ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.124.slv

Uradni list

Evropske unije

L 124

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 55
11. maj 2012


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 398/2012 z dne 7. maja 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 492/2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz natrijevega ciklamata s poreklom iz, med drugim, Ljudske republike Kitajske

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 399/2012 z dne 7. maja 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

11

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 400/2012 z dne 7 maja 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

13

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 401/2012 z dne 7. maja 2012 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

15

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 402/2012 z dne 10. maja 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz aluminijskih radiatorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

17

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 403/2012 z dne 10. maja 2012 o stosedemdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida

32

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2012 z dne 10. maja 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

34

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2012/16/EU z dne 10. maja 2012 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev klorovodikove kisline kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )

36

 

 

SKLEPI

 

 

2012/250/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 8. maja 2012 o spremembi Odločbe 2008/855/ES glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2992)  ( 1 )

39

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 35/10/COL z dne 3. februarja 2010 o osemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo

40

 

 

Popravki

 

*

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 392/2012 z dne 1. marca 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih sušilnih strojev (UL L 123, 9.5.2012)

56

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/1


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 398/2012

z dne 7. maja 2012

o spremembi Uredbe (EU) št. 492/2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz natrijevega ciklamata s poreklom iz, med drugim, Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) ter člena 11(3), (5) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 435/2004 (2) po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz natrijevega ciklamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) in Indonezije. Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 492/2010 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev za nadaljnjih pet let. Ukrepi so bili določeni na ravni stopnje dampinga, sestavljajo pa jih posebne protidampinške dajatve. Stopnja dajatve za LRK je od 0 do 0,11 EUR/kg za poimensko navedene kitajske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 0,26 EUR/kg, uvedeno na uvoz drugih proizvajalcev („sedanje dajatve“).

1.2   Zahtevek za pregled

(2)

Zahtevek za delni vmesni pregled („sedanji pregled“) je v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vložil Productos Aditivos S. A., ki je edini proizvajalec natrijevega ciklamata v Uniji in pritožnik v prvotni preiskavi („pritožnik“). Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga za Golden Time Enterprise (Shenzhen) Co., Ltd. („GT Enterprise“ ali „zadevna družba“), članico skupine Rainbow Rich („zadevna skupina družb“, „skupina Rainbow“ ali „Rainbow“), ki je bila tudi ena od poimensko navedenih kitajskih proizvajalcev v prvotni preiskavi. Protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz proizvodov, ki jih proizvede GT Enterprise je 0,11 EUR/kg in dajatev, ki se uporablja za uvoz od drugih proizvodnih družb zadevne skupine družb, je 0,26 EUR/kg (tj. stopnja preostale dajatve).

(3)

Pritožnik je predložil dokaze prima facie, da obstoječi ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo.

1.3   Začetek delnega vmesnega pregleda

(4)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je z obvestilom o začetku, objavljenim 17. februarja 2011 v Uradnem listu Evropske unije  (4) začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejen na preiskavo dampinga v zvezi z GT Enterprise.

1.4   Zadevni izdelek in podobni izdelek

(5)

Izdelek, ki se pregleduje, je natrijev ciklamat s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2929 90 00 („zadevni izdelek“).

(6)

Ta preiskava je podobno kot prejšnje pokazala, da ima zadevni izdelek, proizveden v LRK in prodan v Uniji, enake fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe kot izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indoneziji, ki je bila v sedanjem pregledu uporabljena kot primerljiva država. Zato se sklene, da so izdelki, ki se prodajajo na domačem trgu v Indoneziji in ki jih prodaja zadevna skupina družb na trgu Unije, podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

1.5   Zadevne strani

(7)

Komisija je uradno obvestila pritožnika, zadevno družbo in predstavnike zadevne države o začetku sedanjega pregleda. Komisija je o začetku postopka seznanila tudi proizvajalce v Indoneziji, saj je bila Indonezija izbrana kot morebitna primerljiva država.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, zahtevajo zaslišanje. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(9)

