede na navedeno se začasno šteje, da so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena ter da je treba uvoz iz Rusije in Turčije proučiti kumulativno.

(61)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 46 %. Natančneje, uvoz se je v letu 2009 zmanjšal za 31 %, nato pa se je v letu 2010 zelo povečal, in sicer za 89 odstotnih točk, čemur je sledilo manjše zmanjšanje za približno 12 odstotnih točk v OP. Obseg dampinškega uvoza v OP je bil 2 935 ton.

Tabela 2

Dampinški uvoz iz zadevnih držav

(62)

Ustrezni tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju več kot podvojil, saj se je povečal z 2 % na 5 %.

(63)

V naslednji tabeli je prikazana povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav na meji Unije brez plačane dajatve, in sicer po Eurostatovih podatkih. V obravnavanem obdobju je bila povprečna cena uvoza iz zadevnih držav na splošno ustaljena pri 1 961 EUR na tono, razen v letu 2010, ko se je znižala za približno 150 EUR.

Tabela 3

Povprečne cene dampinškega uvoza

(64)

Primerjava cen posameznih vrst izdelka je bila opravljena med prodajnimi cenami sodelujočih turških proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami vzorčenih proizvajalcev Unije v Uniji. Ker ruski izvozniki niso sodelovali v preiskavi, so bile za izračun nelojalnega nižanja cen uporabljene povprečne cene CIF iz Eurostatovih podatkov in povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije v Uniji. V zvezi z obema zadevnima državama so bile po potrebi uporabljene prilagoditve, da bi se upoštevali raven trgovanja in stroški, nastali po uvozu, vključno s carino v primeru Rusije.

(65)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz zadevnih držav, ki se prodaja v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za približno 30 %.

(66)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(67)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija uporabila vzorčenje proizvajalcev Unije. Za analizo škode so bili določeni škodni kazalniki na naslednjih dveh ravneh:

(68)

Proizvodnja Unije se je med letom 2008 in OP zmanjšala za 44 %. Natančneje, v letu 2009 se je zmanjšala za 47 %, v letu 2010 še za 2 odstotni točki, nato pa se je malce povečala, za 5 odstotnih točk v OP, ko je obsegala 53 653 ton.

Tabela 4

Proizvodnja

(69)

Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije je bila v celotnem obravnavanem obdobju ustaljena in je obsegala 179 912 ton.

Tabela 5

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost

(70)

Izkoriščenost zmogljivosti je v letu 2008 obsegala 53 %, v letu 2009 se je zmanjšala na 28 %, v letu 2010 na 27 %, v OP pa se je malce povečala, in sicer na 30 %. Razvoj stopnje izkoriščenosti jasno kaže gibanje proizvodnje, medtem ko je bila zmogljivost ustaljena.

(71)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %. Prodaja se je v letu 2009 zmanjšala za 45 % in ostala na tej ravni v letu 2010, v OP pa se je malce povečala, in sicer za 7 odstotnih točk. V OP je prodaja v Uniji obsegala 42 379 ton.

Tabela 6

Prodaja v Uniji

(72)

Tržni delež proizvajalcev Unije je bil v obravnavanem obdobju sorazmerno ustaljen, v OP pa se je celo povečal na 72 %. Povečanje tržnega deleža je posledica tega, da se je obseg prodaje proizvajalcev Unije zmanjšal malo manj kot potrošnja v tem obdobju.

Tabela 7

Tržni delež proizvajalcev Unije

(73)

Ker se je potrošnja med letom 2008 in OP zmanjšala za 40 %, se sklene, da proizvajalci Unije niso mogli izkoristiti rasti trga.

(74)

Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije se je med letom 2008 in OP zmanjšala za 18 %. Natančneje, število zaposlenih se je precej zmanjšalo, in sicer z 982 v letu 2008 na 824 v letu 2009 oziroma za 16 %, v letu 2010 je ostalo približno na tej ravni, v OP pa se je dodatno zmanjšalo na 801.

Tabela 8

Zaposlenost

(75)

Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 31 %. To je posledica dejstva, da se je proizvodnja zmanjšala hitreje kot stopnja zaposlenosti.

Tabela 9

Produktivnost

(76)

Letne povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu EU so se v obravnavanem obdobju znižale za več kot 10 %. Natančneje, povprečne cene so se v letu 2009 najprej zvišale za približno 12 %, v letu 2010 pa so strmo padle za 23 odstotnih točk in v OP ostale na tej ravni. V OP je bila povprečna cena proizvajalcev Unije 3 096 EUR na tono.

Tabela 10

Povprečne cene proizvajalcev Unije

(77)

Kot je navedeno zgoraj, so bile prodajne cene industrije Unije nelojalno znižane zaradi dampinškega uvoza iz Rusije in Turčije.

(78)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz Rusije in Turčije učinka dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče šteti za zanemarljivega. Pomembno je poudariti, da protidampinški ukrepi veljajo za osem držav, kot je navedeno v uvodni izjavi (16). Ker se je v obdobju, na katero se nanaša ta preiskava, prodaja industrije Unije zmanjšala in je utrpela izgubo, ni mogoče ugotoviti okrevanja po preteklem dampingu, zato velja, da je proizvodnja Unije še dovzetna za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

(79)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je med letom 2008 in OP znižala za 18 %. Natančneje, zaloge so se v letu 2009 malce povečale, in sicer za 2 %, v letu 2010 so se zmanjšale za 13 odstotnih točk, v OP pa še za dodatnih 7 odstotnih točk. V OP so končne zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije obsegale 5 338 ton.

Tabela 11

Končne zaloge

(80)

Med letom 2008 in OP so se letni stroški dela znižali za 10 %. Natančneje, stroški dela so se v letu 2009 precej znižali, in sicer za skoraj 20 % (kar ustreza zmanjšanju zaposlenosti), v letu 2010 so se povečali za 4 odstotne točke, v OP pa še za dodatnih 5 odstotnih točk.

Tabela 12

Letni stroški dela

(81)

Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev nepovezanim strankam na trgu Unije, izražena kot odstotni delež neto prodaje, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala z zdravega dobička do precejšnje izgube. Natančneje, dobiček se je zmanjšal z 9,6 % v letu 2008 na –1,2 % v letu 2009, v letu 2010 pa se je še poslabšal in padel na –7,8 %. Razmere so se malce izboljšale v OP, ko je bila izguba –7,0 %.

Tabela 13