11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 435/2004 (2) po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz natrijevega ciklamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) in Indonezije. Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 492/2010 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev za nadaljnjih pet let. Ukrepi so bili določeni na ravni stopnje dampinga, sestavljajo pa jih posebne protidampinške dajatve. Stopnja dajatve za LRK je od 0 do 0,11 EUR/kg za poimensko navedene kitajske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 0,26 EUR/kg, uvedeno na uvoz drugih proizvajalcev („sedanje dajatve“).

(2)

Zahtevek za delni vmesni pregled („sedanji pregled“) je v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vložil Productos Aditivos S. A., ki je edini proizvajalec natrijevega ciklamata v Uniji in pritožnik v prvotni preiskavi („pritožnik“). Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga za Golden Time Enterprise (Shenzhen) Co., Ltd. („GT Enterprise“ ali „zadevna družba“), članico skupine Rainbow Rich („zadevna skupina družb“, „skupina Rainbow“ ali „Rainbow“), ki je bila tudi ena od poimensko navedenih kitajskih proizvajalcev v prvotni preiskavi. Protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz proizvodov, ki jih proizvede GT Enterprise je 0,11 EUR/kg in dajatev, ki se uporablja za uvoz od drugih proizvodnih družb zadevne skupine družb, je 0,26 EUR/kg (tj. stopnja preostale dajatve).

(3)

Pritožnik je predložil dokaze prima facie, da obstoječi ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo.

(4)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je z obvestilom o začetku, objavljenim 17. februarja 2011 v Uradnem listu Evropske unije  (4) začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejen na preiskavo dampinga v zvezi z GT Enterprise.

(5)

Izdelek, ki se pregleduje, je natrijev ciklamat s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2929 90 00 („zadevni izdelek“).

(6)

Ta preiskava je podobno kot prejšnje pokazala, da ima zadevni izdelek, proizveden v LRK in prodan v Uniji, enake fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe kot izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indoneziji, ki je bila v sedanjem pregledu uporabljena kot primerljiva država. Zato se sklene, da so izdelki, ki se prodajajo na domačem trgu v Indoneziji in ki jih prodaja zadevna skupina družb na trgu Unije, podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je uradno obvestila pritožnika, zadevno družbo in predstavnike zadevne države o začetku sedanjega pregleda. Komisija je o začetku postopka seznanila tudi proizvajalce v Indoneziji, saj je bila Indonezija izbrana kot morebitna primerljiva država.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, zahtevajo zaslišanje. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(9)

Komisija je zadevni družbi poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, izpolnjene vprašalnike petih družb skupine Rainbow pa je prejela v za to določenem roku. (Ker je skupina Rainbow sestavljena iz dveh proizvodnih družb (ena je GT Enterprise), enega dobavitelja surovin, ene družbe, zdaj v mirujočem stanju, vključene v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka, in enega trgovca v Hongkongu, je pregled zajel dejavnosti celotne skupine.) Komisija je vprašalnike poslala tudi proizvajalcem v Indoneziji. En indonezijski proizvajalec je pokazal pripravljenost zagotoviti informacije v sedanjem pregledu in je vprašalnik le delno izpolnil.

(10)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za analizo tržnogospodarske obravnave, individualne obravnave in ugotovitve dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih članov zadevne skupine družb:

(11)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(12)

V protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK se za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe. Merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, katerih izpolnjevanje morajo družbe vložnice dokazati, so na kratko in za lažje sklicevanje povzeta na naslednji način:

(13)

Zadevna skupina družb je zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in predložila obrazce zahtevka za štiri proizvajalce s sedežem v Ljudski republiki Kitajski. Komisija je v prostorih teh družb zbrala in preverila vse informacije, navedene v njihovih zahtevkih, za katere je menila, da je to potrebno.

(14)

Sedanji pregled je pokazal, da se je stanje zadevne družbe po prvotni preiskavi spremenilo. Ugotovljeno je bilo, da GT Enterprise ne izpolnjuje več vseh meril za TGO. Poleg tega pa se je v primerjavi s prvotno preiskavo skupina Rainbow razširila in prestukturirala. Druge družbe v skupini, ki so predložile obrazce zahtevka, niso mogle dokazati, da izpolnjujejo vsa merila za TGO.

(15)

Glede merila 1 o poslovnih odločitvah in vmešavanju države je bilo ugotovljeno, da je lokalna vlada pristojna za poseganje v zaposlovanje in odpuščanje osebja v eni družbi v skupini. Poleg tega je lokalna vlada glavni delničar v družbi, ki proizvaja surovine. Znaki večjega vmešavanja države so bili ugotovljeni pri dobavi surovin družbi (elektrika in voda) ter dobavi surovin družbe svojim povezanim podjetjem, pri stroških dela ter pri dejavnostih in odločanju te družbe. Državni delničar je na primer ponudil zunanje osebje proizvajalcu surovin pod pogoji, ki jih družba ni mogla določiti. Poleg tega je družba stalno ustvarjala izgubo zaradi prodaje surovin po neobičajno nizkih cenah svojim povezanim družbam brez nadomestila, npr. v obliki razdeljevanja dobička. S kopičenjem teh izgub je proizvajalec surovin, ki je v državni lasti, vplival na odločitve povezanih družb v zvezi z nakupom surovin za proizvodnjo natrijevega ciklamata. Nazadnje je poseganje in vpliv lokalne vladne agencije mogoče odkriti v finančnih in naložbenih odločitvah druge družbe v skupini.

(16)

Glede merila 2 v zvezi z računovodstvom je preiskava pokazala, da računovodske evidence vseh članic zadevne skupine družb niso v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ker so bile ugotovljene številne bistvene pomanjkljivosti in napake v računovodstvu, o katerih revizorji niso poročali.

(17)

Glede merila 3 je bilo ugotovljeno, da so se izkrivljanja prenesla iz sistema netržnega gospodarstva z brezplačno zagotovitvijo naložb v infrastrukturo za eno družbo iz skupine. Ista družba je bila deležna ugodnih najemnih pogojev za zemljišče, ki ga uporablja. Druge družbe v skupini niso mogle dokazati, da so si pridobile pravice do uporabe zemljišča v zameno za nadomestilo in/ali da bo nadomestilo odražalo tržno vrednost. Nazadnje ena družba ni mogla dokazati, da se nekatera sredstva, ki so nanjo prenesena, uporabljajo kot denarno nadomestilo ali kako drugače, po cenah, ki odražajo tržne vrednosti.

(18)

Nazadnje je bilo glede merila 4 in 5 ugotovljeno, da družbe izpolnjujejo merila, ker so se za družbe uporabljali stečajni in lastninski zakoni, ki so zagotavljali stabilnost in pravno varnost. Pretvorbe valut so bile izvedene po uradnem menjalnem tečaju, ki ga je objavila banka Kitajske na dan objave ali po njem.

(19)

Zadevna skupina družb in pritožnik so dobili priložnost, da odgovorijo na zgoraj navedene ugotovitve. Pritožnik ni imel pripomb, zadevna skupina družb pa je ugovarjala zaradi različnih razlogov. Nekatere pripombe so bile ponovljene po končnem razkritju dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili predlagani dokončni ukrepi. Najpomembnejše prejete pripombe so opisane v spodnjih uvodnih izjavah.

(20)

Skupina Rainbow je najprej navedla, da je Komisija nezakonito uvedla ponovno obravnavo o izpolnjevanju pogojev za TGO, ker sta bila v prvotni preiskavi skupini odobrena TGO in pregled zaradi izteka, in je bila zato kršena pravna obveznost o uporabi iste metodologije za preglede in prvotno preiskavo. Trdila je, da Komisija ni dokazala, da bi spremenjene okoliščine v zvezi s to družbo upravičile različno metodo od tiste, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi. Po mnenju vložnika zahtevka so številne težave, ki jih je odkrila Komisija, že obstajale v prvotni preiskavi, zato nove ugotovitve Komisije niso povezane z novimi okoliščinami, pač pa so le drugačna razlaga istih okoliščin.

(21)

Treba je opozoriti, da je bila v nasprotju z vložnikovo izjavo uporabljena ista metodologija v prvotni preiskavi in sedanjem pregledu, ustrezno pa se je upoštevalo tudi dejstvo, da so se glede na prvotno preiskavo spremenile nekatere okoliščine. Tudi če bi bila utemeljitev vložnika zahtevka pravilna glede nekaterih dejstev, ki so bila med prvotno in sedanjo preiskavo dejansko ista, in sicer glede sporazuma o pravici do uporabe zemljišča družbe GT Enterprise, se lahko ugotovi naslednje. S sedanjim pregledom so bila ugotovljena druga dodatna dejstva, ki so že obstajala med prvotno preiskavo, vendar jih GT Enterprise takrat ni razkrila, kot na primer, da je organ lokalne vlade potrjeval zaposlovanje in odpuščanje njenega osebja. Nazadnje so se okoliščine za družbo od prvotne preiskave spremenile glede merila 2. To pa zato, ker je bilo v sedanjem pregledu ugotovljeno, da v OPP družba GT Enterprise ni imela enotne jasne zbirke računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene.