Komisija je zadevni družbi poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, izpolnjene vprašalnike petih družb skupine Rainbow pa je prejela v za to določenem roku. (Ker je skupina Rainbow sestavljena iz dveh proizvodnih družb (ena je GT Enterprise), enega dobavitelja surovin, ene družbe, zdaj v mirujočem stanju, vključene v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka, in enega trgovca v Hongkongu, je pregled zajel dejavnosti celotne skupine.) Komisija je vprašalnike poslala tudi proizvajalcem v Indoneziji. En indonezijski proizvajalec je pokazal pripravljenost zagotoviti informacije v sedanjem pregledu in je vprašalnik le delno izpolnil.

(10)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za analizo tržnogospodarske obravnave, individualne obravnave in ugotovitve dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih članov zadevne skupine družb:

Golden Time Enterprises (Shenzhen) Co. Ltd., Shenzhen, LRK, (GT Enterprise),

Jintian Industrial (Nanjing) Co. Ltd., Nanjing, LRK,

Golden Time Chemical (Jiangsu) Co. Ltd., Jiangsu, LRK,

Nanjing Jinzhang Industrial Co. Ltd., Nanjing, LRK,

Rainbow Rich Industrial Ltd., Hong Kong.

1.6   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(11)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

2.   REZULTATI PREISKAVE

2.1   Tržnogospodarska obravnava (TGO)

(12)

V protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK se za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe. Merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, katerih izpolnjevanje morajo družbe vložnice dokazati, so na kratko in za lažje sklicevanje povzeta na naslednji način:

poslovne odločitve in stroški se oblikujejo v skladu s tržnimi razmerami in brez večjega vmešavanja države, pri čemer stroški glavnih vložkov v veliki meri odražajo tržne vrednosti,

računovodske evidence se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in veljajo za vse namene,

ni večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva,

pravno varnost in stabilnost zagotavljajo zakoni o stečaju in pravo lastninskih razmerij,

valute se menjajo po tržnem tečaju.

(13)

Zadevna skupina družb je zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in predložila obrazce zahtevka za štiri proizvajalce s sedežem v Ljudski republiki Kitajski. Komisija je v prostorih teh družb zbrala in preverila vse informacije, navedene v njihovih zahtevkih, za katere je menila, da je to potrebno.

(14)

Sedanji pregled je pokazal, da se je stanje zadevne družbe po prvotni preiskavi spremenilo. Ugotovljeno je bilo, da GT Enterprise ne izpolnjuje več vseh meril za TGO. Poleg tega pa se je v primerjavi s prvotno preiskavo skupina Rainbow razširila in prestukturirala. Druge družbe v skupini, ki so predložile obrazce zahtevka, niso mogle dokazati, da izpolnjujejo vsa merila za TGO.

(15)

Glede merila 1 o poslovnih odločitvah in vmešavanju države je bilo ugotovljeno, da je lokalna vlada pristojna za poseganje v zaposlovanje in odpuščanje osebja v eni družbi v skupini. Poleg tega je lokalna vlada glavni delničar v družbi, ki proizvaja surovine. Znaki večjega vmešavanja države so bili ugotovljeni pri dobavi surovin družbi (elektrika in voda) ter dobavi surovin družbe svojim povezanim podjetjem, pri stroških dela ter pri dejavnostih in odločanju te družbe. Državni delničar je na primer ponudil zunanje osebje proizvajalcu surovin pod pogoji, ki jih družba ni mogla določiti. Poleg tega je družba stalno ustvarjala izgubo zaradi prodaje surovin po neobičajno nizkih cenah svojim povezanim družbam brez nadomestila, npr. v obliki razdeljevanja dobička. S kopičenjem teh izgub je proizvajalec surovin, ki je v državni lasti, vplival na odločitve povezanih družb v zvezi z nakupom surovin za proizvodnjo natrijevega ciklamata. Nazadnje je poseganje in vpliv lokalne vladne agencije mogoče odkriti v finančnih in naložbenih odločitvah druge družbe v skupini.

