(1)

Komisija je bila s tremi pritožbami, ki jih je v letih 1993, 1996 in 1997 vložil komercialni izdajatelj televizijskega programa Sociedade Independente de Comunicação, S. A. (v nadaljnjem besedilu: komercialna televizija SIC) obveščena, da je Portugalska izvajala določeno število začasnih ukrepov in ukrepov letnih denarnih nadomestil v korist portugalskega javnega izdajatelja televizijskega programa Radiotelevisão Portuguesa, S. A. (v nadaljnjem besedilu: javna televizija RTP).

(2)

Komisija je z dopisom z dne 15. novembra 2001 Portugalsko obvestila, da se je v zvezi s številnimi začasnimi ukrepi, ki so bili odobreni javni televiziji RTP, odločila uvesti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka preiskave je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti (3). Komisija je nato v členu 1 Odločbe Komisije 2005/406/ES z dne 15. oktobra 2003 o začasnih ukrepih, ki jih je izvajala Portugalska za RTP (4), ugotovila, da so nekateri od teh ukrepov, in sicer državna pomoč v višini 68 006 milijonov PTE, ki jo je Portugalska javni televiziji RTP dodelila v obliki pogodbe s shemo socialne varnosti v letu 1993, kapitalskih injekcij v obdobju 1994–1997 in posojila v letu 1998, združljiva s skupnim trgom v smislu člena 86(2) Pogodbe ES. Poleg tega člen 2 te odločbe navaja, da nekateri ukrepi ne pomenijo državne pomoči, in sicer oprostitev plačila registracijskih taks, plačilo za odcepitev oddajnega omrežja, odobrena sredstva za plačila letnih pristojbin za uporabo oddajnega omrežja, protokol o spodbujanju kinematografov, izdaja obveznic in načrt prestrukturiranja za obdobje 1996–2000.

(4)

26. junija 2008 je Sodišče prve stopnje v zadevi T-442/03 (5) razveljavilo del Odločbe 2005/406/ES iz dveh razlogov. Razveljavilo je tisti del člena 2 Odločbe, v katerem je bilo ugotovljeno, da „oprostitev plačila notarskih stroškov in stroškov registracije“ ne pomeni državne pomoči. Sodišče je menilo, da bi morala Komisija v zvezi z začasno prednostjo v obliki oprostitve plačila registracijskih taks in pristojbin v zvezi s preoblikovanjem javne televizije RTP v delniško družbo (v nadaljnjem besedilu: začasna oprostitev) ugotoviti, ali je skladno z logiko portugalskega pravnega sistema, da se preoblikovanje javnih podjetij v delniške družbe izvede z zakonom, oziroma ali sklicevanje na ta zakon pri izvajanju tega preoblikovanja pomeni izjemo, ki javnim podjetjem daje prednost pred drugimi podjetji.

(5)

Glede trajne prednosti na podlagi neomejene oprostitve plačila registracijskih taks in drugih stroškov v zvezi z vpisom, registracijo ali zaznambo, ki je bila dodeljena javni televiziji RTP (v nadaljnjem besedilu: trajna oprostitev), je Sodišče menilo, da oprostitev morda res ni trajna (glej uvodni izjavi 73 in 79), vendar to ne spremeni ugotovitve, da Komisija ni dokazala splošne narave te oprostitve. Sodišče je nadalje menilo, da je bilo preoblikovanje javne televizije RTP v delniško družbo morda res izvedeno zato, ker se je to zdelo nujno za opravljanje nalog javne službe, vendar glede tega niso bila predložena ustrezna dokazila.

(6)

Sodišče je zavrnilo zahteve glede ugotovitve iz Odločbe 2005/406/ES v zvezi z neopredelitvijo izdaje obveznic leta 1994 in plačila pristojbin kot državne pomoči.

(7)

Glede združljivosti ukrepov državne pomoči (člen 1 Odločbe 2005/406/ES) je Sodišče ugotovilo, da se Komisija ni mogla zanašati na poročila o izvajanju javne službe in podatke iz teh poročil, ker za ta poročila ni bila izvedena zunanja revizija, kakor to zahteva nacionalna zakonodaja. Zato Komisija ni mogla upravičeno sklepati, da so bili ukrepi državne pomoči združljivi s skupnim trgom v smislu člena 86(2) Pogodbe (zdaj člena 106(2) PDEU in „notranjim trgom“) (6). Sodišče je razveljavilo člen 1 Odločbe 2005/406/ES.

(8)

Po sodbi Sodišča v zadevi T-442/03 je Komisija zainteresirane strani obvestila, da je preiskava Komisije v tej zadevi ponovno odprta in tretje osebe pozvala, naj predložijo pripombe (7).

(9)

Komisija je 10. marca 2009 prejela pripombe pritožnika, ki jih je 8. aprila 2009 posredovala Portugalski. Nadaljnje pripombe pritožnika je prejela 17. junija 2009, Portugalski pa jih je posredovala 28. julija 2009. Portugalska je na oba sklopa pripomb odgovorila z dopisoma z dne 7. in 8. septembra 2009. Portugalska je poslala Komisiji dodatne informacije 23. februarja 2010, 4. marca 2010 in 15. aprila 2010. Komisija je 10. maja 2010 Portugalski poslala zahtevo po informacijah, v kateri je zahtevala zlasti neodvisne zunanje revizije poročil o izvajanju javne službe za obdobje 1992–1997.

(10)

Portugalska je na zahtevo Komisije po informacijah odgovorila z dopisom z dne 8. junija 2010, zahtevane zunanje revizije poročil o izvajanju javne službe pa je predložila z dopisom z dne 12. avgusta 2010. Portugalska je dodatne informacije predložila z dopisom z dne 29. septembra 2010. Komisija se je 29. marca 2011 sestala s Portugalsko, ki je Komisiji predložila dodatne informacije 17. junija 2011, 25. avgusta 2011 in 26. oktobra 2011.

Z dopisom, evidentiranim 15. decembra 2011, se je Portugalska izjemoma strinjala, da se ta sklep sprejme v angleščini kot edinem verodostojnem jeziku.

(11)

Ta sklep obravnava samo začasne ukrepe iz sklepa o začetku formalnega postopka preiskave. Nekaterih ukrepov, ki jih je Komisija v Odločbi 2005/406/ES razglasila za ukrepe, ki ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, Sodišče v zadevi T-442/03 ni razveljavilo, zato je člen 2 Odločbe 2005/406/ES postal pravnomočen. Ti ukrepi se nanašajo na plačilo za odcepitev oddajnega omrežja, odobrena sredstva za plačila letnih pristojbin za uporabo oddajnega omrežja, protokol o kinematografski produkciji, izdajo obveznic in načrt prestrukturiranja za obdobje 1996–2000. Vendar pa bo Komisija v skladu z zahtevo Sodišča v zadevi T-442/03 izvedla novo oceno začasne in trajne oprostitve plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave.

Ta sklep se osredotoča na finančno razmerje med javno televizijo RTP in Portugalsko v obdobju 1992–1998 v zvezi s pogodbo s shemo socialne varnosti iz leta 1993, kapitalskimi injekcijami v obdobju 1994–1997 in posojilom iz leta 1998. Ta sklep ne obravnava vprašanja pravne opredelitve izplačila letnih denarnih nadomestil, odobrenih javni televiziji RTP, in njihove skladnosti s Pogodbo, kar je Komisija obravnavala v svojem sklepu z dne 22. marca 2006 v zadevi št. E 14/05 (8). Poleg tega je Komisija 4. julija 2006 sprejela sklep glede sporazuma javne televizije RTP o financiranju prestrukturiranja v zadevi NN 31/06 (9).

(12)

Da pa bi imela Komisija celovit pregled finančnega razmerja med Portugalsko in javno televizijo RTP za obdobje, ki ga obsega preiskava Komisije v tej zadevi, mora poleg začasnih ukrepov upoštevati tudi finančno podporo, ki je bila javni televiziji RTP dodeljena z izplačili letnih denarnih nadomestil. Zato ta sklep obravnava letna denarna nadomestila v obsegu, potrebnem za obrazložitev ugotovitev Komisije glede začasnih ukrepov.

(13)

Javna televizija RTP (takrat Rádio e Televisão Portuguesa, S.A.R.L) je bila ustanovljena kot javna delniška družba z aktom dne 15. decembra 1955 po odločitvi Portugalske o ustanovitvi javne družbe, ki bi ji podelila koncesijo za zagotavljanje storitev javne radiotelevizije (10). Pogodbo o koncesiji za opravljanje javne službe so podpisali dne 16. januarja 1956.

(14)

Z uredbo z zakonsko močjo št. 674-D/75 z dne 2. decembra 1975 je bila javna televizija RTP nacionalizirana. S to uredbo z zakonsko močjo je bila javna televizija RTP preoblikovana v javno družbo z imenom „Radiotelevisão Portuguesa, E.P.“, na podlagi uredbe z zakonsko močjo pa so bile nanjo prenesene vse zakonite pravice in obveznosti njenega predhodnika.

(15)

Javna televizija RTP je imela monopolni položaj na radiodifuzijskem trgu vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Oddajala je dva kanala, RTP1 in RTP2. Potem ko je Portugalska februarja 1992 komercialnima televizijama SIC in TVI odobrila dovoljenja za oddajanje na tretjem oziroma četrtem kanalu (11), se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela soočati s konkurenco komercialnih izdajateljev televizijskih programov.

(16)

Javna televizija RTP je bila 14. avgusta 1992 z Zakonom št. 21/92 preoblikovana v javno delniško družbo z imenom „Radiotelevisão Portuguesa, S. A.“, poleg tega pa je bil s tem zakonom odobren njen statut.

(17)

Javna televizija RTP izvaja tako storitve javne radiotelevizije kot komercialne dejavnosti. Po zakonu ji je dovoljeno opravljati komercialne ali gospodarske dejavnosti v zvezi s televizijsko dejavnostjo (12).

(18)

Javna televizija RTP je komercialne dejavnosti izvajala s finančno udeležbo v družbah, ki se pravno razlikujejo od javne televizije RTP in imajo svojo lastno strukturo in računovodski sistem.

(19)

Izplačila letnih denarnih nadomestil javni televiziji RTP predstavljajo glavni mehanizem za nadomestilo javni televiziji RTP za njene obveznosti javne službe. V obdobju 1992–1998 je javna televizija RTP za pokritje stroškov svojih obveznosti javne službe prejela izplačila letnih denarnih nadomestil v skupni vrednosti 66 495 milijonov PTE (približno 332 milijonov EUR) (14). Pravna podlaga za izplačila letnih denarnih nadomestil je člen 5 Zakona št. 21/92 (15).

(20)

V preglednici 1 je prikazana razčlemba izplačil letnih denarnih nadomestil, ki so bila javni televiziji RTP dodeljena v obdobju 1992–1998, obravnavanem v tem sklepu.

Preglednica 1

Znesek izplačil letnih denarnih nadomestil v obdobju 1992–1998

(21)

Portugalsko zakonodajo o registraciji družbe v času, ko je bila javna televizija RTP preoblikovana v javno delniško družbo, je mogoče opisati, kot sledi. Člen 7(1) portugalskega Zakona o družbah (Código das Sociedades Comerciais) v različici, ki je bila veljavna v času preoblikovanja javne televizije RTP, je določal, da mora biti statut (contrato de sociedade) trgovske družbe uradno potrjen z notarskim zapisom.

Člen 18(5) Zakona o družbah je določal, da mora biti akt o ustanovitvi javne delniške družbe po ustanovitvi družbe v pravilni pravni obliki evidentiran v trgovinskem registru. Registracija je bila obvezna v skladu s členoma 15(1) in 3(a) Zakonika o sodnem registru (Código do Registo Comercial) in členom 166oZakona o družbah.

V skladu s členom 70(1)(a) Zakonika o sodnem registru različice, ki je bila veljavna v zadevnem času, je moral biti akt o ustanovitvi javne delniške družbe objavljen v Diário da República (glej člen 70(2) (16)). Objava je morala biti izvedena po uradni dolžnosti sodnega tajnika in na stroške zainteresirane strani (glej člen 71(1) Zakonika o sodnem registru).

(22)

Javna televizija RTP je bila po preoblikovanju v javno delniško družbo leta 1992 oproščena plačila notarskih stroškov in registracijskih taks, povezanih z registracijo pravnega preoblikovanja javne televizije RTP iz javnega podjetja v javno delniško družbo. Vrednost oprostitev je bila 33 milijonov PTE (približno 164 000 EUR). Običajno mora vsaka pravna oseba v skladu s portugalsko zakonodajo plačati pristojbine, obračunane za ustanovitev podjetja in spremembo statuta podjetja oziroma morebitne ostale ustrezne spremembe družbe.

(23)

Pravna podlaga za oprostitev plačila registracijskih taks je člen 11(1) Zakona št. 21/92, ki določa, da:

„statut RTP SA […] je s tem potrjen; ni potrebno, da se preoblikuje v zapis, temveč bo samodejno registriran, brez dajatev in stroškov, na podlagi Lista Republike (Diário de República), v katerem je objavljen.“

(24)

Člen 11(1) Zakona št. 21/92 izhaja iz uporabe Zakona št. 84/88 z dne 20. julija 1988 o preoblikovanju javnih podjetij v javne delniške družbe. Člen 1 Zakona št. 84/88 določa, da so lahko javna podjetja, tudi če so nacionalizirana, z uredbo z zakonsko močjo preoblikovana v javne delniške družbe. V njem je navedeno:

„Javna podjetja […] se lahko v skladu z ustavo in s to uredbo z zakonsko močjo preoblikujejo v javne delniške družbe, ki so v celoti ali delno v lasti javnih subjektov.“

(25)

Člen 3(2) Zakona št. 84/88 o preoblikovanju javnih podjetij v javne delniške družbe tudi določa, da mora biti s tako uredbo z zakonsko močjo odobren statut javne delniške družbe. V skladu s členom 3(3) Zakona št. 84/88 taka uredba z zakonsko močjo zadošča za izpolnitev vseh zahtev glede registracije (17).

(26)

Na podlagi člena 11(2) Zakona št. 21/92 je bila javna televizija RTP oproščena plačila drugih registracijskih taks, ki so neposredno povezane s spremembo pravne narave družbe. Člen 11(2) navaja:

„Vsak vpis, registracija in zaznamba pri vseh službah za registracijo, upravnih službah ali javnih organih, zlasti pri državnem registru pravnih oseb, pri vseh zemljiškoknjižnih uradih in pri registru motornih vozil, se izvrši zgolj na podlagi zahteve, ki jo podpišeta dva člana upravnega sveta družbe, in je oproščena plačila vseh dajatev in pristojbin.“

(27)

Po mnenju Portugalske določba člena 11(2) izhaja iz uporabe Uredbe z zakonsko močjo št. 404/90 (18) in potrjuje uporabnost določbe s splošno veljavnostjo za javno televizijo RTP. Na podlagi člena 1 tega zakona se podjetjem, ki so do 31. decembra 1993 izvršila dejanje sodelovanja ali koncentracije, lahko odobri oprostitev davka na prenos stalnih sredstev, ki so potrebna za tako koncentracijo ali sodelovanje. Člen 1 tega zakona določa tudi oprostitev plačila pristojbin in drugih plačljivih pravnih stroškov za izvedbo teh dejanj.

(28)

Portugalska je navedla, da je javna televizija RTP po preoblikovanju v javno delniško družbo v preteklosti že večkrat plačala notarske stroške in registracijske takse, povezane z nekaterimi povečanji kapitala in drugimi dejavnostmi (19).