(22)

Vložnik je pozneje v obrazložitvi menil, da je s predložitvijo istega poslovnika v sedanjem pregledu in prvotni preiskavi ustrezno razkril, da organ lokalne vlade potrjuje zaposlovanje in odpuščanje njenega osebja. Vendar je bil prevod tega dokumenta, ki ga je vložnik predložil tako v prvotni kot sedanji preiskavi, nepopoln, saj ni razkril vseh pristojnosti, ki jih je poslovnik podeljeval organom lokalne vlade.

(23)

Skupina Rainbow je nadalje trdila, da je bila TGO uvedena za države z gospodarstvom v prehodu, tj. za gospodarstva, ki od nekdanjega sistema netržnega gospodarstva prehajajo k tržnemu gospodarstvu. Zato bi bilo nesmiselno zahtevati, da mora družba, ki ji je bila TGO že prej odobrena, za namene vmesnega pregleda še enkrat predložiti zadostne dokaze, ki potrjujejo, da še vedno izpolnjuje pogoje za TGO. V zvezi s tem je treba opozoriti, da osnovna uredba nikakor ne vsebuje besedila, ki bi bilo lahko podlaga za tako interpretacijo in ki bi lahko preprečilo uporabo člena 2(7)(c) osnovne uredbe pri pregledih, začetih v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(24)

Skupina Rainbow se je sklicevala tudi na postopkovne zahteve iz člena 2(7)(c), da je treba TGO opraviti v treh mesecih od začetka preiskave. Priznava, da prekoračitev tega roka sama po sebi ne zadostuje za spodbijanje rezultatov preiskave, vendar poudarja, da so službe Komisije že imele na voljo vse informacije, potrebne za izračun stopnje dampinga, ko so bile razkrite ugotovitve v zvezi s TGO. Rainbow v svoji utemeljitvi ne upošteva dejstva, da Komisija ni imela na voljo informacij o primerljivi državi, kar bi omogočilo ugotovitev stopnje dampinga, v primeru zavrnitve TGO, čeprav je zaradi upravne učinkovitosti zahtevala in preverila vse informacije zadevne skupine družb istočasno. Dejansko so bile informacije o normalni vrednosti v primerljivi državi Komisiji na voljo šele potem, ko je družbi Rainbow razkrila ugotovitve o TGO. Zato časovni okvir za določitev TGO ni mogel vplivati na njegovo vsebino. Na podlagi navedenega se ta trditev zavrne kot neutemeljena.

(25)

Glede merila 1 je bila predložena splošna pripomba, da teoretična možnost vplivanja države ali državnega nadzora sama po sebi ne pomeni, da je prišlo do dejanskega znatnega vmešavanja države v smislu člena 2(7)(c). Skupina Rainbow je večkrat navedla odločitev Sodišča prve stopnje (5), s katero je utemeljevala, da državni nadzor ne pomeni znatnega vmešavanja države, ker to „načeloma pripelje do tega, da so državno nadzorovane družbe izključene od ugodnosti STG ne glede na konkretne dejanske, pravne ali ekonomske razmere, v katerih delujejo“. Trdi tudi, da bi vložniki zahtevka za TGO nosili nerazumno dokazno breme, če bi dokazali, da možnost vmešavanja države v odločitve družbe ni mogoča. Nadalje trdi, da bi v dokaz, da družba ni v skladu z merilom 1, morale biti odločitve družbe zaradi dejavnosti države nezdružljive z dogajanji na trgu.

(26)

V nasprotju z zgoraj navedenimi trditvami skupine Rainbow so bili v sedanji preiskavi ugotovljeni posamezni primeri znatnega vmešavanja države v poslovanje več družb znotraj skupine. V primeru družbe iz skupine, v kateri zaposlovanje in odpuščanje osebja potrdi lokalna vlada, je to zapisano v pravilih notranjega delovanja družbe, tj. poslovnik, iz katerega je nedvoumno razvidno, da državi dovoljuje vmešavanje v njene operativne odločitve. V primeru druge družbe iz skupine je bilo ugotovljeno, da je država partnerica vplivala na družbo, na način, ki je nezdružljiv z dogajanji na trgu. Prvič, država partnerica je k tej družbi prispevala večino kapitala, vendar se to ni kazalo v deležu lastništva družbe. Drugič, poslovanje družbe je vedno prinašalo izgube, kar je zaradi vloženega kapitala večinoma škodilo državi partnerici. Tretjič, država partnerica sama je imela stalno izgubo, saj je družbi iz skupine dobavljala vložke, kot sta voda in elektrika, po cenah, nižjih od tržnih cen in brez pravega potrdila o plačilu.

(27)

V zvezi z ugotovitvijo o vmešavanju države v finančne in naložbene odločitve druge članice iz zadevne skupine družb je bila predložena trditev, da so bile dejanske ugotovitve Komisije o posojilu in pogojih zanj napačne. Vendar je Komisija med preverjanjem zbrala dokaze, ki so potrdili, da je lokalna vladna agencija naročila družbi, naj vzame posojilo, ki ni bilo povezano z njenimi poslovnimi dejavnostmi. Družba navaja, da so bile finančne odločitve sprejete kot usluga tej vladni agenciji in ne kot obveznost, zadevna transakcija pa ni pomenila tveganja za družbo, saj bi ta lahko zahtevala nadomestilo v obliki neplačevanja računov za komunalne storitve, ki jih je agencija izdala družbi. Dokazi, ki jih je zbrala Komisija, kažejo, da se pravica družbe do uporabe zemljišča posredno uporablja kot zavarovanje v pomembnih finančnih transakcijah, kar za družbo pomeni znatno tveganje. Pravica do uporabe zemljišča je bila pridobljena prek iste vladne agencije, za katero družba trdi, da ji je delala le uslugo. Trditev, da bi bilo nadomestilo mogoče prek neplačevanj komunalnih storitev kaže na napačno razumevanje osnovnih računovodskih standardov (pobot) in je v nasprotju s trditvijo družbe, da vpliv na finančne dejavnosti kot take ne pomeni vpliva „na odločitve družb glede cen, stroškov in vložkov“, kot to zahteva člen 2(7)(c). Poleg tega vladna agencija nedvoumno in znatno vpliva na naložbene odločitve, saj je treba zahteve za posamezno družbo, določene v sporazumu o pravicah za uporabo zemljišča, izpolniti, te zahteve pa presegajo lokalne zakone v zvezi z uporabo zemljišča, kar je v nasprotju s trditvami družbe. Zato se trditev, da vmešavanje države v finančne in naložbene odločitve ni imelo nobenega vpliva v skladu s členom 2(7)(c), zavrne.

(28)

Za družbo iz skupine, ki proizvaja eno od surovin, ki se uporablja v proizvodnji natrijevega ciklamata, se je trdilo, da bi kakršne koli pomanjkljivosti v zvezi z odločitvami in finančnim stanjem družbe imele omejen vpliv, saj surovine, ki jih ta družba proizvede, predstavljajo le približno 10 % stroškov proizvodnje natrijevega ciklamata. Ker je Komisija lahko izračunala razliko med dobičkonosno prodajno ceno in dejansko prodajno ceno surovine, družba predlaga, da bi bilo primerneje prilagoditi stroške poceni surovin kot pa zavrniti TGO. Vendar se z oceno za TGO ugotavlja, ali vložki odražajo dejstvo, da se tržne vrednosti in poslovne odločitve oblikujejo glede na tržne signale. Treba je opozoriti, da člen 2(7)(c) osnovne uredbe izrecno zahteva, da za izpolnitev pogojev za TGO stroški glavnih vložkov v veliki meri odražajo tržno vrednost, pri čemer se ne navaja na možnost prilagoditve izkrivljenih stroškov glavnih vložkov. Zato je treba to trditev zavrniti.

(29)

Trditev družbe v zvezi z nenormalno nizkimi cenami za vodo, elektriko in stroški dela, ki kažejo na to, da ne gre za glavne vložke, saj skupno predstavljajo le približno 14 % celotnih stroškov proizvodnje surovin, je bilo treba zavrniti, saj se šteje, da gre za stroške, ki so tako posamezno kot skupaj dovolj visoki, da vplivajo na skupne stroške družbe. V primeru stroškov dela je treba tudi opozoriti, da teh elementov ni bilo mogoče v celoti preveriti, saj družba ni mogla predložiti pogodb ali druge dokumentacije. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali so ti stroški odražali tržne vrednosti.

(30)

Glede merila 2 je bila predložena trditev, da Komisija ni upoštevala načela pomembnosti, v skladu s katerim so opustitve ali napačne navedbe postavk pomembne le, če lahko vplivajo na gospodarske odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo na podlagi računovodskih izkazov, in če revizorju ni treba poročati o teh nepomembnih primanjkljajih.

(31)

V nasprotju s trditvijo skupine so bile v računovodskih evidencah družb ugotovljene resne pomanjkljivosti v zvezi z osnovnimi računovodskimi načeli (za podrobno razlago glej naslednji odstavek). Drugič, namen zahteve po predložitvi enotne jasne zbirke računovodskih evidenc za namene TGO je zagotoviti, da računovodski izkazi prikažejo resnično in pošteno sliko prihodkov, stroškov, itd., ne pa uporabniku omogočiti sprejemanje gospodarskih odločitev. Namen preiskave v zvezi s TGO je določiti, ali se računovodski izkazi vodijo in revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi.