(16)

Glede merila 2 v zvezi z računovodstvom je preiskava pokazala, da računovodske evidence vseh članic zadevne skupine družb niso v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ker so bile ugotovljene številne bistvene pomanjkljivosti in napake v računovodstvu, o katerih revizorji niso poročali.

(17)

Glede merila 3 je bilo ugotovljeno, da so se izkrivljanja prenesla iz sistema netržnega gospodarstva z brezplačno zagotovitvijo naložb v infrastrukturo za eno družbo iz skupine. Ista družba je bila deležna ugodnih najemnih pogojev za zemljišče, ki ga uporablja. Druge družbe v skupini niso mogle dokazati, da so si pridobile pravice do uporabe zemljišča v zameno za nadomestilo in/ali da bo nadomestilo odražalo tržno vrednost. Nazadnje ena družba ni mogla dokazati, da se nekatera sredstva, ki so nanjo prenesena, uporabljajo kot denarno nadomestilo ali kako drugače, po cenah, ki odražajo tržne vrednosti.

(18)

Nazadnje je bilo glede merila 4 in 5 ugotovljeno, da družbe izpolnjujejo merila, ker so se za družbe uporabljali stečajni in lastninski zakoni, ki so zagotavljali stabilnost in pravno varnost. Pretvorbe valut so bile izvedene po uradnem menjalnem tečaju, ki ga je objavila banka Kitajske na dan objave ali po njem.

(19)

Zadevna skupina družb in pritožnik so dobili priložnost, da odgovorijo na zgoraj navedene ugotovitve. Pritožnik ni imel pripomb, zadevna skupina družb pa je ugovarjala zaradi različnih razlogov. Nekatere pripombe so bile ponovljene po končnem razkritju dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili predlagani dokončni ukrepi. Najpomembnejše prejete pripombe so opisane v spodnjih uvodnih izjavah.

(20)

Skupina Rainbow je najprej navedla, da je Komisija nezakonito uvedla ponovno obravnavo o izpolnjevanju pogojev za TGO, ker sta bila v prvotni preiskavi skupini odobrena TGO in pregled zaradi izteka, in je bila zato kršena pravna obveznost o uporabi iste metodologije za preglede in prvotno preiskavo. Trdila je, da Komisija ni dokazala, da bi spremenjene okoliščine v zvezi s to družbo upravičile različno metodo od tiste, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi. Po mnenju vložnika zahtevka so številne težave, ki jih je odkrila Komisija, že obstajale v prvotni preiskavi, zato nove ugotovitve Komisije niso povezane z novimi okoliščinami, pač pa so le drugačna razlaga istih okoliščin.

(21)

Treba je opozoriti, da je bila v nasprotju z vložnikovo izjavo uporabljena ista metodologija v prvotni preiskavi in sedanjem pregledu, ustrezno pa se je upoštevalo tudi dejstvo, da so se glede na prvotno preiskavo spremenile nekatere okoliščine. Tudi če bi bila utemeljitev vložnika zahtevka pravilna glede nekaterih dejstev, ki so bila med prvotno in sedanjo preiskavo dejansko ista, in sicer glede sporazuma o pravici do uporabe zemljišča družbe GT Enterprise, se lahko ugotovi naslednje. S sedanjim pregledom so bila ugotovljena druga dodatna dejstva, ki so že obstajala med prvotno preiskavo, vendar jih GT Enterprise takrat ni razkrila, kot na primer, da je organ lokalne vlade potrjeval zaposlovanje in odpuščanje njenega osebja. Nazadnje so se okoliščine za družbo od prvotne preiskave spremenile glede merila 2. To pa zato, ker je bilo v sedanjem pregledu ugotovljeno, da v OPP družba GT Enterprise ni imela enotne jasne zbirke računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene.