(29)

Javna televizija RTP je v obdobju 1983–1989 v shemi socialne varnosti ustvarila dolg v višini 2 189 milijonov PTE, ki je nastal zaradi neplačevanja prispevkov socialne varnosti. Izvor dolga je bil spor med javno televizijo RTP in upravo za socialno varnost glede razlage prispevkov za socialno varnost za nadurno delo in honorarje umetnikov.

(30)

Razlaga uprave za socialno varnost je bila opredeljena v členu 2(e) Izvedbene uredbe št. 12/83 z dne 12. februarja 1983. Da bi se izognili pravnim postopkom, sta stranki dosegli dogovor, v skladu s katerim se je uprava za socialno varnost odpovedala svoji terjatvi za plačilo zamudnih obresti in se strinjala z odloženim plačilom dolga. Izvedbena uredba po rešitvi pravnega spora ni bila nikoli preklicana.

(31)

Ministrstvo za finance in ministrstvo za socialno varnost sta 6. maja 1993 s skupno uredbo odobrila odloženo plačilo dolga v 120 mesečnih obrokih ter se odpovedala globam in zamudnim obrestim v znesku 1 206 milijonov PTE (6 milijonov EUR).

(32)

Pogoji za odobritev posebnega sistema za poravnavo dolgov, ki jih je javna televizija RTP dolgovala shemi za socialno varnost, so opredeljeni v Uredbi z zakonsko močjo št. 411/91. Člen 2(1) te uredbe določa, da je odobritev posebnega sistema nujna zaradi zagotavljanja uspešnega poslovanja dolžnika in da je lahko utemeljitev za uporabo tega sistema tista iz člena 2(d) Uredbe, da je bilo zadolženo podjetje „predmet zaposlitve, samoupravljanja delavcev ali posredovanja države“.

(33)

Portugalska je vsako leto v obdobju 1994–1997 povečala kapital javne televizije RTP. Naslednja preglednica prikazuje pregled različnih povečanj kapitala, ki znašajo 46,8 milijarde PTE (233 milijonov EUR).

Preglednica 2

Povečanja osnovnega kapitala javne televizije RTP v obdobju 1994–1997

(34)

Pogodbi o izvajanju javne službe, ki ju je Portugalska sklenila z javno televizijo RTP, določata udeležbo države pri naložbah javne televizije RTP, po možnosti v obliki povečanj kapitala (20).

(35)

Decembra 1998 je javna televizija RTP s Skladom za stabilizacijo dolga (Fundo de Regularização da Dívida Pública) sklenila pogodbo za podrejeno posojilo, v kateri so bili določeni pogoji glede posojila v višini 20 milijard PTE (99,8 milijona EUR) za povečanje kapitala javne televizije RTP.

(36)

S Skladom za stabilizacijo dolga upravlja Zavod za upravljanje javnega dolga (Instituto de Gestão de Crédito Público), ki je v skladu z Zakonom o javnem dolgu (21) in smernicami, ki jih določa portugalska vlada, pristojen za upravljanje dolga portugalske države in za izvajanje osrednjega programa zadolževanja. Ta zavod je v pristojnosti in pod nadzorom portugalskega ministrstva za finance (22).

(37)

Za posojilo je bilo treba od datuma, od katerega so bile vsote na razpolago javni televiziji RTP, plačevati letne obresti po dvanajstmesečni stopnji Lisbor, preračunani na prvi dan posameznega obdobja, s pribitkom 20 bazičnih točk (23).

(38)

V skladu s pogodbo bi moralo biti posojilo vrnjeno do 31. decembra 2003, vendar se je lahko na podlagi skupnega dogovora podaljšalo za eno ali dve leti. Javna televizija RTP ni plačala obresti od posojila, ker pogodba določa, da se obresti prvih štirih letnih plačil kapitalizirajo (24).

(39)

Pogodba, ki sta jo decembra 1998 sklenila Sklad za stabilizacijo javnega dolga in javna televizija RTP, je bila sestavljena v skladu s smernicami iz skupnega sklepa državnih sekretarjev za sredstva javnega obveščanja, za državno blagajno in za finance z dne 17. decembra 1998.

(40)

Kot prikazuje naslednja preglednica, je javna televizija RTP v obdobju, ki ga preiskuje Komisija, imela izgube. V letu 1996 se je finančni položaj javne televizije RTP poslabšal do te mere, da je njen neto lastniški kapital postal negativen.

Preglednica 3

Ekonomski in finančni podatki javne televizije RTP za obdobje 1993–1998

(41)

Javna televizija RTP mora nuditi storitve javne televizije. Različni zakoni določajo opredelitev, dodelitev in financiranje teh storitev.

(42)

Zakon št. 58/90, ki ureja dejavnosti razširjanja televizijskih programov, je določil pogoje za zasebne izdajatelje televizijskih programov in obveznost države, da zagotavlja storitve javne radiotelevizije (25). Zakon št. 21/92 v zvezi s statutom javne televizije RTP določa glavne obveznosti javne službe in financiranje te službe.

(43)

Javna televizija RTP in portugalska država sta v letih 1993 in 1996 podpisali dve pogodbi o izvajanju javne službe, ki podrobneje opisujeta javno službo in njeno financiranje (v nadaljnjem besedilu: stara pogodba o izvajanju javne službe in nova pogodba o izvajanju javne službe ali skupaj: pogodbi o izvajanju javne službe) (26).

(44)

Člen 4 Zakona št. 21/92 določa, da morata Portugalska in javna televizija RTP skleniti pogodbo o koncesiji, določa pa tudi obveznosti javne službe, ki se morajo izvajati v skladu s pogodbo. Člen 4(2) istega zakona določa splošna načela, ki jih mora javna televizija RTP v vlogi koncesionarja upoštevati pri izvajanju svojih dejavnosti (27), člen 4(3) pa opisuje obveznosti glede storitev javne radiotelevizije (28).

(45)

Pogodbi o izvajanju javne službe potrjujeta obveznosti, ki jih ima javna televizija RTP kot javna služba. Prvič, za javno televizijo RTP veljajo splošne obveznosti in obveznosti v zvezi z vsebino programa (29). RTP mora nuditi storitev javne televizije, v okviru katere mora oddajati dva kanala, prebivalcem celinskega dela Portugalske pa zagotoviti splošno pokritje. Prvi kanal je bolj splošne narave in mora nuditi bolj splošne programske vsebine. Drugi kanal mora biti namenjen posebnim skupinam gledalcev ter nuditi izobraževalne, kulturne in znanstvene programske vsebine. Eden od kanalov mora pokrivati avtonomni regiji Azorov in Madeire.

(46)

Drugič, pogodbi o izvajanju javne službe javni televiziji RTP nalagata posebne obveznosti glede programskih vsebin (30). Določata standarde glede kakovosti programa (pluralizem, nepristranske informacije itd.) in vsebine programa (novo leposlovje, šport, otroci, portugalska kultura, domače novice, zabava). Javna televizija RTP mora omogočiti programski čas določenim subjektom, podpirati kinematografsko produkcijo in druge oblike avdiovizualne produkcije, spodbujati produkcijo programov, namenjenih izobraževanju ali usposabljanju, izmenjevati programe z avtonomnima regijama Azorov in Madeire ter spodbujati sodelovanje z drugimi javnimi televizijskimi ustanovami v Evropski uniji. Poleg tega mora izpolniti določene obveznosti glede programskih vsebin, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem. Na primer, ustvarjati mora programe za portugalske skupnosti, ki živijo v tujini, za portugalsko govoreče države v Afriki in za Macau ter jih zanje predvajati. Zagotoviti mora delovanje kanala RTP Madeira in kanala RTP Azori ter vzdrževati svoje produkcijske centre in predstavnike v tujini.

(47)

Tretjič, pogodbi o izvajanju javne službe javni televiziji RTP nalagata posebne obveznosti. Na primer, javna televizija RTP mora hraniti avdiovizualne arhive, pri svoji opremi in dejavnostih uvajati tehnološke inovacije, podpirati nacionalno gledališko ustanovo S. Carlos in nuditi druge storitve, ki bodo vsaka posebej podrobneje določene.

(48)

Člen 5 Zakona št. 58/90 je javni televiziji RTP podelil koncesijo za storitve javne televizije za obdobje petnajstih let, ki jo je mogoče obnoviti za nadaljnjih petnajst let in vključuje tudi frekvence, potrebne za oddajanje prvega in drugega kanala. Člen 4 Zakona št. 21/92 določa, da je javna televizija RTP koncesionar za storitve javne radiotelevizije. Klavzula 1(a) pogodb o izvajanju javne službe potrjuje, da je javna televizija RTP ponudnik storitev javne televizije (31).

(49)

Pogodbi o izvajanju javne službe (32) določata ustanovitev Sveta za javno mnenje (Conselho de Opinião), sestavljenega iz predstavnikov različnih skupin javnega mnenja, ki lahko posredujejo in ocenijo, ali javna televizija RTP izpolnjuje svoje splošne in posebne obveznosti javne radiotelevizije.

(50)

Javna televizija RTP mora ministru za finance predložiti javni poslovni načrt in proračun za izvajanje svoje naloge javne službe (Plano de Actividades e Orçamento do Serviço Público) za naslednje leto; priloženo mora biti tudi mnenje revizijskega sveta javne televizije RTP in Sveta za javno mnenje. Poleg tega mora predložiti poročilo o izpolnjevanju svojih obveznosti javne službe za preteklo leto (Relatório sobre o Cumprimento das Obrigacões do Serviço Público, v nadaljnjem besedilu: poročila o izvajanju javne službe) s priloženim mnenjem revizijskega sveta javne televizije RTP (33).

(51)

Minister za finance in član vlade, ki je pristojen za sredstva javnega obveščanja, morata preveriti skladnost s pogodbama o izvajanju javne službe. Glavni inšpektor za finance mora pregledati finančni načrt. Poleg tega mora zunanji specializirani revizor izvesti letno revizijo poročil o izvajanju javne službe (34).

(52)

Nova pogodba o izvajanju javne službe določa tudi sankcije v obliki glob, zaplembe, odplačila ali prenehanja pogodbe, ki jih Portugalska naloži za kršitev pogodbe.

(53)

V obdobju 1992–1998 je javna televizija RTP pri neodvisnem revizorju naročila zunanje revizije vseh svojih letnih računovodskih izkazov.

(54)

Javna televizija RTP je pripravila tudi poročila o izvajanju javne službe za vsa ta leta, razen za leto 1992, ker je bila obveznost glede zunanjih revizij prvič navedena v stari pogodbi o izvajanju javne službe iz leta 1993. Portugalska trdi, da je za leta od 1995 do 1998 pravno neodvisen revizor izdal pozitivno in neodvisno mnenje o poročilih o izvajanju javne službe (35). Portugalska tudi trdi, da so bila vsem poročilom o izvajanju javne službe v zadevnem obdobju priložena mnenja revizijskega sveta javne televizije RTP in revizije generalnega inšpektorja za finance (Inspecção-Geral de Finanças), ki je neodvisen od javne televizije RTP.

Stanje glede zunanjih revizij poročil o izvajanju javne službe je mogoče opisati, kot sledi:

(55)

Poročili o izvajanju javne službe za leti 1993 in 1994 sta vsebovali izjavi o skladnosti, v katerih je bilo navedeno, da je javna televizija RTP izpolnila svoje obveznosti javne službe, vendar sta bili to izjavi uprave javne televizije RTP.

(56)

V letih 1995, 1996, 1997 in 1998 so poročila o izvajanju javne službe vsebovala izjave o skladnosti s strani zunanjih neodvisnih revizorjev, Maia, Mesquita & Associados – (Revisor Oficial das Contas), v teh izjavah pa je bilo navedeno, da z revizijo ni bilo ugotovljeno nič takega, kar bi bistveno vplivalo na izračun denarnih nadomestil javni televiziji RTP iz teh poročil za ta leta.

(57)

V letu 2010 je Portugalska Komisiji predložila celovitejše zunanje revizije poročil o izvajanju javne službe za obdobje 1992–1997. Zunanje revizije poročil o izvajanju javne službe za to obdobje je organiziral nacionalni regulativni organ za medije, Entidade Reguladora para a Comunicação Social (v nadaljnjem besedilu: regulativni organ ERC). Revizije za to obdobje je izvedel neodvisni zunanji revizor Pedro Roque SROC (36). Portugalska je predložila tudi zbirno poročilo, v katerem so bili povzeti vsi rezultati revizij za vsa zadevna leta.

Zunanja revizija poročila o izvajanju javne službe za leto 1998 je že bila opravljena. To zunanjo revizijo za leto 1998 je izvedlo podjetje BDO Binder, zunanji revizor (v nadaljnjem besedilu: poročilo revizorja BDO Binder) (37).

(58)

Cilj revizij za leta 1992–1997 je bil oceniti, ali je javna televizija v vsakem zadevnem letu izpolnila svoje obveznosti iz takrat veljavnih pogodb o izvajanju javne službe in ali obstaja povezava med stroški javne službe in denarnimi nadomestili. Zunanje revizije so navajale obveznosti javne službe, ki so izhajale iz pogodb o izvajanju javne službe, in upoštevale različne zakone, ki so urejali obveznosti javne službe televizije RTP (na primer Zakon o televiziji št. 58/90 z dne 7. septembra 1990), javni poslovni načrt in proračun (Plano de Actividades e Orçamento do Serviço Público) ter poročila o izvajanju javne službe. Zunanje revizije so preučile, ali so bile spoštovane obveznosti javne službe. V poročilih so bile narejene primerjave med denarnimi nadomestili, ki jih je dodeljevala Portugalska, in stroški iz poročil o izvajanju javne službe.

(59)

Za vsa leta, ki so bila predmet revizije, tj. leta v obdobju 1992–1997, je bilo z revizijami ugotovljeno, da je javna televizija RTP v glavnem izpolnila svoje glavne obveznosti glede razširjanja televizijskih programov. Revizije tudi navajajo, da „glede povezave med nalogami javne službe in nadomestila za ‚dejanske stroške‘ ni nobenih bistvenih izkrivljanj, ki bi vplivala na skladnost s takrat veljavno zakonodajo“. Za vsa zadevna leta je bilo v zbirnem poročilu ugotovljeno, da je bilo denarno nadomestilo Portugalske manjše od zneskov, navedenih v vsakem poročilu o izvajanju javne službe. Revizije so objavljene na spletni strani regulativnega organa ERC (38). V poročilu revizorja BDO Binder je bilo prav tako ugotovljeno, da nadomestila, ki so bila izplačana za opravljeno javno službo, niso bila prekomerna.

(60)

Člen 5 Zakona št. 21/92 javni televiziji RTP daje pravico do denarnih nadomestil za izvajanje obveznosti javne službe. Ta pravica je potrjena v pogodbah o izvajanju javne službe.

(61)

Poleg sistema letnih denarnih nadomestil (glej uvodno izjavo 19) pogodbi o izvajanju javne službe določata tudi, da Portugalska financira:

(62)

Javna televizija RTP za določanje stroškov in prihodkov, ki izhajajo iz obveznosti javne službe in na podlagi katerih je upravičena do izplačila nadomestila, uporablja analitični računovodski sistem. Pogodbi o izvajanju javne službe za vsako obveznost javne službe določata merila za izračun stroškov, upravičenih do nadomestila (41).

(63)

Na podlagi analitičnega računovodskega sistema iz prejšnje uvodne izjave javna televizija RTP razporedi stroške in prihodke (npr. osebje in opremo) na določeno število dejavnosti (upravljanje programskih vsebin, neposredni in posredni stroški programov, stroški razširjenosti, stroški oddajanja, stroški trženja in upravni stroški).

(64)

Neposredni stroški različnih dejavnosti so razdeljeni med različne stroškovne postavke (na primer kanale RTP 1, RTP 2, RTPi in RTP África). Posredni stroški so dodeljeni stroškovnim postavkam na podlagi doslednega analitičnega merila (na primer števila ur oddajanja) (42).