(32)

Skupina Rainbow je oporekala, da so njene družbe kršile elemente pravil MRS in računovodske prakse, navedene v oceni TGO, kot so obračunsko načelo, načelo poštenega prikazovanja transakcij in pobotanje, načelo delujoče družbe, pravilna razvrstitev postavk bilance stanja, prepoznavanje izgub, načelo, da se v računovodske izkaze zapišejo samo poslovne transakcije in posnetki, pravilna razvrstitev in amortizacija stroškov, upoštevanje MRS in/ali kitajskih računovodskih pravil o priznavanju vrednosti in amortizaciji sredstev. Zgoraj navedene kršitve MRS so bile ugotovljene iz informacij, ki jih je zagotovila skupina v obrazcu zahtevka za TGO, vsa vprašanja pa so se preverila v prostorih družb. Utemeljitve o teh vprašanjih, ki so jih po razkritju TGO predložile družbe, glede teh vprašanj niso zahtevale spremembe ugotovitve, da družbe niso izpolnjevale merila 2.

(33)

Glede merila 3 skupina Rainbow trdi, da so brezplačne naložbe v infrastrukturo družbe normalna dejavnost, ki se odvija tudi v tržnih gospodarstvih, da se pritegnejo naložbe in da bi bil vpliv te subvencije na finančno stanje družbe v OPP zanemarljiv. Vendar dejstvo, da se družba lahko izogne plačilu za razvoj infrastrukture in hkrati koristi zelo nizko najemnino za isto zemljišče, ne odraža normalnega stanja v tržnem gospodarstvu. Ta korist pa neposredno vpliva na finančno stanje proizvodne družbe in njeno sposobnost, da sprejema odločitve v skladu s tržnimi signali.

(34)

Komisija je sprejela utemeljitve vložnika zahtevka v zvezi s pravico do uporabe zemljišča GT Enterprise, kakor je razloženo v uvodni izjavi 21. Utemeljitve, predstavljene v zvezi s pravico uporabe zemljišča s strani drugih družb, ugotovitev niso spremenile, saj družba priznava, da v enem primeru ni plačala dogovorjenega zneska za pravico uporabe do zemljišča. V drugem primeru glede pravice do uporabe zemljišča skupina Rainbow trdi, da so cene zemljišč v tej regiji strmo naraščale in je zato normalno, da je bilo zemljišče v nekaj letih po datumu nakupa znatno višje ovrednoteno. Vendar pa so se dokazi, ki jih je predložila družba, nanašali na povišane cene stanovanjskih nepremičnin v regiji in so zato nepomembni. Skupina Rainbow je nazadnje trdila, da pomeni zahteva Komisije po predložitvi nespornih dokazov, da je družba plačevala znesek, ki odraža tržno vrednost, nerazumno dokazno breme. Vendar člen 2(7)(c) osnovne uredbe izrecno zahteva, da mora zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo „vsebovati zadostne dokaze, da proizvajalec deluje v pogojih tržnega gospodarstva“. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(35)

Skupina Rainbow izpodbija ugotovitev o sredstvih, prenesenih na eno družbo, brez denarne odškodnine ali drugače, po cenah, ki odražajo tržne vrednosti na podlagi tega, da je ta družba v OPP ustavila proizvodnjo. Ta družba je dejansko ustavila proizvodnjo. Vendar je še naprej prodajala svoje že proizvedene izdelke na domačem trgu. Zato je bilo treba tudi za to družbo izvesti oceno za TGO in zagotoviti, da ni bilo nobenih znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, ki bi lahko vplivala na cene.

(36)

Zato se šteje, da GT Enterprise ne izpolnjuje prvega in drugega merila za TGO, Jintian Industrial (Nanjing) Ltd. ne izpolnjuje merila dva in tri, Golden Time Chemical (Jiangsu) Ltd. ne izpolnjuje merila ena, dva in tri za TGO, Nanjing Jinzhang Industrial Ltd. pa ne izpolnjuje meril ena, dva in tri. Če ena povezana družba, ki sodeluje pri proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka, ne izpolnjuje pogojev za TGO, TGO ni mogoče odobriti skupini povezanih družb. Ker vse družbe, ki so bile individualno ocenjene za TGO, niso izpolnile ustreznih meril, se šteje, da se skupini Rainbow ne odobri TGO. V teh okoliščinah in po posvetovanju s svetovalnim odborom zadevni skupini družb TGO ni bila odobrena.

(37)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo izpolnjevanje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe za odobritev IO. Ta merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(38)

V IO je bilo navedeno, da sta v OPP dva proizvajalca izvoznika v skupini izvažala natrijev ciklamat. Če druge družbe v skupini Rainbow niso izvozniki zadevnega izdelka, zanje ni treba opraviti ocene za IO. Na podlagi razpoložljivih informacij, ki so bile preverjene med preveritvenimi obiski, je bilo ugotovljeno, da ta dva proizvajalca izvoznika izpolnjujeta zahteve iz člena 9(5) osnovne uredbe in se jima zato lahko odobri IO.

(39)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (primerljiva država).

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti Indonezijo (primerljiva država v prvotni preiskavi) kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe.

(41)

Komisija ni prejela nobenih pripomb o izbiri primerljive države.

(42)

Komisija je k sodelovanju pozvala proizvajalce iz Indonezije. Pisma in zadevni vprašalniki so bili poslani vsem znanim družbam. Od številnih družb, s katerimi je stopila v stik, je samo en proizvajalec predložil potrebne informacije za določitev normalne vrednosti in privolil v delno sodelovanje v pregledu. Ker ta družba ni mogla sprejeti preveritvenega obiska v svojih prostorih, je Komisija analizirala, ali so informacije, ki so ji bile predložene, popolne in skladne. Komisija je ugotovila, da so informacije zadostne in zanesljive za določitev normalne vrednosti, poleg tega je indonezijski proizvajalec po potrebi predložil pojasnila, ki jih je zahtevala. Uporabljene informacije so bile navzkrižno preverjene z informacijami iz zahtevka za pregled.

(43)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Indonezija konkurenčen trg za podobni izdelek.

(44)

Preiskava je nadalje razkrila, da je obseg proizvodnje sodelujočega indonezijskega proizvajalca precej večji od 5 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, zato je obseg proizvodnje reprezentativen. Glede kakovosti, tehničnih specifikacij in standardov podobnega izdelka v Indoneziji na splošno ni bilo ugotovljenih večjih razlik v primerjavi s kitajskimi izdelki. Zato se je indonezijski trg štel kot dovolj reprezentativen za določitev normalne vrednosti.

(45)

Opozoriti je treba, da, kolikor je Komisiji znano, drugje na svetu ni drugih proizvodnih objektov, razen znanih proizvajalcev v Španiji, LRK in Indoneziji.

(46)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da je Indonezija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(47)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi informacij, prejetih od proizvajalca v primerljivi državi, kot je navedeno spodaj. Opozarja se, da je bil indonezijski proizvajalec preiskan v predhodni preiskavi v zvezi z uvozom natrijevega ciklamata iz Indonezije (6). Ugotovljeno je bilo, da so podatki, ki jih je družba zdaj predložila v izpolnjenem vprašalniku na splošno zanesljivi in pomenijo trdno podlago za določitev normalne vrednosti za namene te preiskave. Dejansko so povprečne prodajne cene in povprečni stroški proizvodnje sledili podobnemu trendu, skladnemu z razvojem povprečnih stroškov surovin. Poleg tega ta trend potrjuje podoben razvoj povprečnih stroškov surovin na trgu Unije.

(48)

Ugotovljeno je bilo, da je obseg domače prodaje indonezijskega proizvajalca podobnega izdelka reprezentativen v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga je zadevna skupina družb v LRK izvažala v Unijo.

(49)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki jih je proizvajalec v primerljivi državi prodajal na domačem trgu, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da so standardne vrste izdelka indonezijskega proizvajalca neposredno primerljive.

(50)

Za standardno vrsto izdelka, ki jo je proizvajalec prodajal na domačem trgu primerljive države in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste natrijevega ciklamata se je štela za dovolj reprezentativno, ko je celotni obseg domače prodaje navedene vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, ki jo je zadevna skupina družb izvozila v Unijo.

(51)

Z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje standardne vrste izdelka neodvisnim kupcem na domačem trgu v obdobju preiskave je bilo tudi preverjeno, ali se za domačo prodajo lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine. Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka glede na vrsto izdelka predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje zadevne vrste izdelka in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(52)

Pri določitvi normalne vrednosti za vrsto izdelka, ki je proizvajalec v primerljivi državi ni prodajal na domačem trgu, se je uporabila tehtana povprečna prodajna cena celotne prodaje standardne vrste izdelka, prilagojena za razlike pri teh dveh vrstah izdelka.

(53)

Vsi proizvajalci izvozniki v zadevni skupini družb so izvažali v Unijo prek svoje povezane trgovske družbe s sedežem zunaj Unije. Izvozne cene so bile določene na podlagi cen izdelka, po katerih ga je povezana trgovska družba prodajala v Uniji, tj. neodvisnemu kupcu, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(54)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cen franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, zavarovalnih, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških ter stroških posojil, kjer je bilo to ustrezno ter utemeljeno s preverjenimi dokazi.

(55)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno za vse proizvajalce izvoznike.

(56)

Ta primerjava je pokazala, da je stopnja dampinga 14,2 %, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije, dajatev neplačana.

(57)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je preučilo, ali so se okoliščine, na katerih temelji veljavna stopnja dampinga, spremenile in ali je ta sprememba trajna.