(22)

Vložnik je pozneje v obrazložitvi menil, da je s predložitvijo istega poslovnika v sedanjem pregledu in prvotni preiskavi ustrezno razkril, da organ lokalne vlade potrjuje zaposlovanje in odpuščanje njenega osebja. Vendar je bil prevod tega dokumenta, ki ga je vložnik predložil tako v prvotni kot sedanji preiskavi, nepopoln, saj ni razkril vseh pristojnosti, ki jih je poslovnik podeljeval organom lokalne vlade.

(23)

Skupina Rainbow je nadalje trdila, da je bila TGO uvedena za države z gospodarstvom v prehodu, tj. za gospodarstva, ki od nekdanjega sistema netržnega gospodarstva prehajajo k tržnemu gospodarstvu. Zato bi bilo nesmiselno zahtevati, da mora družba, ki ji je bila TGO že prej odobrena, za namene vmesnega pregleda še enkrat predložiti zadostne dokaze, ki potrjujejo, da še vedno izpolnjuje pogoje za TGO. V zvezi s tem je treba opozoriti, da osnovna uredba nikakor ne vsebuje besedila, ki bi bilo lahko podlaga za tako interpretacijo in ki bi lahko preprečilo uporabo člena 2(7)(c) osnovne uredbe pri pregledih, začetih v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(24)

Skupina Rainbow se je sklicevala tudi na postopkovne zahteve iz člena 2(7)(c), da je treba TGO opraviti v treh mesecih od začetka preiskave. Priznava, da prekoračitev tega roka sama po sebi ne zadostuje za spodbijanje rezultatov preiskave, vendar poudarja, da so službe Komisije že imele na voljo vse informacije, potrebne za izračun stopnje dampinga, ko so bile razkrite ugotovitve v zvezi s TGO. Rainbow v svoji utemeljitvi ne upošteva dejstva, da Komisija ni imela na voljo informacij o primerljivi državi, kar bi omogočilo ugotovitev stopnje dampinga, v primeru zavrnitve TGO, čeprav je zaradi upravne učinkovitosti zahtevala in preverila vse informacije zadevne skupine družb istočasno. Dejansko so bile informacije o normalni vrednosti v primerljivi državi Komisiji na voljo šele potem, ko je družbi Rainbow razkrila ugotovitve o TGO. Zato časovni okvir za določitev TGO ni mogel vplivati na njegovo vsebino. Na podlagi navedenega se ta trditev zavrne kot neutemeljena.

(25)

Glede merila 1 je bila predložena splošna pripomba, da teoretična možnost vplivanja države ali državnega nadzora sama po sebi ne pomeni, da je prišlo do dejanskega znatnega vmešavanja države v smislu člena 2(7)(c). Skupina Rainbow je večkrat navedla odločitev Sodišča prve stopnje (5), s katero je utemeljevala, da državni nadzor ne pomeni znatnega vmešavanja države, ker to „načeloma pripelje do tega, da so državno nadzorovane družbe izključene od ugodnosti STG ne glede na konkretne dejanske, pravne ali ekonomske razmere, v katerih delujejo“. Trdi tudi, da bi vložniki zahtevka za TGO nosili nerazumno dokazno breme, če bi dokazali, da možnost vmešavanja države v odločitve družbe ni mogoča. Nadalje trdi, da bi v dokaz, da družba ni v skladu z merilom 1, morale biti odločitve družbe zaradi dejavnosti države nezdružljive z dogajanji na trgu.

(26)

V nasprotju z zgoraj navedenimi trditvami skupine Rainbow so bili v sedanji preiskavi ugotovljeni posamezni primeri znatnega vmešavanja države v poslovanje več družb znotraj skupine. V primeru družbe iz skupine, v kateri zaposlovanje in odpuščanje osebja potrdi lokalna vlada, je to zapisano v pravilih notranjega delovanja družbe, tj. poslovnik, iz katerega je nedvoumno razvidno, da državi dovoljuje vmešavanje v njene operativne odločitve. V primeru druge družbe iz skupine je bilo ugotovljeno, da je država partnerica vplivala na družbo, na način, ki je nezdružljiv z dogajanji na trgu. Prvič, država partnerica je k tej družbi prispevala večino kapitala, vendar se to ni kazalo v deležu lastništva družbe. Drugič, poslovanje družbe je vedno prinašalo izgube, kar je zaradi vloženega kapitala večinoma škodilo državi partnerici. Tretjič, država partnerica sama je imela stalno izgubo, saj je družbi iz skupine dobavljala vložke, kot sta voda in elektrika, po cenah, nižjih od tržnih cen in brez pravega potrdila o plačilu.

