(1)

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) vse od ustanovitve leta 1991 pomaga državam Srednje in Vzhodne Evrope pri njihovem prehodu v odprto tržno gospodarstvo ter pri spodbujanju zasebne in podjetniške pobude. Geografsko območje poslovanja EBRD bi bilo treba razširiti na južno in vzhodno Sredozemlje, da bi tam spodbujali podobne cilje. V odziv na gospodarske in politične razmere v državah južnega in vzhodnega Sredozemlja se je EBRD odločila za pristop, po katerem bo svoje dejavnosti začela opravljati postopoma, pri čemer bo upoštevana specifika tega območja.

(2)

Glede na poročilo Odbora direktorjev o širitvi geografskega območja poslovanja banke na južno in vzhodno Sredozemlje, namenjeno Svetu guvernerjev, južno in vzhodno Sredozemlje obsega države, ki imajo obalni pas ob Sredozemlju, kakor tudi Jordanijo, ki je tesno povezana z navedenim območjem.

(3)

Na dogodke v južnem in vzhodnem Sredozemlju v letu 2011 sta se Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko 8. marca 2011 odzvali s skupnim sporočilom, naslovljenim "Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja", v katerem sta izrazili močno politično in gospodarsko podporo Unije temu območju. Skupno sporočilo je vključilo tudi možnost širitve pristojnosti EBRD na južne sosednje države na podlagi izkušenj EBRD v zadnjih 20 letih. Evropski svet je 24. in 25. marca 2011 široko podprl vsebino tega skupnega sporočila. V svoji resoluciji z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – južna razsežnost je Evropski parlament pozval EBRD, naj spremeni svoj statut, da bo lahko sodelovala pri zagotavljanju finančne pomoči.

(4)

Voditelji držav G8 so maja leta 2011 vzpostavili deauvillsko partnerstvo za pomoč državam južnega in vzhodnega Sredozemlja pri preoblikovanju v svobodno, demokratično in strpno družbo ter pozvali EBRD, naj razširi geografsko območje poslovanja, da bo lahko uveljavila svoje izkušnje in podprla te države pri prevzemanju načel večstrankarske demokracije, pluralizma in tržnega gospodarstva.

(5)

Širitev poslovanja EBRD na južno in vzhodno Sredozemlje odraža podporo Unije in mednarodne skupnosti upu, ki ga je vzbudila arabska pomlad, da bosta na tem območju zaživela tržno gospodarstvo in pluralistična demokratična družba.

(6)

Predstavniki Unije v upravnih organih EBRD bi morali ob upoštevanju šibkosti gospodarstva v novih državah poslovanja EBRD in socialnih neenakosti, ki so bile ene od glavnih vzrokov za nemire arabske pomladi, spodbuditi EBRD, naj svojo pozornost razširi na razvoju zasebnega sektorja, da bi se z njegovim financiranjem prispevalo k oblikovanju socialno in okoljsko trajnostnih družb, kot je podrobneje pojasnjeno v ustreznih razvojnih ciljih tisočletja ter je v skladu s členom 3(5) in členom 21 Pogodbe o Evropski uniji. Predstavniki Unije v upravnih organih EBRD bi zlasti morali EBRD spodbuditi, naj prispeva k prehodu v energetsko učinkovito, socialno vključujoče tržno gospodarstvo, hkrati pa upošteva socialne razmere, revščino ter stanje državljanskih in človekovih pravic.

(7)

Svet guvernerjev EBRD je z resolucijama 137 in 138, sprejetima 30. septembra 2011, podprl potrebne spremembe Sporazuma o ustanovitvi EBRD (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki omogočajo širitev geografskega območja poslovanja EBRD na južno in vzhodno Sredozemlje ob hkratni ohranitvi zavezanosti državam, v katerih že posluje. Vsi guvernerji EBRD iz EU, vključno z guvernerjem, ki zastopa Unijo, so glasovali za te spremembe.

(8)

Svet guvernerjev EBRD je v svoji resoluciji 134, sprejeti 21. maja 2011, poudaril, da bi bilo treba načrtovano razširitev pristojnosti EBRD izpeljati tako, da njenim delničarjem ne bi bilo treba vložiti dodatnega kapitala.

(9)

V skladu s členom 56 Sporazuma mora Svet guvernerjev EBRD vse članice vprašati, ali se strinjajo s predlaganimi spremembami.