(58)

Sedanje ugotovitve temeljijo na zavrnitvi zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo za zadevno skupino družb v sedanjem pregledu, medtem ko je bila članici skupine povezanih podjetij, preiskovani v prvotni preiskavi, tj. družbi GT Enterprise, odobrena TGO. Do drugačne ugotovitve je prišlo najprej že zaradi tega, ker so bile v sedanjem pregledu preiskane štiri družbe v skupini v primerjavi samo z eno družbo, tj. GT Enterprise, v prvotni preiskavi. Skupina se je pred kratkim povečala in reorganizirala z veliko naložbami, poleg tega pa kaže, da se to stanje v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo. Drugič, glede družbe GT Enterprise je bilo ugotovljeno, da enotna jasna zbirka računovodskih evidenc, revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ni praksa te družbe in kaže, da se to stanje v prihodnosti ne bo spremenilo. Tudi njen poslovnik, ki omogoča vplivanje države, že dolgo velja in kaže, da v prihodnosti ne bo spremenjen. V teh okoliščinah se šteje, da je status skupine brez TGO trajne narave.

(59)

Nadalje je v zvezi z izvozno ceno preiskava pokazala določeno stabilnost cenovnih politik v zadevni skupini družb v daljšem obdobju, saj se cena zadevnega izdelka, ki se je zaračunavala v Uniji in drugih tretjih državah, ni znatno razlikovala in je sledila istemu trendu v obdobju med letom 2007 in OPP. To potrjuje verjetnost, da je na novo izračunana stopnja dampinga trajne narave.

(60)

Zato se je štelo, da je preiskava pokazala, da se struktura in obnašanje zadevne skupine družb, vključno z okoliščinami, ki so privedle do začetka sedanjega pregleda, v bližnji prihodnosti ne bodo spremenili na način, ki bi vplival na ugotovitve sedanjega pregleda. Zato se sklene, da so spremenjene okoliščine trajne narave in da uporaba ukrepa na sedanji ravni ne zadostuje več za izravnavo dampinga.

(61)

Glede na ugotovitve povečanega dampinga in trajno naravo spremenjenih okoliščin se meni, da obstoječi ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo. Ukrepe, uvedene z Uredbo (EU) št. 492/2010 o uvozu natrijevega ciklamata s poreklom iz LRK, je zato treba spremeniti za družbo GT Enterprise, isto dajatev pa je treba uvesti za druge proizvajalce izvoznike v skupini, in sicer tako, da se spremeni navedena uredba.

(62)

V sedanjem pregledu ni mogoče določiti individualne stopnje, saj je omejena na preiskavo dampinga v zvezi z družbo GT Enterprise in njenimi povezanimi družbami v skupini. Zato je bila stopnja dampinga, določena v sedanjem pregledu, primerjana s stopnjo škode, določene v prvotni preiskavi. Ker je bila slednja višja od stopnje dampinga, ugotovljene v sedanjem pregledu, je treba za zadevno skupino družb uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni stopnje dampinga, ugotovljene v prvotnem pregledu.

(63)

Glede na obliko ukrepa se sklene, da mora spremenjena protidampinška dajatev biti iste vrste kot dajatve, uvedene z Uredbo (EU) št. 492/2010. Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov in odvračanja od manipulacije cen se je štelo za primerno uvesti dajatev v obliki določenega zneska na kilogram. Posledično je treba za uvoz zadevnega izdelka, ki ga zadevna skupina družb prodaja za izvoz v Unijo, uvesti protidampinško dajatev v višini 0,23 EUR na kg, izračunano na podlagi stopnje dampinga, kakor je bila ugotovljena v sedanjem pregledu ter izražena v določenem znesku na kilogram.

(64)

Skupine zadevnih družb in druge zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati sprememba veljavnih protidampinških ukrepov.

(65)

Skupna Rainbow je predložila pripombe na končno razkritje. Te pripombe so se v glavnem nanašale na umaknitev pritožbe v tekoči preiskavi o uvozu natrijevega ciklamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejene na dva kitajska proizvajalca izvoznika, in sicer Fang Da Food Additive (Shen Zhen) Limited in Fang Da Food Additive (Yang Quan) Limited („skupina Fang Da“) („vzporedni postopek“) (7). Skupina Rainbow je trdila, da bi morala umaknitev pritožbe v vzporednem postopku tako logično kot pravno pomeniti ustavitev protidampinških postopkov proti drugim proizvajalcem v LRK ali vsaj ustavitev sedanje preiskave v zvezi s skupino Rainbow.

(66)

Zahtevala je ustavitev protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (EU) št. 492/2010, pri čemer je trdila, da načelo nediskriminacije iz člena 9(5) osnovne uredbe določa ustavitev uvedenih protidampinških ukrepov, če je bilo ugotovljeno, da se uvoz s strani Fang Da ni izvajal po dampinških cenah in/ali ta uvoz ni povzročal škode. Svojo trditev je podprla s predhodnimi uredbami Sveta, v katerih so bili sočasni vmesni pregledi o uvozih iz nekaterih držav ustavljeni brez uvedbe ukrepov, ker ukrepi v protidampinških preiskavah o uvozu istih izdelkov iz drugih držav (veliki aluminijasti elektrolitski kondenzatorji (8), ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla (9)) niso bili uvedeni. Vendar bi bilo treba opozoriti, da se ti primeri nanašajo na preiskave, v katere je bilo vključenih več držav, in da se je načelo nediskriminacije uporabilo za uvoz iz različnih držav. Drugič, v teh primerih je vzrok za ustavitev ukrepov v nekaterih državah ta, da ukrepi za druge države niso bili uvedeni, ker Svet ni sprejel predloga v okviru predpisanih rokov (veliki aluminijasti elektrolitski kondenzatorji, ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla). Čeprav je bilo dejansko ugotovljeno, da je zaradi upoštevanja načela nediskriminacije v navedenih primerih nujno ustaviti postopke sočasnih protidampinških ukrepov, ti niso relevantni za sedanjo preiskavo. Dodatno sklicevanje na pristop v zvezi mononatrijevim glutamatom (10) zadeva primer, v katerem je vložnik nameraval umakniti pritožbo v zvezi z uvozom iz Brazilije, čeprav je bilo ugotovljeno, da je uvažal po dampinških cenah. V tem primeru je bilo sklenjeno, da se umik pritožbe ne sprejme, saj je bilo ugotovljeno, da bi bilo sprejetje ukrepov proti drugim državam in ne tudi Braziliji diskriminatorno.

(67)

Poleg tega se situaciji zelo razlikujeta. V vzporednem postopku je bila pritožba umaknjena in ugotovljeno je bilo, da ustavitev ni bila v nasprotju z interesi Unije. V sedanjem pregledu je bil zahtevek ohranjen in ugotovljeno je bilo, da je skupina Rainbow še povečala dampinško prodajo. Zato povečanje dajatve za navedeno skupino ne pomeni diskriminacije.

(68)

Skupina Rainbow je tudi zahtevala, da mora umik pritožbe pomeniti tudi ustavitev sedanje preiskave v zvezi s skupino Rainbow, ker oba postopka, začeta na podlagi istega postopkovnega dokumenta, zajemata isto obdobje preiskave in ker je v pritožbi vložnik zaradi praktičnih razlogov obravnaval skupino Fang Da in skupino Rainbow skupaj.

(69)

Drugič, trdila je, da sta ne glede na preiskavo v zvezi s skupino Fang Da, začeto v skladu s členom 5 osnovne uredbe, preiskava v zvezi z uvozom s strani skupine Fang Da in vmesni pregled v zvezi z uvozom s strani skupine Rainbow pravno gledano in v vseh praktičnih primerih v bistvu en sam postopek. Nazadnje je navedla, da z razločevanjem med postopki in preiskavami člen 9(3) osnovne uredbe dejansko navaja, da je skupina Fang Da ostala v postopku, čeprav je zanjo veljala nična dajatev iz prvotne preiskave. Zato mora umik pritožbe v zvezi z uvozom s strani skupine Fang Da prav tako pomeniti ustavitev sedanjega pregleda v zvezi z zadevno skupino Rainbow.

(70)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je dokument, ki ga je predložil vložnik, navajal tako pritožbo za protidampinško preiskavo na podlagi člena 5 osnovne uredbe kot zahtevek za ta vmesni pregled na osnovi člena 11(3) osnovne uredbe. Prav tako je navajal zadostne dokaze, ki so upravičevali začetek dveh ločenih postopkov. Komisija je dejansko začela preiskavo v skladu s členom 5 in vmesni pregled z dvema ločenima obvestiloma o začetku. Zato sta protidampinška preiskava, ki temelji na členu 5 osnovne uredbe, in vmesni pregled, ki temelji na členu 11(3) osnovne uredbe, dva različna postopka.

(71)

Skupina Rainbow je nadalje predložila argumente, ki naj bi upravičevali morebitne razloge za umik pritožbe. Ker so ti argumenti hipotetični in neumestni, se jih ne obravnava in se jih zavrne.

(72)

Nazadnje je skupina Rainbow navedla, da je Komisija očitno kršila njene pravice do desetih dni za pripombe na končno razkritje, ker ji je bila nezaupna različica pisma o umiku razkrita 7 dni pred rokom za predložitev pripomb.