(27)

V zvezi z ugotovitvijo o vmešavanju države v finančne in naložbene odločitve druge članice iz zadevne skupine družb je bila predložena trditev, da so bile dejanske ugotovitve Komisije o posojilu in pogojih zanj napačne. Vendar je Komisija med preverjanjem zbrala dokaze, ki so potrdili, da je lokalna vladna agencija naročila družbi, naj vzame posojilo, ki ni bilo povezano z njenimi poslovnimi dejavnostmi. Družba navaja, da so bile finančne odločitve sprejete kot usluga tej vladni agenciji in ne kot obveznost, zadevna transakcija pa ni pomenila tveganja za družbo, saj bi ta lahko zahtevala nadomestilo v obliki neplačevanja računov za komunalne storitve, ki jih je agencija izdala družbi. Dokazi, ki jih je zbrala Komisija, kažejo, da se pravica družbe do uporabe zemljišča posredno uporablja kot zavarovanje v pomembnih finančnih transakcijah, kar za družbo pomeni znatno tveganje. Pravica do uporabe zemljišča je bila pridobljena prek iste vladne agencije, za katero družba trdi, da ji je delala le uslugo. Trditev, da bi bilo nadomestilo mogoče prek neplačevanj komunalnih storitev kaže na napačno razumevanje osnovnih računovodskih standardov (pobot) in je v nasprotju s trditvijo družbe, da vpliv na finančne dejavnosti kot take ne pomeni vpliva „na odločitve družb glede cen, stroškov in vložkov“, kot to zahteva člen 2(7)(c). Poleg tega vladna agencija nedvoumno in znatno vpliva na naložbene odločitve, saj je treba zahteve za posamezno družbo, določene v sporazumu o pravicah za uporabo zemljišča, izpolniti, te zahteve pa presegajo lokalne zakone v zvezi z uporabo zemljišča, kar je v nasprotju s trditvami družbe. Zato se trditev, da vmešavanje države v finančne in naložbene odločitve ni imelo nobenega vpliva v skladu s členom 2(7)(c), zavrne.

(28)

Za družbo iz skupine, ki proizvaja eno od surovin, ki se uporablja v proizvodnji natrijevega ciklamata, se je trdilo, da bi kakršne koli pomanjkljivosti v zvezi z odločitvami in finančnim stanjem družbe imele omejen vpliv, saj surovine, ki jih ta družba proizvede, predstavljajo le približno 10 % stroškov proizvodnje natrijevega ciklamata. Ker je Komisija lahko izračunala razliko med dobičkonosno prodajno ceno in dejansko prodajno ceno surovine, družba predlaga, da bi bilo primerneje prilagoditi stroške poceni surovin kot pa zavrniti TGO. Vendar se z oceno za TGO ugotavlja, ali vložki odražajo dejstvo, da se tržne vrednosti in poslovne odločitve oblikujejo glede na tržne signale. Treba je opozoriti, da člen 2(7)(c) osnovne uredbe izrecno zahteva, da za izpolnitev pogojev za TGO stroški glavnih vložkov v veliki meri odražajo tržno vrednost, pri čemer se ne navaja na možnost prilagoditve izkrivljenih stroškov glavnih vložkov. Zato je treba to trditev zavrniti.