(10)

Predstavniki Unije v upravnih organih EBRD bi si morali po najboljših močeh prizadevati, spodbuditi EBRD, da pozorno spremlja svoje poslovanje, zlasti v državah, v katerih ni politične odgovornosti, v katerih se kršijo državljanske in človekove pravice ali v katerih še vedno obstaja visoka raven korupcije. Poleg tega bi si morali predstavniki Unije v upravnih organih EBRD po najboljših močeh prizadevati zagotoviti, da se pri dejavnostih EBRD v novih državah poslovanja upoštevajo načela bonitetnega bančništva, preglednosti in boja proti goljufijam iz Sklepa št. 1219/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o vpisu dodatnih delnic v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) s strani Evropske unije zaradi sklepa o povečanju tega kapitala (2).

(11)

Predstavniki Unije v upravnih organih EBRD bi morali EBRD spodbujati, naj pri dejavnostih v južnem in vzhodnem Sredozemlju ohrani tesno povezavo z Unijo ter sodelovanje s civilno družbo, kakor tudi nadalje razvije tesno sodelovanje z Evropsko investicijsko banko ter drugimi evropskimi in mednarodnimi javnimi finančnimi institucijami, da bi tako v celoti izkoristili njihove primerjalne prednosti. EBRD bi morala poleg tega preprečiti podvajanje dejavnosti takšnih drugih javnih finančnih institucij.

(12)

Preden EBRD odobri potencialno državo poslovanja, bi morala pripraviti podrobno tehnično oceno gospodarskih in političnih razmer v zadevni državi, vključno z: oceno zavezanosti te države načelom večstrankarske demokracije, pluralizma in tržnega gospodarstva, kot je določeno v členu 1 Sporazuma, oceno pomanjkljivosti pri tem prehodu ter pregledom delovanja drugih mednarodnih finančnih institucij v tej državi in seznamom prednostnih nalog, pri katerih lahko EBRD najbolje uporabi svoje edinstveno znanje in usposobljenost. Predstavniki Unije v upravnih organih EBRD bi morali v razpravi o teh ocenah EBRD spodbujati, naj v celoti upošteva stališča Unije.

(13)

Komisija bi morala v poročilu, ki ga bo v skladu s Sklepom št. 1219/2011/EU predložila do konca četrtega pregleda kapitalskih virov za obdobje 2011–2015, upoštevati razširitev dela EBRD na južno in vzhodno Sredozemlje.

(14)

Predstavniki Unije v upravnih organih EBRD bi morali EBRD pozvati, naj vsako leto poroča o tem, kakšen je njen prispevek k prehodu držav južnega in vzhodnega Sredozemlja, v katerih naj bi začela poslovati, v dobro delujoče, trajnostno in sodobno tržno gospodarstvo, ter pred svojim petletnim pregledom kapitalskih virov celovito oceni svoj vpliv na oblikovanje takšnih gospodarstev.

(15)

Spremembe Sporazuma bi bilo treba zato odobriti v imenu Unije –

(1)

Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici (2), je treba vključiti v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP).

(2)

Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (3) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(3)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (4) je treba vključiti v Sporazum EGP.

(4)

Sklep št. 768/2008/ES določa skupna načela in referenčne določbe za prihodnjo zakonodajo, ki usklajuje pogoje za trženje proizvodov ter referenčno besedilo za obstoječo zakonodajo.

(5)

Uredba (ES) št. 764/2008 razveljavlja Odločbo št. 3052/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1995 o vzpostavitvi postopka izmenjave informacij o nacionalnih ukrepih, ki odstopajo od načela prostega pretoka blaga v Skupnosti (5), ki je vključena v Sporazum EGP. Sporazum EGP bi bilo treba spremeniti, da se upošteva Uredba (ES) št. 764/2008.

(6)

Uredba (ES) št. 765/2008 razveljavlja Uredbo Sveta (EGS) št. 339/93 z dne 8. februarja 1993 o preverjanju skladnosti s pravili o varnosti proizvodov za izdelke, uvožene iz tretjih držav (6), ki je vključena v Sporazum EGP. Sporazum EGP bi bilo treba spremeniti, da se upošteva Uredba (ES) št. 765/2008.

(7)

Sklep št. 768/2008/ES razveljavlja Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi (7), ki je vključen v Sporazum EGP. Sporazum EGP bi bilo treba spremeniti, da se upošteva Sklep št. 768/2008/ES.