(73)

Kot je bilo razloženo v uvodni izjavi 70, je preiskava v skladu s členom 5, v okviru katere je skupina Rainbow prejela obvestilo o umiku pritožbe, postopek, ki je ločen od sedanjega pregleda. Skupina Rainbow je bila zainteresirana stran v pregledu v skladu s členom 5 in ravno zaradi tega je bila obveščena o umiku pritožbe. To obvestilo ni bilo del obvestila o končnem razkritju v sedanjem pregledu. Skupina Rainbow je imela na voljo 30 dni za pripombe o končnem razkritju v sedanjem postopku. Zato pravica do zadostnega časa za pripombe ni bila kršena.

(74)

Če povzamemo, niso bile predložene nobene pripombe, zaradi katerih bi se zgornji sklep spremenil –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/11

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/13

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/15

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v okviru roka, ki ga je določil njegov predsednik –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/17

(1)

Evropska Komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 12. avgusta 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom aluminijskih radiatorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je vložil Konzorcij z omejeno odgovornostjo Mednarodnega združenja proizvajalcev aluminijskih radiatorjev (AIRAL Scrl, v nadaljnjem besedilu: pritožnik), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijskih radiatorjev Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz LRK, proizvajalce v primerljivi državi, uvoznike, distributerje, druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike LRK uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Pritožnik, drugi proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki iz LRK, uvozniki in distributerji so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je uvoznike in proizvajalce izvoznike pozvala, da se ji med julijem 2010 in junijem 2011 javijo in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom (kot je opredeljen v oddelku 3 spodaj), kot je določeno v obvestilu o začetku.

(6)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če bi tako želeli, je Komisija proizvajalcem izvoznikom iz LRK, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK poslala obrazce za zahtevek. Javila se je samo skupina družb Sira (Tianjin) Aluminium Products Co. Ltd in Sira Group (Tianjin) Heating Radiators Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: skupina Sira) in zahtevala TGO. Zahtevek za IO sta oddali družbi Zhejiang Flyhigh Metal Products Co., Ltd. in Metal Group Co., Ltd.

(7)

Kar zadeva proizvajalce Unije in kot je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi 24 spodaj, je osem proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, je bil izbran vzorec štirih proizvajalcev Unije glede na prodajo/obseg proizvodnje, velikost in zemljepisno lego v Uniji.

(8)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 27, so le trije nepovezani uvozniki predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Vendar pa dva od teh uvoznikov nista uvažala/kupovala zadevnega izdelka. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje zaradi omejenega števila uvoznikov ni več potrebno.

(9)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 28, je 18 proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od teh strani, je bil izbran vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo.

(10)

Komisija je vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku, tj. proizvajalcem izvoznikom iz LRK, štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočim uvoznikom v Uniji in Evropski potrošniški organizaciji BEUC, poslala vprašalnike s prošnjo, da vprašalnike za uporabnike pošljejo svojim povezanim družbam.

(11)

Prejela je odgovore dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, štirih vzorčenih proizvajalcev Unije in enega nepovezanega uvoznika. Noben uporabnik ni izpolnil vprašalnika.

(12)

Poleg tega je od ene skupine povezanih proizvajalcev izvoznikov prejela zahtevek za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Preučitev teh zahtevkov bi bila v začasni fazi preveč obremenjujoča. Odločitev o odobritvi individualne preiskave tej skupini družb bo sprejeta v zaključni fazi.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2008 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(15)

Zadevni izdelek so aluminijski radiatorji in elementi ali deli takih radiatorjev, ne glede na to, ali so ti elementi ali deli v blokih, izvzeti pa so električni radiatorji ter njihovi elementi in deli (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7615 10 10, ex 7615 10 90, ex 7616 99 10 in ex 7616 99 90.

(16)

Na podlagi domnevne razlike med dvema proizvodnima postopkoma, ki se uporabljata pri proizvodnji radiatorjev, je tej opredelitvi izdelka ugovarjala skupina Sira. Skupino Sira sestavljata dva proizvajalca izvoznika iz LRK, od katerih eden uporablja proizvodno tehniko tlačnega ulivanja, drugi pa tehniko ekstrudiranja. Po mnenju skupine Sira bi morala biti tehnika ekstrudiranja izvzeta iz opredelitve zadevnega izdelka zaradi domnevnih razlik v fizikalnih in tehničnih lastnostih, surovinah, stroških proizvodnje in prodajnih cenah ter zaradi tega, ker tehnika ekstrudiranja v EU in LRK ni običajna.

(17)

Pojasnila glede tega vprašanja je zahtevala še ena kitajska stran, Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (CCCME), in sicer zaradi razlik v stroških in cenah radiatorjev, izdelanih po navedenih proizvodnih tehnikah.

(18)

Čeprav so med obema tehnikama manjše razlike, je jasno, da imajo izdelani radiatorji enake fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo. Radiatorji, izdelani po obeh metodah, so v veliki meri zamenljivi. Njihove osnovne lastnosti so predvsem lahkost, nizka toplotna vztrajnost in visoka prevodnost toplote. Razlike v stroških in cenah ter dejstvo, da je pri tehniki ekstrudiranja mogoča uporaba nekoliko drugačne aluminijeve zlitine, ne spreminjajo teh osnovnih lastnosti. Pri primerjavi cen so razlike ustrezno obračunane v sistemu za primerjanje vrst izdelkov, uporabljenem v tej preiskavi (v nadaljnjem besedilu: sistem PCN), kar pomeni, da se primerjajo samo podobni izdelki.

(19)

Poleg tega je treba aluminijske radiatorje ne glede na proizvodni proces šteti za en sam izdelek, saj se prodajajo po istih prodajnih poteh, potrošniki in končni uporabniki pa jih dojemajo kot izdelke iz aluminija (z navedenimi znanimi lastnostmi) in ne razlikujejo med proizvodnimi tehnikami. Glede na navedeno se ta trditev zavrne.

(20)

CCCME je tudi ugovarjala dejstvu, da jeklene plošče in radiatorji iz litega železa niso vključeni v obseg izdelka. Čeprav je uporaba takih izdelkov podobna, imajo drugačne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti, saj osnovno surovino (aluminijevo zlitino) nadomešča železo ali jeklo, ki imata drugačne fizikalne in tehnične lastnosti (težo, toplotno vztrajnost in prevodnost). Trditev se zato zavrne.

(21)

CCCME je izrazila nadaljnje pripombe v zvezi s prodajo prek „javnega razpisa“, ki je navedena v pritožbi. Iz teh pripomb je razvidno, da CCCME sklepa, da to zadeva javna naročila. Javni razpisi, navedeni v pritožbi, se v resnici nanašajo na običajno poslovno prakso, po katerih kupec radiatorjev EU pred oddajo naročila potencialne dobavitelje pozove, da objavijo cene naročila. Kitajskih uvoz, ki se uporablja pri izračunu, ni vključeval postopka javnih naročil.

(22)

CCCME je predložila pripombe tudi na v pritožbi navedene „oblikovalske radiatorje“, pri čemer je sklepala, da so taki radiatorji izvzeti iz opredelitve izdelka. Tudi te pripombe temeljijo na napačnem razumevanju, saj opredelitev izdelka takih radiatorjev ne izključuje. Te pripombe so bile zato zavrnjene.

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo aluminijski radiatorji, izdelani v LRK in izvoženi iz LRK, in aluminijski radiatorji, ki jih v Uniji izdelujejo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne.

(24)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje škode predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(25)

Komisija je v obvestilu o začetku objavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je vseboval štiri družbe, ki so bile na podlagi svojega obsega prodaje, velikosti in zemljepisne lege v Uniji izbrane izmed osmih proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo podobne izdelke. Te štiri družbe so predstavljale 66 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v OP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložijo pripombe o ustreznosti te izbire. Ena zainteresirana stran je zahtevala, da se pri izbiri vzorca upošteva tudi obseg proizvodnje. Sprejeto je bilo, da se vzorec ustrezno spremeni. Nobena zainteresirana stran ni nasprotovala končnemu vzorcu, ki zajema štiri družbe.

(26)

Glede na potencialno veliko število uvoznikov, ki jih postopek zadeva, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(27)

Le trije nepovezani uvozniki so predložili zahtevane informacije in bili pripravljeni sodelovati. Ker dva od teh uvoznikov nista poročala o uvozu ali nakupu zadevnega izdelka, je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

(28)

Skupno 18 proizvajalcev izvoznikov iz LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Te družbe so v OP na trg EU izvozile okrog 5 milijonov elementov (3) ali malo manj kot 50 % kitajskega izvoza. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od teh strani, je bil izbran vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov z največjim reprezentativnim obsegom proizvodnje, prodaje in izvoza, ki jih je v razpoložljivem času mogoče ustrezno preiskati. Izbrana proizvajalca izvoznika, Zhejiang Flyhigh Metal Products Co., Ltd. in Metal Group Co., Ltd, predstavljata približno 62 % obsega prodaje 18 proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili podatke za vzorčenje.

(29)

Ena skupina proizvajalcev izvoznikov (skupina Sira) je ugovarjala izključitvi iz vzorca na podlagi dejstva, da proizvaja določeno vrsto radiatorjev (s tehniko ekstrudiranja) in da bi njihova vključitev v vzorec zato povečala reprezentativnost vzorca. Vendar pa dodajanje še ene skupine ni bilo potrebno, saj je že prvotno izbrani vzorec predstavljal več kakor 60 % izvoza, ki so ga sporočile sodelujoče družbe. Poleg tega ni potrebno, da vzorec zajema vse vrste zadevnega izdelka. Zahtevek za vključitev skupine Sira je bil zato zavrnjen in potrjen je bil prvotni vzorec.