(65)

Analitični računovodski sistem ima naslednje značilnosti:

(66)

Javna televizija RTP je o neto stroških zagotavljanja javnih storitev v letnih poročilih o izvajanju javne službe poročala v skladu z metodo izračuna stroškov iz uvodnih izjav 60–65. Naslednja preglednica obsega pregled stroškov vsake dejavnosti javne službe, za katero je javna televizija RTP upravičena do nadomestila.

Preglednica 4

Neto prijavljeni in povračljivi stroški javne službe

(67)

Naslednja preglednica obsega pregled naložb javne televizije RTP v opremo za izvajanje njenih dejavnosti javne službe. Predstavlja dejanske naložbe v dejavnosti javne službe, kot so prikazane v letnih finančnih poročilih, in naložbe, evidentirane v poročilih o izvajanju javne službe. Dejanske naložbe v dejavnosti javne službe so bile višje od naložb, evidentiranih v poročilih o izvajanju javne službe.

Preglednica 5

Naložbe v dejavnosti javne službe

(68)

Cilj začasnih ukrepov je bil javni televiziji RTP povrniti stroške za obveznosti javne službe, ki so ji bile dodeljene, in financiranje njenih naložb.

(69)

Na Portugalskem operater javne službe ni bil izbran v konkurenčnem postopku, v katerem so imela vsa zainteresirana podjetja možnost navedbe zneska nadomestila, ki bi ga zahtevala za upravljanje koncesije za storitve javne radiotelevizije. RTP je za zagotavljanje javne službe imenovala vlada.

(70)

Na portugalskem televizijskem trgu so bili od leta 1992 dejavni tako komercialni kot tudi javni izdajatelji televizijskega programa. Poleg javne televizije RTP imata dovoljenje za razširjanje televizijskih programov še komercialni televiziji SIC in TVI. Komercialna televizija SIC je bila prvi zasebni operater, oddajati pa je začela 6. oktobra 1992. Možno je, da so ukrepi v korist javne televizije RTP na radiodifuzijskem trgu izkrivljali konkurenco.

(71)

Po začetku postopka preiskave s strani Komisije v tej zadevi je več zainteresiranih strani podalo svoje pripombe na ukrepe iz uvodnih izjav 21–39. Naslednje uvodne izjave podajajo pregled zadevnih pripomb zainteresiranih strani po ukrepih.

(72)

V tem delu so obravnavane samo pripombe glede vprašanj, ki so po sodbi Sodišča v zadevi T-442/03 ostala odprta, torej pripombe, ki se nanašajo na oprostitev plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave, ter pripombe, ki se nanašajo na druge ukrepe (pogodbo s shemo socialne varnosti v letu 1993, kapitalske injekcije v obdobju 1994–1997 in posojilo v letu 1998), kakor so navedeni v členu 1 Odločbe 2005/406/ES. Te pripombe zainteresiranih strani vključujejo mnenja, ki so bila predložena po prvem sklepu Komisije o začetku postopka z dne 15. novembra 2001, pa tudi pripombe, prejete po objavi poziva k predložitvi pripomb 24. decembra 2008 (46).

(73)

Komercialni televiziji SIC in TVI sta trdili, da je oprostitev plačila notarskih stroškov in registracijskih taks izjema od pravil, ki se v skladu s portugalsko zakonodajo uporabljajo za vsako spremembo statuta družbe. Komercialna televizija SIC je pojasnila, da obseg oprostitve ni omejen na preoblikovanje javne televizije v letu 1992. Na podlagi člena 11(2) Zakona št. 21/92 je javna televizija RTP deležna splošne oprostitve plačila pristojbin in stroškov za kateri koli vpis in registracijo.

(74)

Komercialna televizija TVI je pojasnila, da je bila javna televizija RTP oproščena tudi plačila stroškov, povezanih z objavo notarskega zapisa.

(75)

Glede kapitalskih injekcij v obdobju od leta 1994 do leta 1997 so komercialna televizija SIC, združenje komercialnih televizij ACT, italijanska komercialna televizija Mediaset in komercialna televizija TVI pojasnili, da noben razumni vlagatelj ne bi povečal kapitala družbe z značilnostmi javne televizije RTP. Zadevne kapitalske injekcije je prejela družba z velikim primanjkljajem in brez ustreznega načrta prestrukturiranja za vzpostavitev uspešnega poslovanja družbe.

(76)

Poleg tega je komercialna televizija SIC glede posojila v letu 1998 trdila, da ob upoštevanju „tehničnega stečaja“, s katerim se je javna televizija RTP soočala v letu 1996, javni televiziji RTP nobena finančna ustanova ne bi odobrila takega posojila.

(77)

Komercialna televizija SIC je poudarila zlasti pomanjkanje zunanjih revizij, ki bi se morale redno izvajati. Navedla je tudi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene za leto 1998 in opisane v poročilu revizorja BDO Binder za to leto, to poročilo pa je tudi edina obstoječa revizija, ki bi jo po mnenju komercialne televizije SIC Komisija morala upoštevati. Opozorila je na več kritik iz poročila revizorja BDO Binder za leto 1998, med drugim tudi na preseganje omejitve oglaševanja za televizijske programe javne televizije RTP. Poudarila je, da bi morala javna televizija RTP v skladu s pogodbama o izvajanju javne službe upoštevati omejitve glede oglaševanja in npr. na uro predvajati samo določeno število minut oglasov. V skladu z ugotovitvami iz poročila revizorja BDO Binder v letu 1998 ta omejitev ni bila upoštevana. Komercialna televizija SIC je navedla tudi ugotovitev iz tega poročila, da nekatera sredstva niso bila knjižena, kar komercialna televizija SIC šteje za dokaz, da zadevne naložbe v ta sredstva niso bile izvedene.

(78)

Ker je Sodišče v sodbi T-442/03 razveljavilo člen 1 in del člena 2 Odločbe 2005/406/ES, komercialna televizija SIC trdi, da mora Komisija v tem sklepu upoštevati tudi poročilo portugalskega računskega sodišča (Tribunal de Contas, v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) iz junija 2002 za obdobje 1997–2000 (št. 8/2002), ki je imelo po mnenju komercialne televizije SIC objektivno dolžnost, da preuči upravljanje javne televizije RTP ter učinkovitost, uspešnost in gospodarnost njenega izvajanja nalog javne televizije. Vendar je bilo obdobje revizije razširjeno do leta 1993. Ob povzemanju ugotovitev poročila je komercialna televizija SIC poudarila, da za določanje programov javne televizije RTP ni bilo ustrezne strategije, notranje direktive glede omejitve stroškov in letni proračun pa niso bili upoštevani. Komercialna televizija SIC je tudi trdila, da po mnenju računskega sodišča Portugalska še ni določila, da je dodelitev državne pomoči povezana z dejanskim izpolnjevanjem obveznosti javne televizije RTP kot javne službe.

(79)

Komercialna televizija SIC je opozorila na splošne ugotovitve portugalskega računskega sodišča glede pogodb o izvajanju javne službe, ki javno televizijo RTP spodbujata k neučinkovitemu in neuspešnemu upravljanju, kar je povezano z nejasnimi in neopredeljenimi nalogami javne službe.

(80)

Glede oprostitve plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave Portugalska trdi, da za pobiranje pristojbin, povezanih z uradno potrditvijo preoblikovanja javnega podjetja v javno delniško družbo (sociedade anónima) z notarskim zapisom oziroma njeno registracijo in objavo, ni bilo nobene osnove, saj je bilo to preoblikovanje izvedeno z zakonodajnim aktom.

(81)

Preoblikovanje javne televizije RTP v javno delniško družbo leta 1992 je bilo izvedeno zato, da bi televizija spadala pod zasebno pravo in da bi se način njenega delovanja približal načinu delovanja zasebnih operaterjev. Javni televiziji RTP je bilo treba dati na voljo vsa sredstva in pogoje, ki ji bi omogočili, da kar najbolje izpolni svoje cilje javne službe na trgu, ki je vedno bolj odprt za konkurenco. Cilj je bila enaka prožnost delovanja in upravljanja javne televizije RTP, kot jo imajo „običajna“ podjetja, ki delujejo na podlagi zasebnega gospodarskega prava. Po mnenju Portugalske je bilo pri obliki javne delniške družbe prisotnih manj ovir kot pri postopkih državnega nadzora, ki so prej veljali za javno televizijo RTP kot javno podjetje, zaradi česar je imela televizija boljše pogoje za razvoj televizijskih kanalov in njihovih programskih vsebin.

(82)

Portugalska trdi, da je bilo preoblikovanje javne televizije RTP z zakonom leta 1992, zaradi česar ni bil potreben „notarski zapis“ za potrditev tega dejanja, v skladu z naravo in logiko portugalskega pravnega sistema. Glede tega Portugalska opozarja, da je bila javna televizija RTP leta 1975 kot javno podjetje ustanovljena z zakonodajo, tj. Uredbo z zakonsko močjo št. 674-D/75. Kot to izrecno zahteva Zakon št. 84/88, ki je urejal preoblikovanje javnih podjetij v javne delniške družbe, so morala biti taka dejanja prav tako izvedena z zakonodajo.

V skladu s členom 3(2) splošnega zakona o preoblikovanju javnih podjetij, tj. Zakona št. 84/88 (glej uvodno izjavo 25), je moral zakonodajni akt, ki je omogočil preoblikovanje javnega podjetja, odobriti statut javne delniške družbe, ki je nastala s preoblikovanjem. Poleg tega je bilo to v skladu z načelom enakovrednosti aktov, v skladu s katerim se lahko zakonodajni akt spremeni, začasno prekliče ali razveljavi samo z akti, ki so v hierarhiji pravnih aktov enakovredni zakonodajnemu aktu. Portugalska je poudarila, da je enakovrednost aktov določena v portugalski ustavi (sedanji člen 112(5) oziroma člen 115(5) ustave v času preoblikovanja javne televizije RTP leta 1992), ki navaja, da „ noben zakon ne more ustanoviti drugih kategorij zakonodaje ali dati pristojnost drugim vrstam aktom, da katero koli njegovo določbo razlagajo, vključijo, spremenijo, začasno prekličejo ali razveljavijo s kakršnim koli zunanjim učinkom “. Uporabo tega načela pri preoblikovanju javnih podjetij podpirajo avtorji na področju prava (47). Portugalska se sklicuje tudi na številne sodbe svojega ustavnega sodišča, v katerih se ponavlja razlaga, da je zakon mogoče razložiti samo z drugim zakonom (48) in ne z aktom, ki ni enakovreden zakonu v hierarhiji pravnih aktov.

(83)

Portugalska trdi, da je bilo preoblikovanje javne televizije RTP v javno delniško družbo z Zakonom št. 21/92 izvedeno v skladu s splošno shemo portugalske zakonodaje in ne bi moglo biti zakonito izvedeno na podlagi zasebnega prava v obliki notarskega zapisa. Portugalska je navedla tudi več primerov drugih javnih podjetij, ki so bila z zakonodajnim aktom preoblikovana v javne delniške družbe (49).

(84)

Portugalska se je sklicevala na Uredbo z zakonsko močjo št. 267/76 z dne 8. aprila 1976, s katero je bila prvič vzpostavljena splošna shema za javna podjetja. Ta uredba z zakonsko močjo je določala, da je lahko javna družba ustanovljena samo z uredbo z zakonsko močjo, ki mora odobriti tudi statut družbe. To je veljalo tudi za poznejše spremembe statuta družbe.

(85)

Portugalska se je nadalje sklicevala na Zakon št. 84/88 z dne 20. julija 1988 (glej uvodno izjavo 25 tega sklepa), ki je navajal, da je za preoblikovanje javne družbe v javno delniško družbo potrebna uredba z zakonsko močjo, ki mora odobriti tudi statut javne družbe. Portugalska je nato sklenila, da je bila za preoblikovanje javne televizije RTP v letu 1992 potrebna uredba z zakonsko močjo ter da je bil statut lahko odobren samo z zakonom in ne z notarskim zapisom.

(86)

Poleg tega je Zakon št. 58/90 z dne 7. septembra 1990 zahteval, da javno televizijo zagotavljajo operaterji, ki so izrecno ali večinsko v lasti javnih subjektov, statute teh operaterjev pa mora odobriti uredba z zakonsko močjo.

(87)

Glede „registracijskih taks“ Portugalska ugotavlja, da je bila registracija statuta, odobrenega z Zakonom št. 21/92, sicer oproščena plačila takih stroškov, vendar je bilo treba formalnosti registracije še vedno opraviti „po uradni dolžnosti“. Formalnosti registracije so bile potrebne, ker Zakonik o sodnem registru (Código do Registo Comercial) zahteva, da so akti podjetij registrirani in objavljeni. Po mnenju Portugalske stroški registracije znašajo 11 000 contov (50), kar je enako 11 000 000 PTE.

(88)

Glede zahteve po objavi Portugalska poudarja, da je bil statut javne televizije RTP v Diário da República objavljen kot priloga k Zakonu št. 21/92, s katerim je bil statut odobren, zato je bila ta zahteva izpolnjena.

(89)

Glede pripomb komercialne televizije SIC v zvezi s členom 11(2) Zakona št. 21/92 je Portugalska odgovorila, da portugalski zakonodajalec posebnih davčnih ugodnosti pri preoblikovanju poslovanja ali prestrukturiranju ni omejil na javna podjetja. Oprostitev je temeljila na Uredbi z zakonsko močjo št. 404/90. Portugalska je trdila, da javna televizija RTP razen ob preoblikovanju v letu 1992 ni bila oproščena plačila registracijskih taks na podlagi člena 11(2) Zakona št. 21/92. Portugalska je tudi trdila, da je opredelitev člena 11(2) Zakona 21/92 kot podlage za trajno oprostitev plačila stroškov posledica jezikovnega nesporazuma. Člen 11(2) namreč ni navajal, da uredba z zakonsko močjo zadošča za vse pravne namene in vsa dejanja za ureditev „zadeve“ (tj. preoblikovanje v letu 1992, poudarek je dodan), ampak je določal, da je javna televizija RTP oproščena plačila vseh stroškov in pristojbin, potrebnih za vpis, registracijo ali zaznambo v registre premoženja. Po mnenju Portugalske je to pomenilo, da javna televizija RTP ni oproščena plačila registracijskih taks pri dejavnostih zunaj okvira preoblikovanja v letu 1992, razen če se te dejavnosti nanašajo na preoblikovanje v letu 1992. Portugalska je predložila tudi dokumentacijo za več primerov, v katerih je javna televizija RTP plačala registracijske takse.

(90)

Portugalska trdi, da je ozadje prvotnega dogovora med upravo za socialno varnost in javno televizijo RTP o odlogu plačila dolga ter odpovedi zamudnim obrestim in globam pravni spor glede ustavnosti Izvedbene uredbe št. 12/83 o obveznih odtegljajih za socialno varnost pri plačilih za nadurno delo. Z dogovorom je bila potrjena razlaga javne televizije RTP, da se za plačilo za nadurno delo prispevki za socialno varnost ne odtegnejo, kar je potrdil tudi davčni strokovnjak.

(91)

Portugalska tudi trdi, da s tem, ko je portugalska vlada uradno odobrila ta dogovor, javni televiziji RTP v primerjavi z drugimi podjetji v podobnih okoliščinah ni bila dodeljena posebna finančna ugodnost na podlagi Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91. Portugalska trdi, da je odstopanje iz člena 2(1)(d) veljalo za javno televizijo RTP, saj je bila ta predmet državnega posredovanja in je pod upravljanjem upravnega sveta, ki ga je vlada imenovala leta 1977 (51), izkusila različne spremembe. Portugalska trdi, da je splošna narava odstopanja poudarjena z dejstvom, da je bil z eno zainteresirano stranjo prav tako sklenjen dogovor na podlagi Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91.