(29)

Trditev družbe v zvezi z nenormalno nizkimi cenami za vodo, elektriko in stroški dela, ki kažejo na to, da ne gre za glavne vložke, saj skupno predstavljajo le približno 14 % celotnih stroškov proizvodnje surovin, je bilo treba zavrniti, saj se šteje, da gre za stroške, ki so tako posamezno kot skupaj dovolj visoki, da vplivajo na skupne stroške družbe. V primeru stroškov dela je treba tudi opozoriti, da teh elementov ni bilo mogoče v celoti preveriti, saj družba ni mogla predložiti pogodb ali druge dokumentacije. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali so ti stroški odražali tržne vrednosti.

(30)

Glede merila 2 je bila predložena trditev, da Komisija ni upoštevala načela pomembnosti, v skladu s katerim so opustitve ali napačne navedbe postavk pomembne le, če lahko vplivajo na gospodarske odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo na podlagi računovodskih izkazov, in če revizorju ni treba poročati o teh nepomembnih primanjkljajih.

(31)

V nasprotju s trditvijo skupine so bile v računovodskih evidencah družb ugotovljene resne pomanjkljivosti v zvezi z osnovnimi računovodskimi načeli (za podrobno razlago glej naslednji odstavek). Drugič, namen zahteve po predložitvi enotne jasne zbirke računovodskih evidenc za namene TGO je zagotoviti, da računovodski izkazi prikažejo resnično in pošteno sliko prihodkov, stroškov, itd., ne pa uporabniku omogočiti sprejemanje gospodarskih odločitev. Namen preiskave v zvezi s TGO je določiti, ali se računovodski izkazi vodijo in revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi.

(32)

Skupina Rainbow je oporekala, da so njene družbe kršile elemente pravil MRS in računovodske prakse, navedene v oceni TGO, kot so obračunsko načelo, načelo poštenega prikazovanja transakcij in pobotanje, načelo delujoče družbe, pravilna razvrstitev postavk bilance stanja, prepoznavanje izgub, načelo, da se v računovodske izkaze zapišejo samo poslovne transakcije in posnetki, pravilna razvrstitev in amortizacija stroškov, upoštevanje MRS in/ali kitajskih računovodskih pravil o priznavanju vrednosti in amortizaciji sredstev. Zgoraj navedene kršitve MRS so bile ugotovljene iz informacij, ki jih je zagotovila skupina v obrazcu zahtevka za TGO, vsa vprašanja pa so se preverila v prostorih družb. Utemeljitve o teh vprašanjih, ki so jih po razkritju TGO predložile družbe, glede teh vprašanj niso zahtevale spremembe ugotovitve, da družbe niso izpolnjevale merila 2.

(33)

Glede merila 3 skupina Rainbow trdi, da so brezplačne naložbe v infrastrukturo družbe normalna dejavnost, ki se odvija tudi v tržnih gospodarstvih, da se pritegnejo naložbe in da bi bil vpliv te subvencije na finančno stanje družbe v OPP zanemarljiv. Vendar dejstvo, da se družba lahko izogne plačilu za razvoj infrastrukture in hkrati koristi zelo nizko najemnino za isto zemljišče, ne odraža normalnega stanja v tržnem gospodarstvu. Ta korist pa neposredno vpliva na finančno stanje proizvodne družbe in njeno sposobnost, da sprejema odločitve v skladu s tržnimi signali.

(34)

Komisija je sprejela utemeljitve vložnika zahtevka v zvezi s pravico do uporabe zemljišča GT Enterprise, kakor je razloženo v uvodni izjavi 21. Utemeljitve, predstavljene v zvezi s pravico uporabe zemljišča s strani drugih družb, ugotovitev niso spremenile, saj družba priznava, da v enem primeru ni plačala dogovorjenega zneska za pravico uporabe do zemljišča. V drugem primeru glede pravice do uporabe zemljišča skupina Rainbow trdi, da so cene zemljišč v tej regiji strmo naraščale in je zato normalno, da je bilo zemljišče v nekaj letih po datumu nakupa znatno višje ovrednoteno. Vendar pa so se dokazi, ki jih je predložila družba, nanašali na povišane cene stanovanjskih nepremičnin v regiji in so zato nepomembni. Skupina Rainbow je nazadnje trdila, da pomeni zahteva Komisije po predložitvi nespornih dokazov, da je družba plačevala znesek, ki odraža tržno vrednost, nerazumno dokazno breme. Vendar člen 2(7)(c) osnovne uredbe izrecno zahteva, da mora zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo „vsebovati zadostne dokaze, da proizvajalec deluje v pogojih tržnega gospodarstva“. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(35)