(30)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(31)

Vendar pa sta dva vzorčena proizvajalca izvoznika zahtevala le individualno obravnavo. Zato preiskava ni zajela meril TGO.

(32)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(33)

Oba vzorčena proizvajalca izvoznika sta zahtevala IO. Zahtevka sta bila preučena. Preiskava je pokazala, da vzorčene družbe izpolnjujejo vse pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(34)

Obema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma je bila zato IO odobrena.

(35)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določi na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(36)

V obvestilu o začetku je Komisija izrazila svoj namen, da bo kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabila Rusijo in pozvala zainteresirane strani, da v zvezi s tem predložijo pripombe.

(37)

Komisija ni prejela pripomb glede Rusije kot predlagane primerljive države. V času preiskave nobena zainteresirana stran ni predlagala drugega proizvajalca podobnih izdelkov iz primerljive države poleg tistih, navedenih v pritožbi.

(38)

Nobena družba iz Rusije ni pokazala pripravljenosti za sodelovanje, čeprav so bili vsi znani ruski proizvajalci v času preiskave o tem večkrat obveščeni in so jim bili poslani vprašalniki.

(39)

Komisija je s svojimi raziskavami skušala najti druge proizvajalce v tretjih državah.

(40)

Zato je poslala pisma in vprašalnike vsem znanim proizvajalcem iz drugih tretjih države (tj. Turčije, Irana, Hrvaške, Indije, Južne Afrike in Švice). Kljub nadaljnjim ukrepom na koncu noben proizvajalec ni pokazal pripravljenosti za sodelovanje.

(41)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 38, 39 in 40 zgoraj, preiskava ni razkrila drugih tretjih držav s tržnim gospodarstvom, ki bi lahko bile primerljive države v tem postopku. Zato je Komisija ob odsotnosti take tretje države s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe začasno sklenila, da ni mogoče določiti normalne vrednosti za vzorčene proizvajalce na podlagi domačih cen, konstruiranih normalnih vrednostih v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cen pri izvozu iz takih tretjih držav v druge države, vključno z Unijo, in da je zato treba določiti normalno vrednost na podlagi katere koli druge razumne osnove, v tem primeru na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek. To se je štelo za primerno zaradi navedenega nesodelovanja, pa tudi zaradi velikosti trga EU, obstoja uvoza in močne notranje konkurence na trgu EU za ta izdelek.

(42)

Ker vzorčeni družbi nista zahtevali TGO, se je normalna vrednost za vse proizvajalce izvoznike iz LRK določila na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 41. Po določitvi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo v Uniji, je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih vzorčenih proizvajalcev Unije iz uvodne izjave 13.

(43)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja v EU podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja podobnega izdelka proizvajalcev Unije v Uniji reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga v Unijo izvažajo proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(44)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje EU neodvisnim strankam. Prodajne transakcije EU so se štele za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Zato so bili določeni proizvodni stroški na trgu Unije v OP. Ta analiza je pokazala, da je bila prodaja v EU za nekatere vrste izdelka dobičkonosna, tj. neto prodajna cena na enoto je bila višja od izračunanih proizvodnih stroškov na enoto.

(45)

Normalna vrednost vsake vrste izdelka je temeljila na dejanskih prodajnih cenah (franko tovarna) za dobičkonosno prodajo in na konstruirani normalni vrednosti za nedobičkonosno prodajo.

(46)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se proizvodnim stroškom industrije EU prišteli prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU) ter dobiček. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili zneski za PSU in za dobiček v višini 4,43 % določeni na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka proizvajalcev EU.

(47)

Ker je bila vsem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom odobrena IO in so zadevni izdelek izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(48)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve za posredne davke, prevozne stroške, stroške zavarovanja, stroške pakiranja, manipulativne stroške in stroške kredita so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi.

(49)

Za enega od proizvajalcev izvoznikov je bilo jasno, da družba zadevnega izdelka z uporabo sistema, predpisanega z vprašalnikom, ni razvrstila pravilno. Ena od specifikacij zadevnega izdelka se je nanašala na toplotno moč radiatorjev. Vendar družba ni imela dokazov za toplotno moč, ki jo je navajala za svoje izvožene modele. Navedena toplotna moč ni bila pravilna in ni ustrezala drugim specifikacijam, npr. teži in dimenziji. Zato je bilo treba za namene primerjave uporabiti samo preostale specifikacije.

(50)

Z uporabo sistema PCN za razvrstitev vrste izdelka je bila ugotovljena visoka stopnja ujemanja za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika. Pri drugem vzorčenem proizvajalcu izvozniku ni bilo mogoče ugotoviti neposrednega ujemanja, zato je bila uporabljena metoda približevanja. Podrobnejši podatki o tej metodi so bili sporočeni zadevni strani.

(51)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno in izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(52)

Tehtano povprečje teh dveh stopenj dampinga je bilo izračunano za nevzorčene sodelujoče družbe.

(53)

Glede na nizko stopnjo sodelovanja iz LRK (manj kakor 50 %), se šteje za primerno, da bi morala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK, temeljiti na najvišjih dampinških transakcijah za določeno stranko sodelujočih izvoznikov.

(54)

Tako določene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, so:

Razpredelnica 1

(55)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v obravnavanem obdobju so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem, ter preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(56)

Aluminijske radiatorje je v OP v Uniji izdelovalo osem proizvajalcev. Za določitev celotne proizvodnje Unije v OP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem.

(57)

Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v OP ocenjena na približno 64 milijonov. Glede na to, da so proizvajalci Unije, ki so podprli pritožbo, predstavljali celotno proizvodnje Unije, v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe predstavljajo industrijo Unije in bodo v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(58)

Statističnih podatkov Eurostata o uvozu v tej preiskavi ni bilo mogoče uporabiti, saj oznake KN, ki zajemajo aluminijske radiatorje, vključujejo tudi druge izdelke iz aluminija, kot so električni radiatorji.

(59)

Potrošnja Unije je bila tako ugotovljena na podlagi podatkov iz pritožbe, zlasti v zvezi z obsegom prodaje industrije Unije v Uniji in uvozom proizvajalcev izvoznikov iz LRK. Podatki so bili navzkrižno preverjeni s prejetimi izpolnjenimi vprašalniki za vzorčenje in podatki, pridobljenimi in preverjenimi v prostorih vzorčenih proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(60)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja Unije gibala tako:

Razpredelnica 2

(61)

V obravnavanem obdobju se je skupna potrošnja na trgu EU zmanjšala za 3,8 %. Med letoma 2008 in 2009 je bilo zmanjšanje približno 12-odstotno, kar je v skladu s svetovnimi negativnimi učinki gospodarske krize, potem pa se je potrošnja zmanjšala še za 3,7 %. Med letom 2010 in OP je sicer prišlo do ponovnega dviga (za 13,5 %), vendar potrošnja ni dosegla začetne ravni iz leta 2008. Zgornja razpredelnica prav tako kaže, da se je potrošnja v obdobju od leta 2009 do OP povečala za 9 %.

(62)

Uvoz iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju razvijal tako:

Razpredelnica 3

(63)

Ne glede na razvoj potrošnje se je obseg uvoza iz LRK znatno povečal, in sicer za 77 % v obravnavanem obdobju. Povečevanje se je nadaljevalo in je bilo najbolj izrazito od leta 2010 do OP (+ 33 %). Podobno tudi tržni delež proizvajalcev izvoznikov iz LRK v obravnavanem obdobju kaže enakomerno rast, od 13 % leta 2008 do 24 % v OP. Pri tem trendu je treba upoštevati skupno zmanjšanje potrošnje za 3,8 % v istem obdobju.

(64)

Zgornja razpredelnica kaže, da se je povprečna uvozna cena iz LRK v obravnavanem obdobju nekoliko znižala. V prvi fazi, med letoma 2008 in 2009, se je znatno znižala (za 20 %), nato se je med letoma 2009 in 2010 povišala za 25 %. Proti koncu obravnavanega obdobja se je spet znižala.

(65)

Preiskava je pokazala tudi, da so bile v obravnavanem obdobju uvozne cene iz LRK vseskozi nižje od prodajnih cen industrije Unije. Padec cen leta 2009 je sovpadal z velikim povečanjem kitajskega tržnega deleža, s 13 na 17,3 % trga Unije, razlog za stalno naraščanje tržnega deleža proizvajalcev izvoznikov iz LRK pa je bilo nenehno nelojalno nižanje prodajnih cen, zlasti med letom 2009 in OP.

(66)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroške po uvozu.

(67)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal 6,1-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(68)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 24 in 25, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Opozoriti bi bilo treba, da je eden od proizvajalcev Unije, vključenih v vzorec, aluminijske radiatorje začel proizvajati šele leta 2009. Da bi se zagotovila dosledna analiza trenda v obravnavanem obdobju, se je štelo za primerno, da se leto 2009 določi kot referenčno leto za analizo škode, in sicer z indeksom 100. Zaradi celovitosti je bil na podlagi razpoložljivih podatkov določen tudi indeks za leto 2008.