(92)

Portugalska je glede posojila pojasnila, da so tehnični pogoji, ki so bili priloženi posojilu, določali, da se mora finančni posel obrestovati v skladu s tržnimi merili.

(93)

Portugalska je trdila, da so kapitalske injekcije v obdobju 1994–1998 skupaj z izplačili kompenzacijskih nadomestil pomenile instrument za financiranje stroškov za zagotavljanje storitev javne televizije.

(94)

Po mnenju Portugalske se je model financiranja, izbran za izplačevanje nadomestil javni televiziji RTP za njene stroške javne službe, izkazal za neustreznega in je prinesel velike izgube. Prvič, znesek izračuna kompenzacijskih nadomestil je bil vedno manjši od dejanskih potreb financiranja javne televizije. Drugič, Portugalska je z izplačili nadomestil vedno zamujala. Da bi lahko plačevala svoje stroške poslovanja, se je morala javna televizija RTP zateči k bančnim posojilom, vendar obresti in amortizacije ni mogla vključiti v izračun stroškov javne službe. Tretjič, javna televizija RTP je morala državi na nadomestila plačevati davek na dodano vrednost (DDV), zaradi česar je bil neto znesek kompenzacijskih nadomestil nižji.

(95)

Portugalska trdi, da: (i) davčna oprostitev (tj. oprostitev plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave), (ii) sredstva za plačilo pristojbine za uporabo oddajnega omrežja, (iii) odlog plačila dolga shemi socialne varnosti, (iv) plačilo za odcepitev televizijskega omrežja, (v) protokol o spodbujanju kinematografov in (vi) posojilo, ki ga je javna televizija RTP prejela v letu 1998, ne spadajo v pojem državne pomoči. Glede združljivosti drugih ukrepov je Portugalska trdila, da bi jih bilo treba upoštevati kot nadomestilo za stroške javne službe in ne kot državno pomoč (52), ali pa bi bilo treba njihovo združljivost z zakonodajo Unije oceniti ob upoštevanju člena 86(2) Pogodbe ES (zdaj člena 106(2) PDEU).

(96)

Glede izračuna prekomernih nadomestil je Portugalska trdila, da:

Ob upoštevanju navedenega je Portugalska sklenila, da se finančno nadomestilo za obveznosti, ki jih je imela javna televizija RTP kot javna služba, ne bi smelo obravnavati kot prekomerno ali neustrezno.

(97)

Glede pomanjkanja zunanjih revizij Portugalska trdi, da se je Komisija že opredelila glede finančnega položaja javne televizije RTP, pri čemer je prav tako zajela obdobje 1992–1998 in v svojih odločbah iz leta 2006 v zadevi E 14/2005 in zadevi NN 31/2006 ni zahtevala zunanje revizije javne službe, ti dve odločbi pa na sodišču nista bili izpodbijani. Portugalska trdi zlasti, da je Komisija v odločbi NN 31/2006 že upoštevala poročilo računskega sodišča št. 8/2002. Nadalje je poudarila, da je Komisija v odločbi NN 31/2006 sklenila, da je bil finančni položaj javne televizije RTP v obdobju 1992–1998 posledica stalnega pomanjkanja financiranja njenih dejavnosti javne službe. V odločbi NN 31/2006 je Komisija svojo ugotovitev utemeljila na podlagi zunanjega poročila, tj. poročila podjetja PriceWaterhouse Cooper iz leta 2005, in zunanje revidiranih letnih računovodskih izkazov javne televizije RTP, za katere Portugalska meni, da so edini relevantni.

(98)

Portugalska je ponovila, da so poročila o izvajanju javne službe v obdobju 1993–1998 revidirali revizorji javne televizije RTP (55). Vendar pa je Portugalska kasneje predložila zunanje revizije poročil o izvajanju javne službe za obdobje 1992–1998, skupaj s končnim zbirnim poročilom, v katerem so bila zajeta vsa ta leta. Zunanje revizije je organiziral neodvisni organ za medije, Entidade Reguladora para a Comunicação Social (ERC), ki je za zunanje revizije zaprosil zunanjega revizorja, tj. družbo Pedro Roque (56).

(99)

Portugalska je podrobneje odgovorila na nekatere trditve komercialne televizije SIC glede nekaterih točk. Glede trditve komercialne televizije SIC, da v skladu s poročilom revizorja BDO Binder manjka mnenje Sveta za javno mnenje, je Portugalska poudarila, da se to mnenje ni nanašalo na poročilo javne televizije RTP o izvajanju javne službe. Sicer je bilo mnenje tega organa upravičeno na podlagi stare pogodbe o izvajanju javne službe, vendar ni postalo pravno zavezujoče. Nova pogodba o izvajanju javne službe ni zahtevala, da se to mnenje priloži poročilu o izvajanju javne službe.

(100)

Glede trditev komercialne televizije SIC, da je poročilo revizorja BDO Binder za leto 1998 vsebovalo stvarno premoženje v višini približno 53 milijonov EUR, čeprav to premoženje ni bilo nikjer evidentirano, je Portugalska potrdila, da so bile za to premoženje izvedene ustrezne naložbe. Če za to premoženje ni bila sestavljena nobena evidenca (čeprav je bilo kasneje mogoče opredeliti vrednost tega premoženja, razen dela v višini 4 milijone EUR, evidenco pa je bilo mogoče pripraviti za nazaj), to še ne pomeni, da naložbe niso bile izvedene. Zunanji revizor je potrdil bilance in številke ter transakcije s tretjimi osebami.

(101)

Glede trditve komercialne televizije SIC, da so bile v skladu s poročilom revizorja BDO Binder za leto 1998 presežene omejitve oglaševanja, je Portugalska poudarila, da zaradi tega finančno nadomestilo nikakor ne bi bilo zmanjšano. Razlog za preseženo omejitev oglaševanja je bil ta, da so bili zneski, ki jih je javna televizija RTP prejela iz presežka oglaševanja, precej nižji od zneskov, ki jih je za to leto potrebovala. V vsakem primeru je Portugalska potrdila, da so bili skupni prihodki od oglaševanja (vključno s prihodki od presežene omejitve oglaševanja) upoštevani pri izračunu potrebe po financiranju, tj. nadomestila za izpolnjevanje obveznosti javne službe.

(102)

Portugalska trdi, da poročilo portugalskega revizijskega sodišča št. 8/2002 v tem sklepu ne bi smelo biti upoštevano, saj je bila v sodbi Sodišča v zadevi T-442/2003 ugotovljena samo objektivna pomanjkljivost informacij iz poročil o izvajanju javne službe, katerim niso bile priložene zunanje revizije. Portugalska je poudarila, da se poročilo revizijskega sodišča št. 8/2002 nanaša samo na obdobje 1997–2000 in ne na celotno obdobje, ki ga obravnava tekoča preiskava. Obdobje 1993–1997 je bilo zajeto samo v poročilu, ki je bilo namenjeno splošnemu opisu finančnega položaja javne televizije RTP in njenih potreb po financiranju, vendar ta leta niso bila samo bistvo poročila. Namen poročila je bil oceniti upravljanje javne televizije RTP, vlogo države kot delničarja in zagotavljanje storitev javne televizije.

Portugalska trdi, da je računsko sodišče prekoračilo svoja pooblastila glede revidiranja javnih financ ter namesto tega opravilo analizo učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti javnih izdatkov. Poročilo po mnenju Portugalske ni pomembno, razen tega, da je pomenilo neodvisno revizijo podjetja in potrdilo izkaze Portugalske ter da ni odkrilo nobenih nepravilnosti. Portugalska trdi, da bi morala Komisija v tem sklepu namesto poročila revizijskega sodišča št. 8/2002 upoštevati poročilo o reviziji št. 20/98, saj slednje obravnava ekonomski in finančni položaj javne televizije RTP v obdobju 1994–1996. V poročilu o reviziji št. 20/98 je bilo ugotovljeno, da merila za financiranje javne službe v stari pogodbi o izvajanju javne službe niso tako jasno opredeljena kot v novi pogodbi o izvajanju javne službe, v kasnejšem poročilu 8/2002 pa je ta ugotovitev izpodbijana.

(103)

Da bi Komisija ugotovila, ali začasni ukrepi, ki jih je Portugalska izvajala za javno televizijo RTP, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, mora oceniti, ali ti ukrepi:

(104)

V nadaljevanju bodo obravnavani značaj državne pomoči posojila iz leta 1998, dogovor o odlogu plačila dolga in odpoved zamudnim obrestim ter kapitalske injekcije v obdobju 1994–1997. Ocenjena bo tudi prisotnost državnih sredstev pri oprostitvi plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave.

(105)

Državna sredstva so prisotna pri oprostitvi notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave, saj je izguba davčnih prihodkov enaka porabi državnih sredstev v obliki davčnih izdatkov (57).

(106)

Komisija glede odloga plačila dolga shemi socialne varnosti in odpovedi zamudnim obrestim od terjatev meni, da organa, odgovornega za shemo socialne varnosti, ni mogoče obravnavati kot podjetje. Ne opravlja gospodarske dejavnosti, temveč je javni organ z nalogo upravljanja socialne varnosti (58). Poleg tega odloga plačila dolga ni odobrila shema socialne varnosti, temveč skupna uredba državnih sekretarjev za finance in socialno varnost ter namestnik državnega sekretarja namestnika ministra. Država se je na podlagi dovoljenja odrekla dohodku, saj bi morala za neplačani dolg prejeti obresti v višini 1 206 milijonov PTE. Zato je jasno, da so bila prisotna državna sredstva in da je mogoče ukrep pripisati državi.

(107)

Kapitalske injekcije, ki jih je prejela javna televizija RTP, je država zagotovila neposredno iz državnega proračuna. Zato je jasno, da so bila pri tem financiranju prisotna državna sredstva v smislu člena 107(1) PDEU.

(108)

Komisija se ne more strinjati s trditvijo Portugalske, da pri posojilu javni televiziji RTP državna sredstva niso bila prisotna. Pojem državnih sredstev vključuje tudi prednosti, odobrene s strani organov, ki jih je država članica imenovala ali ustanovila v ta namen (59). Posojilna pogodba iz leta 1998 je bila sklenjena med javno televizijo RTP in Skladom za stabilizacijo javnega dolga, ki ga upravlja Inštitut za upravljanje javnega dolga. Pravni akt določa, da je ta inštitut pod pristojnostjo in nadzorom ministra za finance (60). Torej je mogoče sklepati, da bi bilo treba sredstva, ki jih je podelil Sklad za stabilizacijo javnega dolga, obravnavati kot državna sredstva.

(109)

Ker pogoje pogodbe določa sklep med državnimi sekretarji za sredstva javnega obveščanja, državno blagajno in finance z dne 17. decembra 1998, je mogoče ta ukrep neposredno pripisati državi.

(110)

Oprostitev plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave Glede oprostitve plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave je treba oceniti, ali je ta ukrep dodelil splošno davčno oprostitev, od katere je imela javna televizija RTP korist, oziroma ali je veljal samo za javno televizijo RTP. V naslednjih uvodnih izjavah Komisija razlikuje med začasno oprostitvijo iz člena 11(1) Zakona št. 21/92 in trajno oprostitvijo iz člena 11(2) Zakona št. 21/92.

(111)

Komisija meni, da je oprostitev zahteve po sestavi notarskega zapisa ter plačila registracijskih taks in stroškov objave javni televiziji RTP dodelila prednost, saj tako ni imela stroškov, ki bi jih v nasprotnem primeru morala plačati iz lastnega proračuna.

(112)

Ta prednost je tudi materialno selektivna, saj je bila v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92 dodeljena samo javni televiziji RTP. Dejstvo, da ta zakon po trditvah Portugalske zgolj potrjuje uporabo bolj splošnega zakona, namreč Zakona št. 84/88, te ugotovitve ne spremeni. Zakon št. 84/88 se nanaša na javna podjetja in navaja, da se lahko taka podjetja z uredbo z zakonsko močjo preoblikujejo v javno delniško družbo. Vendar pa to, da se zakon nanaša na „javna podjetja na splošno“, ne vpliva na materialno selektivnost iz člena 11(1) Zakona 21/92 v korist določenega podjetja, tj. javne televizije RTP. V vsakem primeru bi oprostitev samo za javna podjetja pomenila materialno selektiven ukrep za to skupino podjetij (v primerjavi z zasebnimi podjetji), med katere sodi javna televizija RTP.

(113)

Državni ukrepi pa kljub temu, da so materialno selektivni, ne sodijo v pojem selektivnega ukrepa v smislu člena 107(1) PDEU, če državni ukrep, namesto da bi odstopal od običajnega izvajanja sistema, postane njegov sestavni del (61). Zato je treba preučiti, ali je bil ukrep združljiv z naravo in logiko portugalskega pravnega sistema, da se preoblikovanje javnega podjetja RTP v javno delniško družbo izvede z zakonom, oziroma ali sklicevanje na ta zakon pri preoblikovanju javne televizije RTP pomeni izjemo, ki ji dejansko daje prednost pred drugimi podjetji. V skladu s pristopom Sodišča v njegovi sodbi bo Komisija v nadaljevanju razlikovala med oprostitvijo plačila notarskih stroškov ter oprostitvijo registracijskih taks in stroškov objave (62).

(114)

Oprostitev zahteve po sestavi notarskega zapisa in notarskih stroškov: Komisija meni, da sta preoblikovanje javne televizije RTP v javno delniško družbo in odobritev njenega statuta z zakonodajo namesto z notarskim zapisom v skladu z logiko in naravo portugalskega pravnega sistema. Preoblikovanje v javno delniško družbo je bilo izvedeno zato, da bi bila javna televizija RTP v prožnejši obliki podjetja, zaradi česar bi imela enake pogoje kot zasebni operaterji. Dejstvo, da je bilo to preoblikovanje izvedeno z zakonodajo in ne z notarskim zapisom, ni bil poskus izogibanja zahtevi po sestavi notarskega zapisa, ampak je bilo v skladu s splošnim načelom portugalske zakonodaje, da se zakonodajni akti lahko spremenijo samo z enakovrednimi zakonodajnimi akti.

(115)

V skladu z načelom „enakovrednosti aktov“ se lahko zakon razveljavi, začasno prekliče ali spremeni samo s pravnim aktom, ki je enakovreden ustanovnemu aktu in ne z aktom, ki mu je v hierarhiji aktov podrejen. To načelo je bilo v portugalsko ustavo uvedeno leta 1982, torej precej pred preoblikovanjem javne televizije RTP leta 1992. Člen 115(5) portugalske ustave, kot je veljala v času preoblikovanja javne televizije RTP, je določal, da: „noben zakon ne more ustanoviti drugih oblik zakonodaje ali dati pristojnosti drugim vrstam aktom, da katero koli njegovo določbo razlagajo, vključijo, spremenijo, začasno prekličejo ali razveljavijo tako, da ima učinek na tretje stranke.“ Ker je bila javna televizija RTP leta 1975 nacionalizirana z zakonodajo, tj. Uredbo z zakonsko močjo št. D 674-D/75, je bilo njeno preoblikovanje v drugo pravno obliko mogoče izvesti samo z uredbo z zakonsko močjo ali z zakonom, ki je uredbi z zakonsko močjo enakovreden oziroma hierarhično nadrejen. Prav tako nič ne kaže na to, da je bila prvotna nacionalizacija javne televizije RTP leta 1975 izvedena zaradi izogibanja pravilom, ki veljajo za podjetja zasebnega prava, in da je podjetju dodelila prednost.