(8)

Prilogo II k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Zato bi moralo stališče Unije v Skupnem odboru EGP temeljiti na priloženem osnutku sklepa –

(1)

Z Uredbo (EU) št. 1236/2010 so bile v pravni red Unije iz priporočila, ki ga je Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) sprejela na letnem zasedanju 15. novembra 2006 in nato na letnih zasedanjih novembra leta 2007, 2008 in 2009 spremenila z več priporočili, vključene določbe o sistemu nadzora in izvrševanja (v nadaljnjem besedilu: sistem).

(2)

Na letnem zasedanju, ki je potekalo novembra 2011, je NEAFC sprejela priporočilo 9: 2012 o spremembi člena 14 sistema za pošiljanje poročil in sporočil sekretarju NEAFC.

(3)

V skladu s členoma 12 in 15 Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, ki jo je Svet potrdil s Sklepom 81/608/EGS (2), je navedeno priporočilo začelo veljati 3. februarja 2012 –

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2012 (2), določa kvote za leto 2012.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2012.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2012, določa količino navadnega tuna, ki se lahko v letu 2012 ulovi v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (2), spremembah Uredbe (ES) št. 43/2009 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1559/2007 od držav članic zahteva, da za plovila z dolžino manj kot 24 metrov in pasti obvestijo Komisijo o kvotah, dodeljenih organizacijam proizvajalcev ali skupinam plovil, ki lovijo s podobno opremo.

(3)

Skupna ribiška politika je zasnovana tako, da s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov na podlagi previdnostnega pristopa zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja.

(4)

Kadar Komisija v skladu s členom 36(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 na podlagi podatkov držav članic in drugih podatkov, ki jih ima, ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo Evropski uniji, državi članici ali skupini držav članic, velja, da so bile izčrpane za eno ali več orodij oziroma ladjevij, o tem obvesti zadevne države članice in prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež, skupino staležev ali ladjevje, ki so vključeni v te posebne ribolovne dejavnosti.

(5)

Informacije, ki jih ima Komisija, kažejo, da ribolovne možnosti za navadnega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju, dodeljene pastem, ki so registrirane v Španiji, veljajo za izčrpane dne 20. junija 2012. Komisija je o tem obvestila Španijo.

(6)

Španija je 7., 14. in 21. junija 2012 obvestila Komisijo, da je svojim štirim pastem, ki so v letu 2012 lovile navadnega tuna,prepovedala ribolovne dejavnosti; prepoved je za dve pasti začela veljati 8. junija 2012, za nadaljnjo past 14. junija 2012 in za preostalo past 21. junija 2012, kar pomeni splošno prepoved dejavnosti z 21. junijem 2012 ob 14:00.

(7)

Brez poseganja v navedene ukrepe Španije je nujno, da Komisija potrdi prepoved ribolova na navadnega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju od 21. junija 2012 za pasti, ki so registrirane v Španiji –

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 44/2012 z dne 17. januarja 2012 o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah EU in ki so plovilom EU na voljo v nekaterih vodah, ki niso del EU, za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi, za leto 2012, določa količino navadnega tuna, ki se lahko v letu 2012 ulovi v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (2), spremembah Uredbe (ES) št. 43/2009 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1559/2007 od držav članic zahteva, da obvestijo Komisijo o individualnih kvotah, dodeljenih njihovim plovilom z dolžino nad 24 metrov, za plovila za ulov z dolžino manj kot 24 metrov in pasti pa vsaj o kvotah, dodeljenih organizacijam proizvajalcev ali skupinam plovil, ki lovijo s podobno opremo.

(3)

Skupna ribiška politika je zasnovana tako, da s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov na podlagi previdnostnega pristopa zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja.

(4)

Kadar Komisija v skladu s členom 36(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 na podlagi podatkov držav članic in drugih podatkov, ki jih ima, ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo Evropski uniji, državi članici ali skupini držav članic, velja, da so bile izčrpane za eno ali več orodij oziroma ladjevij, o tem obvesti zadevne države članice in prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež, skupino staležev ali ladjevje, ki so vključeni v te posebne ribolovne dejavnosti.