(69)

Predloženi in preverjeni podatki štirih vzorčenih proizvajalcev EU so bili uporabljeni z namenom, da se vzpostavijo mikro kazalniki, kot so cena na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in zaloge. Indeks za leto 2008 je bil določen na podlagi primerjave razpoložljivih podatkov za tri obstoječe proizvajalce za leto 2008 s podatki istih treh proizvajalcev za leto 2009 (indeks 100).

(70)

Podatki za osem proizvajalcev aluminijskih radiatorjev v EU so bili uporabljeni za določitev makro kazalnikov, kot so proizvodnja industrije Unije, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in zaposlovanje. Indeks za leto 2008 je bila določen na podlagi razpoložljivih podatkov sedmih obstoječih proizvajalcev za leto 2008 v primerjavi s podatki istih sedmih proizvajalcev za leto 2009 (indeks 100).

(71)

V smislu člena 3(5) osnovne uredbe proučitev gospodarskega položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju vključuje oceno vseh ugotovljenih gospodarskih dejavnikov iz navedenega člena.

(72)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(73)

Zgornja razpredelnica kaže, da se je v obravnavanem obdobju proizvodnja zmanjšala. V skladu z zmanjšanim povpraševanjem je proizvodnja leta 2009 strmo padla, leta 2010 in v OP pa se je ponovno zvišala. Med letom 2009 in OP je proizvodnja kljub povečanju potrošnje za 9 % ostala razmeroma stabilna. Raven proizvodnje je odvisna tudi od izvozne dejavnosti industrije Unije, ki je v obravnavanem obdobju ostala znatna.

(74)

Kljub majhnemu zmanjšanju potrošnje se je izkoriščenost zmogljivosti v OP zmanjšala s 70 % leta 2008 na 60 % v OP. Med letom 2009 in OP je ostala razmeroma stabilna.

(75)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 16 %, tržni delež pa je nenehno upadal, in sicer s 87 % leta 2008 na 76 % v OP. Leta 2009 se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 16 %, torej je industrija Unije izgubila več kot 4 odstotne točke tržnega deleža. Leta 2010 se je obseg prodaje zmanjšal še za 7 %, tržni delež pa je padel z 82,7 % na 79,5 %. V OP je ob rastoči potrošnji (+ 13,5 %) tržni delež industrije Unije padel na 76 %. Industrija Unije tako ni uspela izkoristiti naraščajoče potrošnje in ponovno pridobiti nekaj izgubljenega tržnega deleža.

(76)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije nekoliko zmanjšala (za 3,8 %), medtem ko sta se obseg prodaje in tržni delež industrije Unije zmanjšala bolj občutno, za 15,9 % oziroma 12,6 % v istem obdobju. Obenem se je uvoz iz LRK znatno povečal, in sicer za 76,9 % v obravnavanem obdobju. Posledično se je v istem obdobju tržni delež industrije Unije zmanjšal za 11 odstotnih točk.

(77)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju rahlo povečalo, kar pa je povzročilo zmanjšanje produktivnosti. Vendar pa je treba opozoriti, da je naraščajoči trend na področju zaposlovanja samo posledica dejstva, da je ena od vzorčenih družb (najmanjša) s proizvodnjo začela leta 2009. Če ne bi bilo tako, bi bil trend zaposlovanja negativen.

(78)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala. Najnižjo raven je dosegla leta 2009, nato pa se je do OP izboljšala, a ni dosegla začetne ravni. Med letom 2009 in OP se je produktivnost povečala za 12 %.

(79)

Trend povprečnih prodajnih cen v obravnavanem obdobju kaže znatno zmanjšanje, in sicer za 6 %. V obdobju od 2009 do OP so se ob naraščajoči potrošnji in oživitvi trga cene zvišale za 6 %, vendar niso dosegle ravni iz leta 2008.

(80)

Tudi relativni stroški za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšali, vendar pa to industriji Unije še zdaleč ni omogočilo, da bi leta 2010 in v OP ostala dobičkonosna. Če je leta 200911,5-odstotno znižanje stroškov ustrezalo 11,5-odstotnemu znižanjem prodajnih cen, je industrija Unije leta 2010 in v OP doživela strmo rast stroškov, ob tem pa so se cene, s katerimi bi lahko pokrila dodatne stroške, le rahlo povišale. To je povzročilo dodatno izgubo dobičkonosnosti in tržnega deleža, saj so bile cene industrije Unije vseskozi višje od kitajskih uvoznih cen.

(81)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju in v obdobju od 2009 do OP se je dobičkonosnost industrije Unije izrazito zmanjšala in komajda dosegla prag dobička.

(82)

Trend denarnega toka, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je v veliki meri sledil negativnemu trendu dobičkonosnosti. Najnižja raven je bila dosežena v OP. Podobno se je zmanjšala tudi donosnost naložb, in sicer s 36 % leta 2008 na 2 % v OP.

(83)

Razvoj dobičkonosnosti, denarnih tokov in donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je zmanjšal zmožnost industrije Unije za naložbe v svoje dejavnosti in oslabil njen razvoj. Industrija Unije je na začetku obravnavanega obdobja veliko vlagala in posodobila svoje delovne stroje za bolj učinkovito proizvodnjo, vendar so se nato naložbe stalno zmanjševale, in sicer za 64,7 % v preostalem obravnavanem obdobju.

(84)

Raven zalog vzorčene industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povišala. Leta 2009 se je raven končnih zalog zmanjšala za 27 %, nato pa se je leta 2010 in v OP povečala za 30,8 % oziroma 128,4 %.

(85)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v oddelku o dampingu. Vse določene stopnje so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK vpliv dejanske stopnje dampinga na trg EU ne more biti zanemarljiv.

(86)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, poslabšala ali ni razvijala v skladu s potrošnjo v obravnavanem obdobju. To velja zlasti za obdobje od leta 2009 do konca OP.

(87)

V obravnavanem obdobju se je ob zmanjšani potrošnji obseg uvoza iz LRK enakomerno in znatno povečeval. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 16 %, njen tržni delež pa je padel s 87 % leta 2008 na 76 % v OP. Tudi ko se je potrošnja med letom 2009 in OP povišala za 9 %, je tržni delež industrije Unije še naprej padal. Ob znatnem povečanju dampinškega uvoza iz LRK na trg EU industrija Unije ni mogla ponovno pridobiti izgubljenega tržnega deleža. Dampinški uvoz po nizkih cenah je v obravnavanem obdobju enakomerno naraščal in nenehno nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije.

(88)

Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in naložbe.

(89)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(90)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK industriji Unije povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda zaradi navedenih drugih dejavnikov ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(91)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3,8 %, obseg dampinškega uvoza iz LRK pa se je močno povečal (za približno 77 %), prav tako pa njegov tržni delež, in sicer s 13 % leta 2008 na 24 % v OP. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 16 %, njen tržni delež pa je padel s 87 % leta 2008 na 76 % v OP.

(92)

V obdobju od 2009 do OP se je potrošnja Unije povečala za 9 %, medtem ko se je v nasprotju z dampinškim uvozom iz LRK, ki se je letno povečal za 52 %, tržni delež industrije Unije v navedenem obdobju spet zmanjšal.

(93)

V zvezi s cenovnim pritiskom je treba poudariti, da so se leta 2009 povprečne cene uvoza iz LRK znižale za 20 %, zaradi česar je morala industrija Unije znatno znižati prodajne cene (za okoli 11,5 %). Leta 2010 in v OP je industrija Unije zaradi povečanih stroškov skušala zvišati svoje cene. To je povzročilo dodatno izgubo tržnega deleža, saj so bile cene industrije Unije vseskozi višje od cen dampinškega uvoza iz LRK. Ta položaj je privedel do znatnega poslabšanja zlasti dobičkonosnosti, obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije.

(94)

Cene dampinškega uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju zmanjšale. Čeprav se je v obdobju od leta 2009 do OP cena uvoza iz LRK povečala za 23 %, je ostala bistveno nižja od prodajnih cen industrije Unije v obravnavanem obdobju in zlasti v OP, to pa je preprečevalo rast cen na trgu Unije.

(95)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je bilo močno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ki se odraža zlasti s slabim finančnim stanjem, padcem obsega prodaje in tržnega deleža ter poslabšanjem večine kazalnikov škode.

(96)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58, statističnih podatkov Eurostata o uvozu v tej preiskavi ni bilo mogoče uporabiti, ker oznake KN, ki zajemajo aluminijske radiatorje ter njihove elemente in dele, zajemajo tudi druge izdelke iz aluminija. Ker ni bilo drugih zanesljivih informacij, je bilo na podlagi pritožbe ugotovljeno, da razen LRK nobena država nečlanica EU v obravnavanem obdobju ni proizvajala in izvažala aluminijskih radiatorjev v EU.

(97)

Gospodarska kriza deloma pojasnjuje zmanjšanje potrošnje Unije, zlasti v letih 2009 in 2010. Vendar pa je treba omeniti, da se je tako ob zmanjšani potrošnji v obravnavanem obdobju kot ob povečani potrošnji v obdobju med letom 2009 in OP obseg dampinškega uvoza iz LRK na trgu Unije po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, vseskozi povečeval.

(98)

Zmogljivosti poceni dampinškega uvoza se razlikujejo od zmogljivosti industrije Unije. Preiskava je v resnici pokazala, da je od leta 2009 do OP tržni delež industrije Unije vseskozi padal, tudi ko se je potrošnja Unije v skladu s splošno oživitvijo gospodarstva povečala. Tudi ko se je nakazovalo povečanje obsega proizvodnje, je bilo treba presežke skladiščiti.