(116)

Nobenega dokaza ni, da so bili vsi drugi zakoni, ki so veljali pred preoblikovanjem javne televizije RTP (glej uvodne izjave 84–86 tega sklepa), oblikovani zato, da bi javnim podjetjem dodelili denarno korist v obliki izogibanja notarskim zapisom (in s tem povezanim stroškom), ki veljajo za zasebne transakcije. Zlasti Zakon št. 84/88, ki je omogočal preoblikovanje javnih podjetij v javne delniške družbe, je odražal ustavna in pravna načela, ki so veljala v zadevnem obdobju.

(117)

Sklepna ugotovitev: ob upoštevanju zgoraj navedenega oprostitev zahteve glede preoblikovanja javne televizije RTP z notarskim zapisom (in s tem plačila zadevnih stroškov) ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(118)

Oprostitev plačila registracijskih taks in stroškov objave: oceniti je treba, ali je imela javna televizija RTP korist od tega, da ji ni bilo treba plačati nobenih stroškov, povezanih z registracijo podjetja v trgovinskem zakoniku in objavo notarskega zapisa. V skladu s takrat veljavno portugalsko zakonodajo je moral sodni tajnik, zadolžen za trgovinski register, v Diário da República objaviti notarski zapis, s katerim sta bila uradno potrjena ustanovitev podjetja zasebnega prava in njegov statut, ter tako tretje osebe obvestiti o vsebini teh dokumentov. Javna televizija RTP teh stroškov objave ni imela, saj je bilo z obvezno objavo Zakona št. 21/92 v Diário da República zagotovljeno, da je bila javnost seznanjena s preoblikovanjem javne televizije RTP in vsebino njenega novega statuta.

(119)

Nič ne kaže na to, da se je Portugalska odločila preoblikovati javno televizijo RTP v javno delniško družbo na podlagi Zakona št. 21/92 zato, da bi bila javni televiziji RTP dodeljena prednost v obliki prihranka pri plačilu registracijskih taks in stroškov objave. Verjetneje je, da bi bila druga objava statuta RTP popolnoma nepotrebna, saj so bile zahteve glede preglednosti in objave že izpolnjene z objavo Zakona št. 21/92 v Diário da República. Ker je registracija dokončna zaradi poznejše objave in sta ta dva ukrepa povezana, je vprašljivo, ali je mogoče oprostitev plačila registracijskih taks prav tako upravičiti z naravo in logiko portugalskega pravnega sistema in obveznim preoblikovanjem javne televizije RTP z zakonodajo. Portugalska ne oporeka dejstvu, da je Zakon o trgovinskih družbah še vedno zahteval registracijo. Kot je navedla Portugalska: „registracija je bila potrebna, vendar ni bil potreben notarski zapis in uredba z zakonsko močjo je zadoščala za namene registracije“. To sledi tudi iz člena 3(3) Zakona št. 84/84 (glej uvodno izjavo 25 tega sklepa). Poleg tega je Portugalska poudarila, da je morala biti ustanovitev javne televizije RTP, da bi lahko v prihodnosti registrirala vse druge akte, povezane z družbo (tj. zaradi preoblikovanja v javno delniško družbo leta 1992), registrirana (63). Če je registracija potrebna, Komisija ne vidi nobenega razloga, zakaj javna televizija RTP ne bi mogla kriti zadevnih stroškov.

(120)

Sklepna ugotovitev: skleniti je treba, da oprostitev zahteve po sestavi notarskega zapisa (vključno z oprostitvijo plačila notarskih stroškov), ki je bila dodeljena javni televiziji RTP, kot tudi oprostitev zahteve po objavi in plačila zadevnih stroškov objave v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92, ne pomenita državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

Oprostitev plačila registracijskih taks v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92 pomeni državno pomoč.

Vendar pa bi bile te oprostitve, kot je kasneje navedeno v uvodnih izjavah 160–161 tega sklepa, v vsakem primeru upravičene kot ustrezno nadomestilo za stroške opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena na podlagi člena 106(2) PDEU.

(121)

Portugalska trdi, da člen 11(2) Zakona št. 21/92 javni televiziji RTP dejansko ne dodeljuje trajne oprostitve, ampak je bil namenjen isti zadevi kot prej začasna oprostitev, tj. preoblikovanju javne televizije RTP v javno delniško družbo leta 1992. Portugalska tudi trdi, da je javna televizija RTP že večkrat plačala notarske registracijske takse. Vendar besedilo člena 11(2) Zakona št. 21/92 zajema vse nadaljnje vpise, registracije in zaznambe, ki se lahko v skladu s tem členom brezplačno izvedejo za neomejeno časovno obdobje.

(122)

Taka trajna oprostitev prav tako daje prednost javni televiziji RTP, saj le-ta tako ni imela stroškov, ki bi jih v nasprotnem primeru morala kriti iz lastnega proračuna. Trditev Portugalske, da po njej znanih podatkih člen 11(2) Zakona št. 21/92 nikoli ni bil uporabljen in da je javna televizija RTP plačala vse potrebne stroške, je dokaz, ki je sicer pomemben v primeru morebitnega povračila državne pomoči, vendar ne spremeni ugotovitve glede besedila določbe.

(123)

Ta prednost je tudi selektivna, saj se Zakon št. 21/92 nanaša na javno televizijo RTP. Portugalska ne more trditi, da Zakon št. 21/92 pomeni zgolj izvajanje splošnega pravila portugalske zakonodaje. Zlasti za dokazovanje neobstoja selektivnosti ni mogoče uporabiti člena 1 in 2 Uredbe z zakonsko močjo št. 404/90, saj ta uredba z zakonsko močjo obravnava koncentracijo in zato ne zajema te zadeve, ki obravnava preoblikovanje javnega podjetja v javno delniško družbo (64).

(124)

V nasprotju z začasno oprostitvijo plačila stroškov registracije trajne oprostitve ni mogoče utemeljiti z doktrino enakovrednosti aktov, s katero je bila ob preoblikovanju javne televizije RTP leta 1992 zaradi postopka sprejetja zakonodaje ukinjena zahteva po sestavi notarskega zapisa in njegovi objavi. Skladnost z naravo in logiko portugalskega pravnega sistema je mogoče sprejeti za začasno oprostitev, ker je bilo v tem določenem primeru preoblikovanje javne televizije RTP v javno delniško družbo, kot je bilo prikazano, mogoče samo z uredbo z zakonsko močjo. Vendar široko področje uporabe člena 11(2) Zakona št. 21/92 ne izključuje, da so oprostitve zahtev po notarskem zapisu (in plačila notarskih stroškov) možne tudi v drugih primerih in ne samo pri preoblikovanju javne televizije RTP v javno delniško družbo leta 1992. Zadošča ugotovitev, da trajna oprostitev plačila registracijskih taks v korist enega podjetja (ali ene skupine podjetij, npr. javnih delniških družb) nikoli ne more biti v okviru narave in logike pravnega sistema (65).

Sklepna ugotovitev: skleniti je treba, da trajna oprostitev za javno televizijo RTP na podlagi člena 11(2) Zakona št. 21/92 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(125)

Dogovor glede socialne varnosti (odlog plačila dolga in odpoved zamudnim obrestim): Komisija je preučila pripombe tretjih strani in Portugalske ter ugotovila, da prvotnega dogovora med organom, pristojnim za shemo socialne varnosti, in javno televizijo RTP ni mogoče šteti za dogovor, ki predstavlja običajno ravnanje zasebnega operaterja. Vprašanje je bilo, ali je razlaga nekaterih pravil socialne varnosti iz Izvedbene uredbe št. 12/83, pravno pravilna. Z dogovorom je bila potrjena razlaga javne televizije RTP, ki je bila podprta z analizo davčnega strokovnjaka, ki je ugotovil, da je bila Izvedbena uredba neustavna. Vendar Izvedbena uredba po dogovoru ni bila razveljavljena. Zato je treba skleniti, da se je ukrep selektivno uporabljal za javno televizijo RTP, ne da bi pri tem vplival na uporabo razlage sheme socialne varnosti v zvezi z drugimi družbami.

(126)

Komisija se ne more strinjati s trditvijo Portugalske, da sta bila odlog plačila dolga ter odpoved globam in zamudnim obrestim odobrena v okviru splošnega sistema, ki se na podlagi Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91 uporablja za vsa podjetja v podobnem položaju, in zato ta odobritev javni televiziji RTP ni dodelila nobene posebne ugodnosti..

(127)

Ne glede na selektivno ali splošno naravo take sheme je namen tega sklepa ugotoviti, ali je bila uporaba sheme za javno televizijo RTP selektivna.

(128)

V skladu z Uredbo z zakonsko močjo št. 411/91 je treba za dokazovanje, da je odlog plačila dolga nujen za zagotovitev uspešnega poslovanja družbe, izvesti finančno/ekonomsko študijo. Javna televizija RTP ni nikdar izvedla take študije svojega uspešnega poslovanja v skladu s členom 2(3) Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91.

(129)

Poleg tega pogoj iz člena 2(1)(d) Uredbe z zakonsko močjo št. 411/91 ni veljal za javno televizijo RTP, ker reguliranje dolga ni potekalo po posredovanju države. Komisija se ne strinja s trditvijo Portugalske, da je zgodovina posredovanja države vplivala na delovanje dolžniškega podjetja in da so za javno televizijo RTP v času posredovanja države veljale zakonske določbe. Čeprav je bil za javno televizijo RTP v letu 1977 uveden poseben režim upravljanja (66), se je ta režim končal s sprejetjem statuta leta 1980, dolg shemi za socialno varnost pa se je „nakopičil“ v obdobju 1983–1989. Komisija meni, da reguliranja dolga javne televizije RTP ni mogoče šteti za del splošnega režima v okviru Zakona št. 411/91, saj javna televizija RTP ni izpolnjevala meril, ki jih ta zakon določa za tako odobritev. Zato se je ta ukrep selektivno uporabil za javno televizijo RTP.

(130)

Ob odobritvi odloga plačila dolga bi morala Portugalska ravnati enako kot javni ali zasebni upnik, ki si skuša povrniti dolgovane zneske in zato, da bi pospešil plačilo, sklene pogodbe o odlogu plačila dolga (67). Stopnja zamudnih obresti, ki jih je uporabila država, bi morala biti enaka stopnji, ki bi jo zasebni upnik uporabil v podobnih okoliščinah. Komisija meni, da bi zasebni upnik, ki bi si prizadeval za povračilo dolga s pravnimi sredstvi, prejel vsaj zakonsko določeno obrestno mero. Zato Portugalska, ki kljub razpoložljivim izvršilnim mehanizmom ni zahtevala nobenih plačil obresti, ni ravnala enako, kot bi ravnal zasebni upnik, ki bi obrestno mero čim bolj zvišal. Poleg tega se je dolg shemi socialne varnosti „nakopičil“ v obdobju 1983–1989, dogovor o odlogu plačila dolga pa je bil sklenjen šele v letu 1993. Zasebni upnik pod enakimi pogoji ne bi dovolil podobnega nabiranja neporavnanega dolga v tako dolgem obdobju, ne da bi sprožil postopke za izterjavo dolga. Zato se zdi, da je bila z ukrepom javni televiziji RTP dodeljena posebna ugodnost.

(131)

Povečanja kapitala: Komisija je po presoji pripomb tretjih strank in Portugalske ugotovila, da so povečanja kapitala v obdobju 1994–1997 javni televiziji RTP zagotovila finančno ugodnost. Kot je razvidno iz preglednice 3 v uvodni izjavi 40 in ob upoštevanju slabega finančnega položaja javne televizije RTP v obdobju, ko so bila povečanja kapitala izvedena, noben zasebni vlagatelj ne bi vložil kapitala v družbo, pri kateri v razumnem času ne bi bilo mogoče pričakovati običajnega donosa. Dejansko se je finančni položaj javne televizije RTP kljub finančnim injekcijam poslabšal. Niti Portugalska niti tretje strani niso trdile, da je Portugalska z vložitvijo kapitala v družbo ravnala kot zasebni vlagatelj.

(132)

Posojilo v letu 1998: Komisija se ne strinja s trditvijo Portugalske, da je bilo posojilo, odobreno v letu 1998, v skladu s tržnimi pogoji. Da posojilo ne bi pomenilo državne pomoči, bi morali priloženi pogoji (zahtevano jamstvo in obrestna mera) odražati dejansko tveganje posojila podjetju (68). Tveganje in s tem obrestna mera sta višja, če je družba v gospodarskem in finančnem položaju, ki ni dovolj stabilen, da bi ji finančna ustanova odobrila posojilo.

(133)

Kot je razvidno iz preglednice 3 v uvodni izjavi 40, je bila javna televizija RTP v času, ko je bilo posojilo odobreno, v tako hudih finančnih težavah, da so njeni dolgovi presegli vrednost njenega premoženja in je bil njen neto lastniški kapital negativen. Tehnično je družba bankrotirala.

(134)

Prvič, upoštevati je treba, da je bilo posojilo podrejeno, torej ni imelo zavarovanja na podlagi premoženja, v primeru bankrota pa je bilo za poplačilo za vsemi upniki, vendar pred delničarji. Odsotnost ustreznega zavarovanja na podlagi premoženja je bil jasen kazalnik, da posojilo ni bilo odobreno v skladu s tržnimi pogoji in da je bila prisotna državna pomoč. Zaradi tehničnega bankrota javni televiziji RTP nobena finančna ustanova ne bi odobrila podrejenega posojila, ker je bila verjetnost, da bo javna televizija RTP lahko posojilo vrnila, majhna. V resnici posojila ni odobrila zasebna finančna ustanova, ampak Sklad za stabilizacijo javnega dolga.

(135)

Drugič, mogoče je trditi, da obrestna mera, ki je veljala za posojilo, očitno ne odraža dejanskega tveganja posojila. Ne samo, da je bila pod referenčno mero, ki jo Komisija običajno uporablja za izračun elementa državne pomoči v shemah subvencioniranja obresti za posojila (69), temveč bi tudi običajen tržni operater poleg „dobrih“ jamstev zahteval obrestno mero, ki bi izravnala tako veliko tveganje nevračila.

(136)

Glede na to, da je bil finančni položaj javne televizije RTP tak, da v običajnih okoliščinah ne bi mogla pridobiti podrejenega posojila, se to posojilo enači z nepovratnimi sredstvi in pomeni prednost za javno televizijo RTP.

(137)

V skladu s tem Komisija meni, da odlog plačila dolga shemi socialne varnosti, kapitalske injekcije v obdobju 1994–1997 in posojilo, odobreno v letu 1998, v primerjavi s konkurenti, ki niso prejeli enakih denarnih sredstev, predstavljajo finančno in gospodarsko prednost.

(138)

Ker je bil portugalski televizijski trg za konkurenco odprt najkasneje leta 1992, so bili v času, ko je imela javna televizija RTP korist od različnih ukrepov, na trgu prisotni konkurenčni ponudniki. Februarja 1992 sta komercialni televiziji SIC in TVI pridobili licenci za oddajanje, oktobra 1992 pa je komercialna televizija SIC začela z oddajanjem programa na Portugalskem.

(139)

Komisija se ne strinja s trditvijo Portugalske, da dogovor glede odloga plačila dolga s shemo socialne varnosti ne spada v pojem državne pomoči, ker je dolg nastal, preden je bil portugalski radiodifuzijski trg odprt za konkurenco. Finančna ugodnost je bila javni televiziji RTP dodeljena maja 1993, po odprtju radiodifuzijskega trga, in je zato javni televiziji RTP lahko dodelila gospodarsko prednost.

(140)

V skladu s tem je treba skleniti, da so ukrepi, ki jih je odobrila Portugalska, javni televiziji RTP v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki, ki niso prejeli enakih denarnih sredstev, lahko dodelili finančno in gospodarsko prednost in so zato lahko izkrivljali konkurenco v smislu člena 107(1) PDEU.