(5)

Informacije, ki jih ima Komisija, kažejo, da so ribolovne možnosti za navadnega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju, dodeljene pastem in plovilom s parangali, ki plujejo pod zastavo Italije ali so v navedeni državi registrirana, izčrpane.

(6)

Italija je 20. junija 2012 obvestila Komisijo, da je svojim pastem in plovilom s parangali, ki so v letu 2012 lovila navadnega tuna, prepovedala ribolovne dejavnosti; prepoved je za plovila s parangali začela veljati 20. junija 2012 ob 13:00, za pasti pa 22. junija 2012 ob 17:00.

(7)

Brez poseganja v navedene ukrepe, ki jih je sprejela Italija, je nujno, da Komisija potrdi prepoved ribolova navadnega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in v Sredozemskem morju od 20. junija 2012 ob 13:00 za plovila s parangali, ki plujejo pod zastavo Italije ali so v navedeni državi registrirana, in od 22. junija 2012 ob 17:00 za pasti, ki so registrirane v Italiji –

(1)

Uredba (EU) št. 995/2010 od gospodarskih subjektov zahteva, da uporabljajo sveženj postopkov in ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sistem potrebne skrbnosti), da bi se zmanjšalo tveganje dajanja nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz nezakonito pridobljenega lesa na notranji trg.

(2)

Treba je razjasniti primere, v katerih je potrebno zagotoviti informacije o polnem znanstvenem imenu drevesne vrste, lokalnem področju pridobivanja v državi pridobivanja in dovoljenju za posek.

(3)

Treba je določiti pogostost in vrsto pregledov, ki jih morajo pristojni organi izvesti pri nadzornih organizacijah.

(4)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe, zlasti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, pridobljenih v okviru pregledov, je predmet zahtev, ki jih določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2), in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov –

(a)

vzpostavili so javno dostopen sistem zahtev, ki je na voljo tretjim osebam in ki vsebuje vsaj ustrezne zahteve veljavne zakonodaje;

(b)

določajo, da morajo tretje osebe izvajati ustrezne preglede, vključno z obiski na kraju samem, v rednih časovnih presledkih, ki ne smejo biti daljši od 12 mesecev, da se preveri, ali se veljavna zakonodaja spoštuje;

(c)

vključujejo sredstva, ki jih je preverila tretja oseba, za sledenje lesa, ki je bil pridobljen v skladu z veljavno zakonodajo, in lesnih proizvodov, pridobljenih iz takšnega lesa, na kateri koli točki v dobavni verigi, preden so takšen les ali lesni proizvodi dani na trg;

(d)

vključujejo nadzorne mehanizme, ki jih je preverila tretja oseba, za zagotavljanje, da les in lesni proizvodi neznanega izvora oziroma les in lesni proizvodi, ki niso bili pridobljeni v skladu z veljavno zakonodajo, ne končajo v dobavni verigi.

(1)

Aktivne snovi denatonium benzoat, metil nonil keton in rastlinska olja/olje zelene mete so bile z Direktivo Komisije 2008/127/ES (2) vključene v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) v skladu s postopkom iz člena 24b Uredbe Komisije (ES) št. 2229/2004 z dne 3. decembra 2004 o določitvi nadaljnjih podrobnih pravilih za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (4). Odkar je Uredba (ES) št. 1107/2009 nadomestila Direktivo 91/414/EGS, se te snovi štejejo za registrirane v skladu z navedeno uredbo in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (5).

(2)

V skladu s členom 25a Uredbe (ES) št. 2229/2004 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) 2. decembra 2011 Komisiji predstavila svoja stališča o osnutkih poročil o pregledu za denatonium benzoat (6) in metil nonil keton (7), 16. decembra 2011 pa za rastlinska olja/olje zelene mete (8). Osnutke poročil o pregledu in stališča Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter 1. junija 2012 pripravile končno različico v obliki poročil Komisije o pregledu za denatonium benzoat, metil nonil keton in rastlinska olja/olje zelene mete.

(3)

Agencija je svoja stališča o denatonium benzoatu, metil nonil ketonu in rastlinskih oljih/olju zelene mete sporočila prijaviteljem, Komisija pa jih je pozvala, da predložijo pripombe na poročila o pregledu.