(99)

Že v običajnih gospodarskih razmerah in ob odsotnosti močnega cenovnega pritiska ter povečanega uvoza dampinških izdelkov bi industrija Unije zaradi manjše izkoriščenosti zmogljivosti lahko imela težave pri spopadanju z zmanjšanjem potrošnje in zvišanjem fiksnih stroškov na enoto. Vendar preiskava jasno kaže, da je dampinški uvoz iz LRK okrepil učinek upada gospodarske rasti. Celo med splošno oživitvijo gospodarstva si industrija Unije ni mogla opomoči in pridobiti obsega prodaje in tržnega deleža, ki jih je izgubila v obravnavanem obdobju.

(100)

Čeprav je gospodarska kriza morda prispevala k slabi uspešnosti industrije Unije, skupno ni mogla imeti takega učinka, da bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in stanjem škode industrije Unije zlasti v OP.

(101)

Preiskava je pokazala, da je strošek za proizvodnjo aluminijskih radiatorjev neposredno povezan z razvojem cen aluminija, glavne surovine, ki se uporablja za proizvodnjo tega izdelka. Tudi ko so se proizvodni stroški industrije Unije leta 2009 znatno zmanjšali, kot je prikazano v razpredelnici 8, so se prodajne cene še naprej enakomerno zmanjševale. Leta 2010 in v OP so se stroški povečali bolj kakor prodajne cene, kar je preprečilo zlasti izboljšanje dobičkonosnosti industrije Unije. Ta položaj je nastal, ko je uvozna cena izdelkov, uvoženih iz LRK, nenehno nelojalno nižala prodajne cene industrije Unije.

(102)

V tržnem gospodarstvu bi bilo mogoče pričakovati, da se bodo cene na trgu redno prilagajale razvoju različnih elementov proizvodnih stroškov. Vendar pa se to ni zgodilo. Preiskava je potrdila, da je dampinški uvoz iz LRK, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, še naprej zaviral cene na trgu Unije in tako preprečeval, da bi industrija Unije obdržala svoj tržni delež ter prilagodila cene tako, da bi pokrila svoje stroške in dosegla primerno stopnjo dobička zlasti v OP.

(103)

Dvig cen surovin ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije zlasti v OP.

(104)

Izvozna dejavnost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju pomemben del njenega poslovanja. Glavni izvozni trgi industrije Unije so bili predvsem Rusija in druge vzhodnoevropske države, kjer so bili prodani izdelki razmeroma nižje kakovosti in zato cenejši kot radiatorji, prodani na trgu Unije.

(105)

Zgornja razpredelnica kaže, da se je izvoz industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal. To je delno mogoče razložiti z dejstvom, da je bilo, kot kažejo razpoložljive informacije, povečan obseg izvoza aluminijskih radiatorjev iz LRK mogoče zaznati tudi na navedenih izvoznih trgih.

(106)

Kljub temu je jasno, da je izvozna dejavnost industriji Unije zagotovila, da doseže ekonomijo obsega in tako zmanjša skupne stroške proizvodnje. Zato je mogoče razumno sklepati, da izvozna dejavnost industrije Unije ni mogla biti morebitni vzrok za znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela zlasti v OP. Kakršen koli učinek je že imelo zmanjšanje izvoza na industrijo Unije, ta ni mogel biti tak, da bi prekinil vzročno zvezo med škodo in poceni dampinškim uvozom iz LRK.

(107)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju ter v obdobju od leta 2009 do OP bistveno povečala. Ugotovljeno je bilo, da je ta uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, zlasti pa v OP.

(108)

Povečanje obsega in tržnega deleža poceni dampinškega uvoza iz LRK je bilo stalno in je sovpadalo z negativnim razvojem gospodarskega položaja industrije Unije. Položaj se je še poslabšal v OP, ko industrija Unije ni mogla pridobiti izgubljenega tržnega deleža in dobičkonosnosti, obenem pa so drugi finančni kazalniki, kot so denarni tok in donosnost naložb, dosegli najnižjo raven.

(109)

Analiza drugih znanih dejavnikov, vključno z gospodarsko krizo, je pokazala, da kakršen koli negativen učinek teh dejavnikov ni tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega izvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški izvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(111)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(112)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode kazala negativno gibanje. Zdi se, da se brez ukrepov nadaljnjemu poslabšanju položaja industrije Unije ne bo mogoče izogniti.

(113)

Pričakovati je, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen preiskovanega izdelka tako, da bodo ustrezale stroškom različnih sestavnih delov in tržnim razmeram. Pričakuje se tudi, da bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije uspelo povrniti vsaj del tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in celoten finančni položaj.

(114)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnji padec tržnega deleža, industrija Unije pa bo še vedno ustvarjala izgubo. To srednjeročno in dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Glede na nastale izgube in visoko stopnjo naložb v proizvodnjo na začetku obravnavanega obdobja je mogoče pričakovati, da večina proizvajalcev Unije brez uvedbe ukrepov ne bo mogla povrniti svojih naložb.

(115)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(116)

V tej preiskavi uporabniki niso sodelovali.

(117)

Od uvoznikov je v preiskavi sodeloval le en poljski uvoznik, ki je poslal odgovore na vprašalnik in sprejel preveritveni obisk. Izgube tega uvoznika v OP za zadevni izdelek so bile majhne. Vendar pa je delež dejavnosti v zvezi z zadevnim izdelkom v primerjavi s celotnimi obsegom dejavnosti družbe razmeroma majhen. Zato uvedba ukrepov verjetno ne bo močno vplivala na njen skupni dobiček.

(118)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(119)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(120)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(121)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Šteje se, da mora dobiček, ki bi se lahko dosegel brez dampinškega uvoza, temeljiti na stopnji dobička pred odbitkom davka vzorčenih proizvajalcev Unije leta 2008. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 7,4 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko industrija Unije po pričakovanju dosegla brez škodljivega dampinga.

(122)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije glede na dejanski dobiček/izgubo v OP in s prištetjem navedene stopnje dobička.

(123)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije v OP prodala na trgu Unije. Vsakršna razlika, ki sledi iz te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(124)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(125)

Na podlagi navedenega so bile stopnje dampinških dajatev določene s primerjavo med stopnjami odprave škode in stopnjami dampinga. V skladu s tem so predlagane stopnje protidampinške dajatve naslednje:

(126)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo ugotovljeni položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(127)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (4) skupaj z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(128)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve o uvedbi dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba ponovno preučiti –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/32

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 30. aprila 2012 in 3. maja 2012 sklenil črtati tri fizične osebe s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, po tem ko je proučil zahteve za umik s seznama, ki so jih predložile te osebe, in celovito poročilo varuha človekovih pravic, pripravljeno na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1904(2009).

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/34

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/36

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje klorovodikovo kislino.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja klorovodikove kisline glede uporabe v 2. vrsti izdelkov, razkužil in drugih biocidnih pripravkov za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(3)

Latvija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 16. oktobra 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji predložila poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 9. decembra 2011 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Iz ocen je mogoče sklepati, da bi biocidni pripravki, ki se uporabljajo kot razkužila in drugi biocidni pripravki za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu, v skladu z navedeno 2. vrsto izdelkov in ki vsebujejo klorovodikovo kislino, lahko zadovoljili zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti klorovodikovo kislino v Prilogo I k navedeni direktivi.

(6)

Na ravni Unije ni bila opravljena presoja vseh možnih uporab. Zato je primerno, da države članice ocenijo te možnosti uporabe oziroma scenarije izpostavljenosti ter tveganja za človeške populacije in dele okolja, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljive ravni.

(7)

Glede na jedkost snovi ter možne ukrepe za zmanjšanje s tem povezanega tveganja je primerno zahtevati, da je izpostavljenost med neprofesionalno uporabo minimizirana z oblikovanjem embalaže, razen če je mogoče pri uporabi dovoljenja za pripravek dokazati, da je tveganja za človeško zdravje mogoče zmanjšati na sprejemljive ravni z drugimi sredstvi.

(8)

Določbe te direktive se morajo uporabljati hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov klorovodikovo kislino, na trgu Unije in tudi da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem omogočilo, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, pa, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)

Po vključitvi morajo države članice imeti na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES.

(11)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/39

(1)

Odločba Komisije št. 2008/855/ES z dne 3. novembra 2008 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (3) določa nekatere nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v državah članicah ali njihovih regijah, navedenih v Prilogi k Odločbi. Ta seznam vključuje dele ozemlja v nemških zveznih deželah Porenje - Pfalško in Severno Porenje - Vestfalija.

(2)

Nemčija je obvestila Komisijo o nedavnem razvoju v zvezi s klasično prašičjo kugo pri divjih prašičih v regijah zveznih dežel Porenje - Pfalško in Severno Porenje - Vestfalija iz Priloge k Odločbi 2008/855/ES.

(3)

Navedene informacije kažejo, da je bila klasična prašičja kuga pri divjih prašičih v zveznih državah Porenje - Pfalško in Severno Porenje - Vestfalija izkoreninjena. Ukrepi iz Odločbe 2008/855/ES se zato ne bi smeli več uporabljati za navedeni regiji in vnos za Nemčijo na seznamu v delu I Priloge k Odločbi bi bilo treba črtati.

(4)

Odločbo 2008/855/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/40

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/56