(141)

Državni ukrepi spadajo na področje uporabe člena 107(1) PDEU, če vplivajo na trgovino med državami članicami. To velja vedno, ko so zadevne dejavnosti predmet trgovine med državami članicami. V tem primeru je upravičenka, javna televizija RTP, sama aktivna na mednarodnem trgu. Dejansko preko Evropske radiodifuzijske unije izmenjuje televizijske programe in sodeluje v sistemu Evrovizije (70). Poleg tega javna televizija RTP neposredno konkurira zasebnim izdajateljem televizijskega programa, ki so aktivni na mednarodnem radiodifuzijskem trgu in imajo mednarodno lastniško strukturo (71).

(142)

V skladu s tem se lahko sklene, da ukrepi, ki jih je Portugalska odobrila javni televiziji RTP, vplivajo na trgovino med državami članicami v smislu člena 107(1) PDEU.

(143)

Brez upoštevanja morebitnih obveznosti opravljanja javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP, iz zgoraj navedenega sledi, da državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU vključujejo naslednji ukrepi:

Prav tako začasna oprostitev plačila registracijskih taks v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92 in trajna oprostitev plačila registracijskih taks in drugih stroškov v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92 pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(144)

Vendar je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 44–48 tega sklepa, javna televizija RTP zadolžena za obveznosti javne službe. V zadevi Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, in Oberbundesanwalt beim Bundesverwaltungsgericht (v nadaljnjem besedilu: sodba v zadevi Altmark) je Sodišče odločilo, da državni ukrepi za nadomestilo stroškov javne službe ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (zdaj člena 107(1) PDEU), če so izpolnjeni naslednji štirje pogoji (72):

(145)

Če pustimo prvi in tretji pogoj ob strani, začasni ukrepi (glej uvodno izjavo 143 tega sklepa) ne izpolnjujejo drugega in četrtega pogoja sodbe v zadevi Altmark, ker:

(146)

Jasno je, da financiranje, dodeljeno preko dogovora z organom, pristojnim za shemo socialne varnosti, in posojilo iz leta 1998 nista bila del sistema nadomestil, katerega merila so bila določena predhodno na objektiven in pregleden način (drugi pogoj). Ravno nasprotno, temeljila sta na začasnih odločitvah, ki jih je mogoče pripisati državi.

(147)

Poleg tega sta pogodbi o izvajanju javne službe, kot je navedeno v uvodni izjavi 61 tega sklepa, omogočili posebno možnost financiranja naložb v opremo javne službe s kapitalskimi injekcijami. Ne omejujeta naložb v javno službo, niti jasno ne določata pogojev in omejitev državne udeležbe; navajata samo možnost, da je država pri naložbah javne televizije RTP udeležena kot delničar. Zato Komisija meni, da tudi kapitalskih injekcij ni mogoče upoštevati kot del sistema nadomestil, katerega merila so bila določena vnaprej na objektiven in pregleden način.

(148)

Javna televizija RTP očitno ni bila izbrana v skladu s postopkom javnih naročil po jamčenju najnižje možne cene. Nič ne kaže na to, da je bil znesek začasnih plačil določen na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno podjetje (četrti pogoj).

(149)

V skladu s tem je jasno, da v tem primeru niso izpolnjeni vsi pogoji iz sodbe v zadevi Altmark. Zato je treba ukrepe iz uvodne izjave 143 tega sklepa šteti za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(150)

Sodišče je dosledno menilo, da lahko člen 106 PDEU določa izjemo od prepovedi državne pomoči za podjetja, ki so zadolžena za storitve splošnega gospodarskega pomena (SGEI). V sodbi v zadevi Altmark je bilo posredno potrjeno, da se lahko državna pomoč, namenjena za nadomestilo stroškov podjetju, ki opravlja storitve splošnega gospodarskega pomena, šteje za združljivo z notranjim trgom, če izpolnjuje pogoje člena 106(2) PDEU (prej člena 86(2) Pogodbe ES in „skupnim trgom“) (73).

(151)

Sodišče je pojasnilo, da je ukrep upravičen do take izjeme samo, če so izpolnjena načela opredelitve, pooblastitve in sorazmernosti. Komisija meni, da razvoj trgovine v primerih, ko so ta načela izpolnjena, ni prizadet v taki meri, da bi bilo to v nasprotju z interesi Unije.

(152)

Kako se ta načela uporabljajo v sektorju radiodifuzije, je razloženo v Sporočilu Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o radiodifuziji) (74). V skladu s Sporočilom o radiodifuziji mora Komisija oceniti, ali (75):

(153)

Kot je navedeno v Protokolu o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah (Protokol Amsterdamske pogodbe (76)) in Sporočilu o radiodifuziji (77), mora država članica opredeliti opravljanje javne službe javne radiotelevizije. V sektorju radiodifuzije je vloga Komisije omejena na preverjanje, ali opredelitev javne službe vsebuje kakšno očitno napako. Taka napaka bi pomenila zlorabo opredelitve javne službe.

(154)

Glede na posebno naravo sektorja radiodifuzije Komisija ob upoštevanju razlagalnih določb tega protokola meni, da je opredelitev, ki določeno televizijo pooblasti za zagotavljanje uravnoteženih in raznolikih programskih vsebin, veljavna (78). Taka opredelitev bi bila v skladu s ciljem izpolnjevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb določene družbe.

(155)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 44 do 48 tega sklepa, mora javna televizija RTP kot splošna javna televizija na podlagi Zakona št. 21/92 in pogodb o izvajanju javne službe zagotoviti oddajanje dveh kanalov s splošnim pokritjem. Prvi kanal mora nuditi bolj splošne programske vsebine, drugi kanal pa mora biti namenjen posebnim skupinam gledalcev. Poleg tega, kot je opisano v uvodnih izjavah 44 in 45 tega sklepa, Zakon št. 21/92 in pogodbi za izvajanje javne službe javni televiziji RTP nalagajo podrobnejše obveznosti glede programskih vsebin in mednarodnega sodelovanja, kot tudi nekatere druge posebne obveznosti.

(156)

Čeprav je opredelitev storitev javne radiotelevizije RTP kvalitativne in precej obširne narave, Komisija ob upoštevanju razlagalnih določb Protokola Amsterdamske pogodbe meni, da je taka „širša“ opredelitev veljavna (79). Zato tudi meni, da je splošna opredelitev opravljanja javne službe s strani RTP glede zagotavljanja dveh televizijskih kanalov z nacionalnim pokritjem, enega bolj splošnega in drugega bolj osredotočenega na posebne skupine gledalcev, veljavna. Za tako opredelitev se lahko šteje, da izpolnjuje demokratične, socialne in kulturne potrebe portugalske družbe.

(157)

Poleg tega so po mnenju Komisije obveznosti, ki natančno določajo, kako naj javna televizija RTP izvaja splošne obveznosti javne radiotelevizije, ustrezne. V skladu z besedilom Amsterdamskega protokola se tudi za te obveznosti lahko šteje, da izpolnjujejo demokratične, socialne in kulturne potrebe portugalske družbe.

(158)

Čeprav so po mnenju Komisije obveznosti, ki jih ima televizija RTP kot javna služba, ustrezne, mora vseeno ugotoviti, ali ta opredelitev vsebuje kakšne očitne napake.

Komisija bo ocenila, ali se lahko začasna in trajna oprostitev plačila notarskih stroškov, registracijskih taks in stroškov objave šteje za nadomestilo za stroške javne službe, in nadalje preučila, ali se za obveznost javne televizije RTP glede spodbujanja kinematografov lahko šteje, da sodi v opravljanje javne službe s strani RTP.

(159)

Komisija bo najprej ocenila, ali se lahko začasna oprostitev zahteve po sestavi notarskega zapisa (in s tem povezanih stroškov), plačila registracijskih taks in stroškov objave med preoblikovanjem v javno delniško družbo leta 1992 v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92 in trajno oprostitev plačila različnih stroškov v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92 šteje za nadomestilo za stroške, nastale zaradi zagotavljanja javnih storitev.

(160)

Začasna oprostitev: najprej je treba preučiti, ali se lahko stroški, nastali ob preoblikovanju javne televizije RTP v javno delniško družbo v letu 1992 (tj. stroške, ki običajno nastanejo zaradi notarskega zapisa, njegove registracije in objave), upravičeno povrnejo kot stroški javne službe. Kot je bilo navedeno, je bilo nadomestilo v obliki oprostitve v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92.

(161)

V času njenega preoblikovanja je javna televizija RTP izvajala samo dejavnosti javne službe (glej uvodno izjavo 18 tega sklepa), komercialne dejavnosti pa so izvajale pravno ločene podružnice. Zato so stroški, povezani s preoblikovanjem javne radiotelevizije, samodejno pomenili stroške javne službe, ki jih je lahko država upravičeno povrnila. Ni treba preučiti, ali je bila reorganizacija javne televizije RTP obvezna ali nujna (80). Ocena na podlagi člena 106(2) PDEU in Sporočila o radiodifuziji zahteva, da nadomestilo ne sme presegati neto stroškov javne službe, ni pa potrebna ocena, ali bi se bilo mogoče tem stroškom, če so omejeni na zagotavljanje javne službe, izogniti (81). V skladu s Protokolom Amsterdamske pogodbe in Sporočilom o radiodifuziji se lahko države članice načeloma same odločijo o organizaciji svoje javne radiotelevizije, kar ne velja samo za organizacijo vsebin, ki jih bo javna radiotelevizija razširjala, ampak tudi za pravno obliko, v kateri bo javna radiotelevizija opravljala svoje dejavnosti. Vloga Komisije je omejena na nadzor tega, ali je bila ta svoboda, ki jo imajo države članice, zlorabljena. V tem primeru nič ne kaže na to, da je bilo preoblikovanje izvedeno samo z namenom dodelitve prednosti javni televiziji RTP. Nobenega razloga ni, da bi dvomili v razlago Portugalske, da je bilo preoblikovanje leta 1992 izvedeno zato, da javna televizija RTP ne bi bila državna organizacija, za katero veljajo zamudni postopki državnega nadzora, ampak da bi bila prožnejša pri izvajanju svojih dejavnosti. Zato je treba skleniti, da oprostitev plačila registracijskih taks (tj. notarskih stroškov, registracijskih taks, stroškov objave) v času preoblikovanja javne televizije RTP pomeni upravičeno nadomestilo za zagotavljanje storitev javne radiotelevizije.

(162)

Trajna oprostitev: vendar pa navedena utemeljitev (iz uvodne izjave 161 tega sklepa) ne more veljati za trajno oprostitev iz člena 11(2) Zakona št. 21/92, saj ni časovno omejena in zato omogoča kritje registracij in vpisov dejavnosti javne televizije RTP, ki ne spadajo med obveznosti javne službe (npr. če bi javna televizija RTP komercialne dejavnosti izvajala sama, ne pa preko pravno ločenih podružnic).

Ob upoštevanju širokega področja uporabe člena 11(2) Zakona št. 21/92, tako glede časa (tj. neomejeno) kot v naravi (tj. ni omejeno na dejavnosti javne službe), utemeljitev morebitnih prihodnjih oprostitev plačila registracijskih taks kot stroškov javne službe, ni mogoča. Zato je treba skleniti, da oprostitev plačila stroškov v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92 ni združljiva z notranjim trgom.

(163)

Portugalska je trdila, da čeprav člen 11(2) Zakona št. 21/92 nikdar ni bil uporabljen in je javna televizija RTP po preoblikovanju leta 1992 vedno plačala vse potrebne registracijske takse, kar bi lahko bilo utemeljeno v primeru morebitnega povračila državne pomoči, pa to ne spremeni dejstva, da ta določba javni televiziji RTP dodeljuje državno pomoč, ki ni upravičena na podlagi člena 106(2) PDEU ali katere koli druge določbe te pogodbe.

(164)

Ob upoštevanju uvodne izjave 45 Direktive o televiziji brez meja bi Komisija lahko sprejela, da opredelitev javne službe javnih radiotelevizij vključuje obveznost znatnega prispevanja k naložbam v evropsko audiovizualno produkcijo, če bi to pomenilo, da se na podlagi tako pridobljenih filmskih pravic filmi predvajajo na javni radioteleviziji (82).

(165)

Komisija meni, da obveznost, naložena javni televiziji RTP glede spodbujanja kinematografov, sodi v obseg storitev javne radiotelevizije, saj javna televizija RTP nato predvaja filme, za katere je pridobila distribucijske pravice.

(166)

Komisija se zato ne more strinjati s pripombami zainteresiranih strani, da je obveznost javne televizije RTP glede spodbujanja kinematografov in njihovega financiranja diskriminatorna. Zainteresirane strani so trdile, da so zasebni izdajatelji televizijskega programa sklepali tudi protokole o spodbujanju kinematografov s portugalskimi organi, ki niso zagotovili nadomestila. Vendar pa Komisija meni, da je treba razlikovati med prostovoljnimi pogodbami o spodbujanju kinematografov, sklenjenimi med državo in zasebnimi izdajatelji televizijskih programov, ter obveznostmi, ki so bile glede predvajanja in financiranja kinematografske produkcije naložene javni radioteleviziji RTP. Jasno je, da je javni televiziji RTP izrecno zaupana naloga javne službe, da podpira določene filmske produkcije, ki se kasneje prikazujejo kot televizijske programske vsebine javne televizije, medtem ko nobena taka naloga javne službe ni zaupana zasebnim izdajateljem televizijskih programov. Dejansko je javna televizija RTP postala sredstvo, ki ga država uporablja za podporo filmske produkcije. Vse ugodnosti, ki jih na podlagi tega javna televizija RTP dodeli kinematografom, predstavljajo državno pomoč in bi se morale kot take tudi ocenjevati. Ta odločitev ne vpliva na nobeno oceno morebitnih ugodnosti, odobrenih filmskim producentom.

(167)

V skladu s tem je treba skleniti, da se financiranje portugalskih filmskih del s strani javne televizije RTP, ki se prikazujejo na kanalih javne televizije, lahko šteje za upravičeno posebno obveznost, ki je nujna za izpolnjevanje obveznosti splošne javne službe radiotelevizije RTP. Ta obveznost zato ne predstavlja očitne napake.

(168)

Vendar pa Komisija meni, da pravna obveznost, dodeljena javni televiziji RTP glede zagotavljanja „drugih storitev, ki bodo vsaka posebej podrobneje določene“ (83), ni dovolj natančna, da bi Komisija lahko z zadostno pravno gotovostjo vnaprej ocenila, ali se lahko take storitve štejejo za javno službo. Čeprav Komisija meni, da „druge storitve, ki bodo podrobneje določene“ niso jasno opredeljene, ugotavlja, da med obdobjem preiskave pod to postavko niso bila izvedena nobena plačila (84).

(169)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da so dejavnosti javne televizije RTP, kot so opisane v Zakonu št. 21/92 in ponovno opredeljene v pogodbah o izvajanju javne službe, jasno opredeljene obveznosti javne službe.

Čeprav obveznost glede zagotavljanja „drugih storitev, ki bodo vsaka posebej podrobneje določene“, ni dovolj natančna, da bi Komisija lahko vnaprej ugotovila, ali se vse določene obveznosti pod tem naslovom lahko štejejo za javno službo, pod to postavko v obdobju 1992–1998 niso bila izvedena nobena plačila.

Vendar pa trajna oprostitev plačila registracijskih taks in drugih stroškov ni omejena na nadomestitev stroškov javne službe in je zato ni mogoče utemeljiti na podlagi člena 106(2) PDEU.

(170)

Drugič, treba je oceniti, ali je bila prejemnica državnih sredstev, javna televizija RTP, pooblaščena za izvajanje obveznosti javne službe.

(171)

Komisija mora v skladu s Sporočilom o radiodifuziji preveriti, ali je bila javna televizija RTP za opravljanje javne službe pooblaščena z uradnim aktom (85).