(4)

Potrjuje se, da se aktivne snovi denatonium benzoat, metil nonil keton in rastlinska olja/olje zelene mete štejejo za registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(5)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj bi bilo treba spremeniti pogoje za registracijo denatonium benzoata, metil nonil ketona in rastlinskih olj/olja zelene mete. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije o metil nonil ketonu. Uporabo rastlinskih olj/olja zelene mete bi bilo treba omejiti na obdelavo krompirja po spravilu.

(6)

Treba bi bilo določiti primeren rok za začetek uporabe te uredbe, da se bodo države članice, prijavitelji in imetniki dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva lahko pripravili na izpolnjevanje zahtev, ki so posledica spremembe pogojev za registracijo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje flufenoksuron.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja flufenoksurona glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravki za zaščito lesa, kakor je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(3)

Francija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 17. marca 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 22. septembra 2011 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Presoje so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo flufenoksuron, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je ne glede na dejstvo, da uporaba flufenoksurona ni bila dovoljena na nekaterih drugih področjih, za katera so ocene tveganja pri specifičnih uporabah dale drugačen rezultat (3), primerno vključiti flufenoksuron v Prilogo I k navedeni direktivi za uporabo v 8. vrsti izdelkov.

(6)

Zaradi značilnosti aktivne snovi, ki je obstojna, se lahko kopiči v organizmih in je strupena kot tudi zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih, v skladu z merili iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (4) je treba flufenoksuron vključiti v Prilogo I le za tri leta, pred ponovno vključitvijo aktivne snovi v to prilogo pa je treba izvesti primerjalno oceno tveganja v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES.

(7)

V oceni tveganja na ravni Unije za flufenoksuron v pripravkih za zaščito lesa je bila obravnavana le obdelava lesa, namenjenega uporabi v zaprtem prostoru (razreda uporabe 1 in 2, kakor sta opredeljena v OECD (5)) ali na prostem brez pokrivala in brez stika s tlemi ter nenehno izpostavljenega vremenu, zaščitenega pred vremenom, a izpostavljenega pogostemu močenju ali v stiku s sladko vodo (razred uporabe 3, kakor je opredeljen z OECD (6)), ki ne bo uporabljen za nastanitev živali in ne bo v stiku s hrano ali krmo. Nesprejemljivo tveganje za okolje je bilo ugotovljeno za obdelavo lesa na prostem na kraju samem kot tudi pri različnih scenarijih za uporabo obdelanega lesa na prostem. Zaradi značilnosti flufenoksurona je primerno dovoliti le tiste možnosti uporabe in scenarije izpostavljenosti, ki so bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije in za katere nesprejemljivo tveganje ni bilo ugotovljeno.

(8)

Glede na ugotovljeno tveganje za zdravje ljudi pri industrijski in poklicni uporabi je primerno zahtevati, da se vzpostavijo postopki varnega ravnanja za pripravke, ki so dovoljeni za takšno uporabo, ter da se ti pripravki uporabljajo z ustrezno osebno zaščitno opremo, razen če ni v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da se tveganje za industrijske ali poklicne uporabnike lahko zmanjša na sprejemljivo raven z drugimi sredstvi.

(9)

Glede na ugotovljeno tveganje za vodne ekosisteme in tla je primerno zahtevati, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, zlasti da se sveže obdelani les po obdelavi hrani pod streho ali na neprepustni trdni podlagi ali oboje ter da se morebitni ostanki pripravkov, ki se uporabljajo za zaščito lesa in vsebujejo flufenoksuron, zbirajo za ponovno uporabo ali odstranitev.

(10)

Določbe te direktive se morajo uporabljati hkrati v vseh državah članicah, da bi bilo tako zagotovljeno enako ravnanje z biocidnimi pripravki v 8. vrsti izdelkov, ki vsebujejo aktivno snov flufenoksuron, na trgu Unije in omogočeno ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(11)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES je treba zagotoviti ustrezno dolgo obdobje, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem omogočilo, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, pa, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(12)

Po vključitvi morajo imeti države članice na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES.

(13)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 28(1) Direktive 98/8/ES, ni podal mnenja o ukrepih, določenih v tej direktivi, zato je Komisija Svetu predložila predlog glede ukrepov in ga poslala Evropskemu parlementu. Svet ni ukrepal v skladu z dvomesečnim rokom, določenim v členu 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7), zato je Komisija predlog nemudoma predložila Evropskemu parlamentu. Evropski parlament v štirih mesecih po predložitvi predloga temu ni nasprotoval –