(172)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48 tega sklepa, je javna televizija RTP nedvomno pooblaščena za izvajanje obveznosti javne službe na podlagi različnih zakonov in pogodb: člena 5 Zakona št. 58/90, člena 4(1) in člena 5 Zakona št. 21/92 ter klavzule 1 stare in nove pogodbe o izvajanju javne službe.

(173)

Komisija ni prejela nobenih pripomb zainteresiranih strani ali Portugalske, da javna televizija RTP za opravljanje javne službe ni bila ustrezno pooblaščena z uradnim aktom. V skladu s Sporočilom o radiodifuziji ter ob upoštevanju zakonov in pogodb iz uvodne izjave 48 tega sklepa je treba skleniti, da mora javna televizija RTP brez dvoma izvajati obveznosti javne radiotelevizije, zato je bila javna televizija RTP uradno pooblaščena za opravljanje javne službe.

(174)

Ne samo, da mora biti javna televizija RTP za opravljanje javne službe pooblaščena z uradnim aktom; morali bi biti sprejeti ustrezni ukrepi, ki bi zagotavljali, da se javna služba izvaja v skladu z zakonodajo in pogodbama o izvajanju javne službe. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 49–59 tega sklepa, so bili vzpostavljeni različni nadzorni mehanizmi, ki so zagotavljali, da je javna televizija RTP ustrezno izvajala obveznosti javne službe.

(175)

Prvič, javna televizija RTP je morala predložiti poročila o izvajanju svojih obveznosti javne službe in načrtov, ki jih je spremljalo mnenje njenega notranjega revizijskega sveta. Javna televizija RTP je poročila o izvajanju javne službe pripravila za leta 1993–1998, v njih pa je bilo opisano izpolnjevanje vsake obveznosti javne službe in opredeljeni stroški vsake obveznosti javne službe, ki so bili izračunani z analitičnim računovodskim sistemom.

(176)

Drugič, minister za finance in član vlade, pristojen za sredstva javnega obveščanja, sta preverila spoštovanje pogodb o izvajanju javne službe, generalni inšpektor za finance pa je revidiral finančni načrt.

(177)

Tretjič, morala je biti opravljena zunanja revizija. Komisija se ne more strinjati s trditvijo Portugalske, ki jo je ponovila po sodbi Sodišča v zadevi T-442/03, da je bila zunanja revizija poročil o izvajanju javne službe dejansko opravljena in da nadaljnje ukrepanje ni potrebno. Razmere pred sprejetjem Odločbe z dne 15. oktobra 2003 je mogoče opisati, kot sledi:

(178)

Vendar pa se Komisija ob upoštevanju ugotovitev Sodišča v zadevi T-442/03 in zlasti točk 232–256 sodbe ni mogla zanašati samo na (kratka) revizijska poročila poročil o izvajanju javne službe iz uvodne izjave 177 tega sklepa in je namesto tega sprejela ponudbo Portugalske, da izvede zunanjo revizijo na podlagi obstoječih poročil o izvajanju javne službe za vsa zadevna leta. Zunanje revizije izpolnjevanja obveznosti javne službe s strani javne televizije RTP so bile torej izvedene za leta 1992–1997. Za leto 1992 je bila zunanja revizija izvedena kljub temu, da za to leto ni bilo poročila o izvajanju javne službe. Zunanji revizor se je za oceno, ali so bile naloge javne službe izpolnjene, zanašal na druge dokumente. Za leto 1998 zunanja revizija ni bila izvedena, saj je bila na voljo zunanja revizija v obliki poročila revizorja BDO Binder iz leta 1998, ki mu ni oporekala niti komercialna televizija SIC in je obravnavano v uvodnih izjavah 186–188 tega sklepa.

(179)

Nove revizije za leta 1992–1997 je organiziral nacionalni regulativni organ za medije, Entidade Reguladora para a Comunicaçăo Social (ERC). Regulativni organ ERC je neodvisen upravni organ, ki je v skladu s portugalsko ustavo med drugim odgovoren za zagotavljanje spoštovanja statutov in predpisov, ki urejajo dejavnosti množičnih medijev. Za zunanje revizije za leta 1992–1997 je najel zunanjega revizorja, družbo Pedro Roque, ki je neodvisen od javne televizije RTP.

(180)

Glede na čas, ki je pretekel od leta 1992 do revizij poročil o izvajanju javne službe v letu 2010, je bilo težko oceniti vse podatke. To je razlog za dolgo trajanje preiskave in čas, potreben za izvedbo novih revizij. Vendar pa je bilo na koncu revizije mogoče izvesti, saj so poročila o izvajanju javne službe (razen za leto 1992) že obstajala in revizorji so tako imeli osnovo za svojo revizijo. Revizije za obdobje 1992–1997 so bile predložene Komisiji.

(181)

Zunanje revizije navajajo, da je njihova naloga oceniti in spremljati storitve javne radiotelevizije, kot jih je zagotavljala javna televizija RTP, in plačilo, ki ga je le-ta prejela za to nalogo. Obsegajo opis informacij, ki so bile upoštevane. Med drugim navajajo Zakon št. 58/90 (Zakon o storitvah javne radiotelevizije), Zakon št. 21/92 o preoblikovanju javne televizije RTP, pogodbi o izvajanju javne službe, letne računovodske izkaze in zunanje revizije letnih računovodskih izkazov, javni poslovni načrt in proračun (Plano de Actividades e Orçamento do Serviço Público) ter poročila o izvajanju javne službe za zadevna leta (Relatorio sobre o Cumprimento das Obrigacaoes do Servico Publico, RCOSP). V revizijah je navedeno, da so bili zaradi dolgega časovnega obdobja, ki je preteklo med letoma 1992 in 1997 ter revizijsko pogodbo v letu 2010 nekateri dokumenti uničeni, nekatere informacije pa niso bile na voljo. Zato se je poročilo o reviziji osredotočilo v glavnem na razpoložljiva poročila, zlasti poročila o izvajanju javne službe (86) in konsolidirane letne računovodske izkaze.

(182)

Kljub tem omejitvam zaradi pretečenega časa so revizorji lahko izpolnili svojo pogodbo, izvedli revizijo ter ocenili izpolnjevanje obveznosti javne službe s strani javne televizije RTP, in nadomestilo, ki ga je le-ta prejela. Revizija izrecno navaja, da so revizorji uspeli prebroditi težave, ki so nastale zaradi preteklega časa, in izvedli revizijo. Na primer, revizorji so sicer izrazili pridržek glede tega, da ni bilo mogoče uporabiti meril stroškovnega računovodstva in metod za razporejanje stroškov, vendar jih to pri reviziji ni oviralo in svoje delo so lahko uspešno zaključili. Zbirno poročilo navaja, da: „vsi stroški in prihodki javne televizije RTP temeljijo na predpostavki, da se njena dejavnost nanaša samo na zagotavljanje storitev javne televizije, in da so te revizije temeljile na finančnih računovodskih izkazih, ki so jih revidirali tako notranji revizor podjetja kot zunanji revizorji, ki niso ugotovili nič takega, kar ne bi bilo podrobno opisano v letnih računovodskih izkazih“ (87). Komisija je že ugotovila (glej uvodno izjavo 18 tega sklepa), da je javna televizija RTP v letih, ki so bila predmet revizije, opravljala samo dejavnosti javne službe, komercialne dejavnosti pa so izvajale pravno ločene podružnice javne televizije RTP. Merila za razporejanje stroškov so zato pomembna samo zaradi umestitve razporejanja stroškov v okvir stroškov javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP, in ne bi smela imeti nobenega vpliva na znesek skupnih stroškov javne službe.

Glede finančnih informacij je Komisija ugotovila, da so se lahko zunanji revizorji upravičeno zanašali na letna finančna poročila, ki so jim bile vedno priložene revizije, ki so potrdile natančnost poročil javne televizije RTP. V skladu s pogodbama o izvajanju javne službe je bil namen zunanje revizije poročila o izvajanju javne službe preveriti, ali je javna televizija RTP izpolnila svoje obveznosti javne službe, kot so ji bile naložene, in ali je nadomestilo javnih stroškov v skladu s stroški, nastalimi pri izvajanju teh obveznosti. Finančni podatki za zagotavljanje javne službe v letih, ki so bila predmet revizije, so bili povezani z zagotavljanjem javne službe s strani javne televizije RTP, vendar pa je bilo potrebno nadaljnje neodvisno preverjanje, da bi ugotovili, ali so bili stroški, ki so nastali, v skladu z nalogami javne službe.

(183)

Zunanji revizorji so to potrdili. Za obdobje 1992–1997 so revizorji ugotovili, da: „je javna televizija RTP v glavnem izpolnila svoje obveznosti razširjanja programskih vsebin glede količine, kot je določeno v pogodbi o koncesiji, s posebnim poudarkom na obveznosti glede programskih vsebin“. Revizor navaja, da „po analizi razpoložljivih dokumentov, tj. poročil revizorja in zakonitega revizijskega odbora, niso ugotovili ničesar, na podlagi česar bi lahko sklepali, da predloženi dokumenti, ki se nanašajo na povezavo med opravljenimi nalogami javne službe in plačilom njihovih dejanskih stroškov, vsebujejo bistvena izkrivljanja, ki bi vplivala na njihovo skladnost s takrat veljavno zakonodajo“ (88).

(184)

V številnih poročilih o reviziji je navedeno, da bi lahko javna televizija RTP zahtevala višji znesek nadomestila, vendar so ji to preprečili pogoji pogodb o izvajanju javne službe zaradi člena 15(4) stare pogodbe o izvajanju javne službe in člen 19(3) nove pogodbe o izvajanju javne službe iz leta 1996. Posamezne revizije za leta 1994, 1996 in 1997 obsegajo izjave glede razlike med visokimi stroški, ki jih je javna televizija RTP dejansko imela zaradi izvajanja javne službe, in nadomestilom, ki ga je prejela in je bilo nižje od nastalih stroškov (89). Končno zbirno poročilo za vsa revidirana leta izrecno navaja, da: „je bilo za vsa leta nadomestilo, ki je bilo dodeljeno in plačano, nižje od zneskov, navedenih v vsakem od RCOPS (Relatório sobre o cumprimento das obrigações de serviço público, poročila o izvajanju javne službe)“ (90).

(185)

V nekaterih revizijah (razen tistih za leti 1992 in 1993) je navedeno, da je javna televizija RTP presegla zakonsko določeno omejitev oglaševanja, tj. da je predvajala več oglasov, kot sta ji to dovoljevali pogodbi o izvajanju javne službe. Prihodek, ki ga je javna televizija prejela za tako oglaševanje, je treba upoštevati pri izračunu stroškov izvajanja javne službe v skladu s Sporočilom o radiodifuziji, saj je treba prihodek, ustvarjen z javno službo, vključno s prihodki od oglaševanja, upoštevati pri izračunu potrebe podjetja po financiranju javne službe.

Dejstvo, da so bile omejitve oglaševanja presežene, ni vplivalo na revizorjevo analizo, da so nadomestila za izvajanje javne službe v vseh letih v obdobju 1992–1997 ustrezala nalogam javne službe, ki jih je izvajala javna televizija RTP, in da nadomestila niso bila prekomerna. Portugalska je tudi potrdila, da so bili za leta 1994, 1995 in 1996 upoštevani vsi prihodki od oglaševanja (tudi tisti, pridobljeni na podlagi presežka dovoljenega oglaševanja), ki so precej zmanjšali potrebo po financiranju javne službe (91). V letu 1996 je člen 15 nove pogodbe o izvajanju javne službe določal, da se zaradi določanja višine nadomestila dobička, dobljenega na podlagi uporabe kanalov, ne sme upoštevati pri računanju stroškov za namene izračuna celotnih stroškov, nastalih pri izvajanju javne službe. Pojem „dobiček“ obsega tudi prihodke od oglaševanja. Portugalska je izrecno potrdila, da so bili prihodki od oglaševanja odšteti od zneska zahtevanega nadomestila (92).

(186)

V letu 1998 je zunanji revizor BDO Binder raziskal povezavo med nalogami javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP, in stroški, povezanimi s temi nalogami. Poročilo revizorja BDO Binder navaja več priporočil za prihodnost in predlaga okrepitev notranjega nadzora javne televizije RTP zaradi zagotavljanja skladnosti z notranjimi predpisi, vendar ne vključuje nobene ugotovitve, da je javna televizija RTP prejela previsoko nadomestilo za naloge javne službe, ki jih je izvajala, oziroma, da se na številke, uporabljene v poročilu o izvajanju javne službe, ki jih je pripravila javna televizija RTP, Komisija pa uporabila v svoji odločbi z dne 15. oktobra 2003, ni mogoče zanesti. Kadar so v poročilu revizorja BDO Binder navedene konkretne številke, se nanašajo na pomanjkanje evidence za določeno premoženje. Vendar pa se zdi, da poročilo revizorja BDO Binder bolj kritizira pomanjkanje evidence premoženja (93), namesto da bi bilo v njem ugotovljeno, da zadevne naložbe niso bile izvedene in da so bile vrednosti naložb napačno knjižene. Vendar pa, kot je poudarila Portugalska, številke za zadevne naložbe v nobenem primeru niso bile vključene v izračun nadomestila, kar je izključilo možnost povračila stroškov amortizacije za osnovna sredstva.

(187)

Glede preseganja omejitve oglaševanja je bilo v poročilu revizorja BDO Binder ugotovljeno, da so bili pri izračunu potrebe po financiranju javne službe upoštevani vsi prihodki od oglaševanja. Vendar pa nobeno od teh dejstev ni vplivalo na to, da bi revizor izdal negativno mnenje o izpolnjevanju obveznosti javne službe s strani javne televizije RTP, prav tako pa ni bilo navedb o morebitnem prekomernem nadomestilu.

(188)

Za analizo v tem sklepu pa je najpomembnejša sklepna ugotovitev iz poročila revizorja BDO Binder (komercialna televizija SIC mu ni oporekala), da bi lahko javna televizija RTP za izpolnjevanje svojih obveznosti javne službe zahtevala nadomestilo v višini 25 milijard PTE, vendar je namesto tega prejela samo 14 milijard PTE. To pomeni, da v poročilu revizorja BDO Binder ni nobenih navedb o prekomernem nadomestilu, ampak je ugotovitev ravno nasprotna.

(189)

Kot je navedeno v Odločbi št. NN 31/06 glede prestrukturiranja javne televizije RTP, je podjetje PriceWaterhouse Coopers v svoji zunanji reviziji ugotavljalo, ali so bili finančni podatki, ki so jih predložili portugalski organi, v skladu s finančnimi poročili za obdobje 1991–2003, zneski iz revizijskih poročil o izvajanju javne službe in drugimi viri informacij, ki so bile pomembne za zagotavljanje skladnosti sporočenih revizij (glej uvodno izjavo 38 Odločbe št. NN 31/06). Revizijsko poročilo podjetja PwC je podatke ocenilo brez posebnih pripomb (glej uvodno izjavo 52 Odločbe št. NN 31/06). Revizija podjetja PwC je izrecno potrdila, da so bili zneski, ki jih je javna televizija RTP prejela kot nadomestilo za izvajanje javne službe, v skladu z zneski, navedenimi v resolucijah Sveta ministrov (glej uvodno izjavo 41 in preglednico 39 Odločbe št. NN 31/06). V poročilu podjetja PwC o reviziji je bilo ugotovljeno, da je javna televizija RTP prejela odločno premalo sredstev. Poudarjeno je bilo, da je javna televizija RTP poleg nalog javne službe, za katere je prejela nadomestilo na podlagi pogodb o izvajanju javne službe, opravljala tudi druge naloge javne službe, za katere ni mogla zahtevati povračila od države. Komisija je v Odločbi št. NN 31/06 ugotovila, da je zato poročilo podjetja PwC o reviziji ustrezno temeljilo na finančnih poročilih javne televizije RTP in da je bila javna televizija vseskozi premalo financirana. Zato se lahko za namene tega sklepa poročilo podjetja PwC o reviziji upošteva kot še en element, ki poleg zunanjih revizij poročil o izvajanju javne službe potrjuje, da so bili podatki, ki jih je Komisija uporabila v Odločbi 2005/403/ES, pravilni.

(190)

Glede trditve pritožnika, da bi bilo treba upoštevati poročilo št. 8/2002 državnega revizorja, Tribunal de Contas, je Komisija to poročilo dejansko upoštevala v svoji oceni v tem sklepu. Prvič, treba je priznati, kar je priznala tudi komercialna televizija SIC, da poročilo št. 8/2002 zajema obdobje 1997–2000, zato je pomembno samo za leti 1997 in 1998. Številke iz prejšnjih let so bile v tem poročilu sicer navedene, vendar so bile uporabljene za opis splošnega finančnega razvoja javne televizije RTP, samih številk pa računsko sodišče v svoji preiskavi ni obravnavalo.

(191)

Najpomembnejše je dejstvo, da poročilo št. 8/2002 ne navaja nobenih nepravilnosti pri financiranju javne televizije RTP ali morebitnih prekomernih nadomestil za obdobje 1997–2000 (ali katero koli drugo leto). Nasprotno, poročilo št. 8/2002 večkrat opozarja na strukturne finančne težave javne televizije RTP. Komisija v skladu s tem na podlagi poročila št. 8/2002 ne more izpostaviti določenih plačil kot nadomestila, ki so prekomerna in pomenijo nezakonito državno pomoč. Ravno nasprotno, poročilo št. 8/2002 izrecno potrjuje, da je v obdobju od leta 1993 do konec leta 1999 javna televizija RTP preživela zaradi nenehnega in vedno večjega zadolževanja podjetja.

(192)

Kot je navedel pritožnik, poročilo št. 8/2002 večkrat kritizira upravljanje podjetja in opozarja na pomanjkljivosti, ki se jim bi bilo mogoče izogniti. Cilj poročila št. 8/2002 je opredeljen kot splošni pregled upravljanja javne televizije RTP ter učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti pri zagotavljanju javne radiotelevizije. Kot je opozoril pritožnik, je poročilo št. 8/2002 navajalo, da je imela javna televizija RTP neprožne strukture in preveliko število osebja, javno službo pa je izvajala na neučinkovit način. Poročilo št. 8/2002 kritizira tudi precej nejasen in splošen koncept nalog javne službe in pogodbi o izvajanju javne službe, ki po mnenju državnega revizorja spodbujata neučinkovito upravljanje.

(193)

Vendar pa je koncept nalog javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP, Komisija preučila v odločbi z dne 15. novembra 2003. V zadevi T-442/03 je Sodišče menilo, da je obširna opredelitev nalog javne televizije RTP sprejemljiva (94). Glede domnevnih pomanjkljivosti Komisija poudarja, da to ni vidik, ki ga je treba upoštevati pri uporabi Sporočila o radiodifuziji.

(194)

Tretje merilo, ki ga mora Komisija oceniti, je, ali je financiranje sorazmerno z neto stroški javne službe.

(195)

Sporočilo o radiodifuziji opisuje merila, na podlagi katerih Komisija ocenjuje sorazmernost državnega financiranja. Zahteva, da državna pomoč ne sme presegati čistih stroškov poslanstva javne službe in da na trgu ne sme prihajati do izkrivljanj, ki niso nujno potrebna za izpolnjevanje nalog javne službe (95).

(196)

Prvič, Sporočilo o radiodifuziji zahteva ustrezno razporeditev stroškov in dohodkov med javno službo in poslovnimi dejavnostmi, da se lahko pravilno določijo stroški dejavnosti javne službe.

(197)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 61–67 tega sklepa, pogodbi o izvajanju javne službe določata metodo razporeditve stroškov in dohodkov, ki jo mora uporabiti javna televizija RTP. V tem primeru je bila naloga Komisije načeloma lažja zaradi tega, ker je RTP uvedel analitičen računovodski sistem, ki omogoča količinsko opredelitev stroškov, upravičenih do nadomestila, ki jih je imelo podjetje pri izpolnjevanju vsake povračljive obveznosti javne službe.

(198)

S tem sistemom je na podlagi objektivnih računovodskih načel vsaka postavka upravičenega odhodka dodeljena dejavnosti in nato razdeljena med različne povračljive naloge javne službe, ki jih ima javna televizija RTP.

(199)

Ker so prihodki, ustvarjeni z vsako povračljivo nalogo javne službe, odbiti od stroškov poslovanja, sistem zagotavlja, da so letna izplačila nadomestil omejena na neto stroške vsake obveznosti javne službe (glej uvodno izjavo 65 tega sklepa).

(200)

Komisija je zato sklenila, da so parametri za določanje stroškov določeni na objektiven in pregleden način.

(201)

Vendar pa bi lahko pravila glede nadomestila stroškov podcenila dejanske neto stroške javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP, zaradi česar bi lahko prišlo do prenizkega financiranja dejanskih potreb po financiranju.

(202)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 65, so bili na podlagi metode izračuna stroškov iz pogodb o izvajanju javne službe določeni stroški javne službe izključeni iz plačila letnega nadomestila (96). Poleg tega je Portugalska Komisijo obvestila, da kljub temu, da je morala javna televizija RTP za prejeto letno izplačilo nadomestila plačevati DDV, nastalih stroškov na podlagi računovodskih pravil ni bilo mogoče upoštevati (glej uvodno izjavo 94). Javna televizija RTP v svoja poročila o izvajanju javne službe ni vključila vseh naložb v opremo za izvajanje javne službe, čeprav so bile knjižene v njenih finančnih poročilih (glej uvodno izjavo 67).

(203)

Vendar pa morajo države članice v skladu s Protokolom Amsterdamske pogodbe zagotoviti financiranje javne radiotelevizije. V tem primeru se je Portugalska odločila, da nekaterih stroškov, ki jih je imel ponudnik storitev zaradi izvajanja svojih nalog, ne bo povrnila.

(204)

V tem primeru država javni televiziji RTP ni dodelila samo letnih izplačil nadomestil, ampak tudi dodatno financiranje v obliki povečanja kapitala, posojil in pogodbe z organom, pristojnim za shemo socialne varnosti. Komisija mora v skladu z odstavkom 57 Sporočila o radiodifuziji preučiti, ali so vsi ukrepi sorazmerni z neto stroški javne službe. Samo tako se lahko financiranje javne televizije RTP šteje za skladno s členom 106(2) PDEU.

(205)

Komisija tudi meni, da se lahko obveznosti javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP in ki na podlagi pogodb o izvajanju javne službe niso bile upravičene do nadomestila, štejejo za upravičene in jasno določene obveznosti javne službe, ki jih je država uradno naložila ponudniku storitev. Zato na podlagi pravil o državni pomoči Portugalska lahko financira vse neto stroške javne službe, ki jih ima javna televizija RTP.

(206)

Preglednica 6 v uvodni izjavi 207 podaja pregled stroškov javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP (tako stroškov naložb kot tudi neto stroškov poslovanja), izračunanih v skladu z veljavnimi pravili stroškovnega računovodstva, in nadomestil, ki jih je prejela za stroške naložb in poslovanja.

(207)

Prvič, predstavljene so naložbe v opremo javne službe (preglednica 5) in nadomestilo, zagotovljeno za finančne naložbe (preglednica 2). Drugič, predstavljeni so neto stroški poslovanja RTP (preglednica 4) in plačila nadomestila teh stroškov (preglednica 1). Tretjič, preglednica prikazuje korist, pridobljeno na podlagi začasne pomoči, ki izhaja iz dogovora s shemo socialne varnosti in posojila iz leta 1998.

Preglednica 6

Povzetek potreb po financiranju in nadomestil za neto stroške poslovanja javne službe v skladu z računovodskimi pravili

(208)

Kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 201 in 202, je sistem letnih plačil nadomestil, ki ga je izbrala Portugalska, podcenil dejanske stroške nalog javne službe, ki jih je izvajala javna televizija RTP. Zaradi tega sistema je prišlo do kopičenja dolga. V drugi fazi je Portugalska, da bi ohranila finančno ravnotežje javne televizije RTP, za financiranje stroškov javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP, uporabila začasne ukrepe.

(209)

Kot prikazuje preglednica 6 v uvodni izjavi 207, je javna televizija RTP za naložbe v javno službo s kapitalskimi injekcijami prejela prekomerno nadomestilo, in sicer za 26 736,8 milijona PTE, za stroške poslovanja pa je z nadomestilom in drugimi začasnimi ukrepi prejela premalo sredstev v znesku 28 755,1 milijona PTE. Čeprav so bile kapitalske injekcije v bistvu namenjene financiranju naložb v opremo, so bile uporabljene tudi za odplačilo nakopičenega dolga.

(210)

Kot prikazuje preglednica 6 v uvodni izjavi 207, je bilo skupno nadomestilo v višini 2 018,3 milijona PTE nižje od neto stroškov javne službe (28 755,1 milijona PTE minus 26 736,8 milijona PTE). Komisija zato ugotavlja, da je na podlagi pravil Unije v obdobju preiskave skupna državna podpora sorazmerna z neto stroški poslovanja javne službe RTP. Ta ugotovitev se ne spremeni, če se upošteva, da je v nasprotju s prvotno predpostavko Komisije 11 000 000 PTE zaradi oprostitve plačila registracijskih taks prav tako državna pomoč (glej uvodni izjavi 119 in 120 tega sklepa). Ob upoštevanju tega zneska bi javna televizija RTP še vedno prejela premalo sredstev, in sicer 2 007,3 milijona PTE.

(211)

Komisija meni, da so bila sredstva, ki jih je prejela javna televizija RTP, še nižja od skupnih neto stroškov, nastalih pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih je javni televiziji RTP naložila država, saj v preglednici 6 iz uvodne izjave 207 niso upoštevani vsi stroški javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP v obdobju 1992–1998.

(212)

Komisija bi morala v skladu s Sporočilom o radiodifuziji zagotoviti, da je državna denarna pomoč sorazmerna z neto stroški zagotavljanja javne službe in da na trgu ni prišlo do nobenih izkrivljanj zaradi poslovnih dejavnosti, ki izhajajo iz dejavnosti javne službe in za katere na strani dohodkov ni mogoča pravilna razporeditev stroškov, ki niso potrebni za izpolnjevanje nalog javne službe. Do takega izkrivljanja bi prišlo, če bi javna televizija RTP na trgu znižala cene za oglaševanje in s tem zmanjšala prihodke tekmecev (97). V takem primeru javna televizija RTP ne bi povečala svojih prihodkov iz poslovnih dejavnosti in bi po nepotrebnem zvišala potrebo po financiranju s strani države. V skladu s Sporočilom o radiodifuziji tako ravnanje, če je dokazano, ne more veljati za resnično povezano s poslanstvom javne službe, ki je pripisano izvajalcu (98).

(213)

V sklepu o začetku postopka preiskave z dne 15. novembra 2001 je Komisija navedla, da bi, če bi ugotovila obstoj takega ravnanja, ta izkrivljanja in posledično potrebo po večjem financiranju s strani države upoštevala pri ocenjevanju morebitnega prekomernega nadomestila. V tej fazi postopka je Komisija ugotovila, da „na podlagi informacij, ki jih trenutno ima, ni mogoče ugotoviti, ali je javna televizija RTP sodelovala pri takem ravnanju“ (99).

(214)

Komisija po pozivu k predložitvi pripomb glede začetka postopka v tej zadevi od konkurentov javne televizije RTP ni prejela nobenih pripomb, ki bi dokazovale, da je javna televizija RTP na komercialnih trgih ravnala protikonkurenčno, zaradi česar bi bilo potrebno povečano financiranje s strani države, nezdružljivo s Pogodbo (100).

(215)

Na podlagi teh okoliščin Komisija meni, da nič ne kaže na tako ravnanje. Zato ugotavlja, da javna televizija RTP na komercialnih trgih očitno ni ravnala protikonkurenčno, zaradi česar bi bilo potrebno povečano financiranje s strani države in da zaradi takega ravnanja niso bila izvedena prekomerna nadomestila.

(216)

V skladu s tem Komisija ugotavlja, da se lahko dogovor z organom, pristojnim za shemo socialne varnosti, kapitalske injekcije in podrejeno posojilo, pa tudi začasno oprostitev plačila registracijskih taks, šteje za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Vendar pa je financiranje javne televizije RTP z začasnimi ukrepi združljivo z notranjim trgom v smislu člena 106(2) PDEU. Skupno financiranje je sorazmerno z neto stroški jasno določenih naloženih obveznosti javne službe. Iz tega razloga državna denarna podpora ni vplivala na trgovinske pogoje in konkurenco v Uniji v taki meri, da bi bila v nasprotju z interesi Unije v skladu s členom 106(2) PDEU (101).

(217)

Komisija ugotavlja, da je Portugalska nezakonito izvajala začasno pomoč in s tem kršila člen 108(3) PDEU (102). To ne velja za začasno oprostitev plačila notarskih stroškov in stroškov objave v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92, saj se za ta ukrepa ne šteje, da pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(218)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 143, Komisija ugotavlja, da dogovor z organom, pristojnim za shemo socialne pomoči v letu 1993, kapitalske injekcije v obdobju 1994–1997 in posojilo iz leta 1998 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Podobno oprostitev plačila registracijskih taks v skladu s členom 11(1) Zakona št. 21/92 in trajna oprostitev plačila stroškov v skladu s členom 11(2) Zakona št. 21/92 pomenita državno pomoč. Začasni ukrepi so odobreni z državnimi sredstvi, lahko bi izkrivljali konkurenco na notranjem trgu z dajanjem prednosti RTP in vplivajo na trgovino.

Začasni ukrepi ne izpolnjujejo pogojev iz sodbe v zadevi Altmark, saj jih ni mogoče šteti za del sistema nadomestil, katerega merila so bila določena predhodno na objektiven in pregleden način. Poleg tega je jasno, da javna televizija RTP ni bila izbrana v skladu s postopkom javnih naročil, s katerim se zagotovi najnižja možna cena, in nič ne kaže na to, da je bil znesek začasnih plačil določen na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno podjetje.

(219)

Izjema na podlagi člena 106(2) PDEU velja za začasne ukrepe, razen za trajno oprostitev za javno televizijo RTP na podlagi člena 11(2) Zakona št. 21/92. Iz zgoraj navedene analize je razvidno, da je bilo z ukrepi dodeljeno nadomestilo za jasno opredeljene obveznosti javne službe, ki so bile javni televiziji RTP v zadostni meri poverjene z Zakonom št. 21/92 in pogodbama o izvajanju javne službe. Začasni ukrepi so sorazmerni z neto stroški poslovanja, ki jih je imela RTP pri opravljanju javne službe. Začasni ukrepi ne izkrivljajo konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije, saj so ukrepi sorazmerni z neto stroški opravljanja javne službe, ki jih je imela javna televizija RTP. Javna televizija RTP pri izvajanju poslovnih dejavnosti tudi ni ravnala protikonkurenčno.

(220)

Komisija meni, da trajna oprostitev iz člena 11(2) Zakona št. 21/92 pomeni državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, saj ni upravičena do nadomestila za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) PDEU. Zato bi morala Portugalska ta zakon odpraviti. Portugalska mora zagotoviti, da javna televizija RTP povrne vso pomoč, ki jo je prejela na podlagi tega zakona.

(221)

Ob upoštevanju navedenih sklepnih ugotovitev je Komisija –