Skupina Rainbow izpodbija ugotovitev o sredstvih, prenesenih na eno družbo, brez denarne odškodnine ali drugače, po cenah, ki odražajo tržne vrednosti na podlagi tega, da je ta družba v OPP ustavila proizvodnjo. Ta družba je dejansko ustavila proizvodnjo. Vendar je še naprej prodajala svoje že proizvedene izdelke na domačem trgu. Zato je bilo treba tudi za to družbo izvesti oceno za TGO in zagotoviti, da ni bilo nobenih znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, ki bi lahko vplivala na cene.

(36)

Zato se šteje, da GT Enterprise ne izpolnjuje prvega in drugega merila za TGO, Jintian Industrial (Nanjing) Ltd. ne izpolnjuje merila dva in tri, Golden Time Chemical (Jiangsu) Ltd. ne izpolnjuje merila ena, dva in tri za TGO, Nanjing Jinzhang Industrial Ltd. pa ne izpolnjuje meril ena, dva in tri. Če ena povezana družba, ki sodeluje pri proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka, ne izpolnjuje pogojev za TGO, TGO ni mogoče odobriti skupini povezanih družb. Ker vse družbe, ki so bile individualno ocenjene za TGO, niso izpolnile ustreznih meril, se šteje, da se skupini Rainbow ne odobri TGO. V teh okoliščinah in po posvetovanju s svetovalnim odborom zadevni skupini družb TGO ni bila odobrena.

2.2   Individualna obravnava (IO)

(37)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo izpolnjevanje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe za odobritev IO. Ta merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

pri družbah ali skupnih družbah, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, lahko izvozniki svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino,

izvozne cene ter obseg in pogoji prodaje so svobodno določeni,

večina deležev je v lasti zasebnikov. Državni uradniki, ki so člani upravnih odborov ali zasedajo ključne vodstvene položaje, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države,

valute se menjajo po tržnih tečajih ter

vmešavanje države ni takšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom odobrijo drugačne stopnje dajatve.

(38)

V IO je bilo navedeno, da sta v OPP dva proizvajalca izvoznika v skupini izvažala natrijev ciklamat. Če druge družbe v skupini Rainbow niso izvozniki zadevnega izdelka, zanje ni treba opraviti ocene za IO. Na podlagi razpoložljivih informacij, ki so bile preverjene med preveritvenimi obiski, je bilo ugotovljeno, da ta dva proizvajalca izvoznika izpolnjujeta zahteve iz člena 9(5) osnovne uredbe in se jima zato lahko odobri IO.

2.3   Damping

2.3.1   Primerljiva država

(39)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (primerljiva država).

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti Indonezijo (primerljiva država v prvotni preiskavi) kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe.

(41)

Komisija ni prejela nobenih pripomb o izbiri primerljive države.

(42)

Komisija je k sodelovanju pozvala proizvajalce iz Indonezije. Pisma in zadevni vprašalniki so bili poslani vsem znanim družbam. Od številnih družb, s katerimi je stopila v stik, je samo en proizvajalec predložil potrebne informacije za določitev normalne vrednosti in privolil v delno sodelovanje v pregledu. Ker ta družba ni mogla sprejeti preveritvenega obiska v svojih prostorih, je Komisija analizirala, ali so informacije, ki so ji bile predložene, popolne in skladne. Komisija je ugotovila, da so informacije zadostne in zanesljive za določitev normalne vrednosti, poleg tega je indonezijski proizvajalec po potrebi predložil pojasnila, ki jih je zahtevala. Uporabljene informacije so bile navzkrižno preverjene z informacijami iz zahtevka za pregled.

(43)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Indonezija konkurenčen trg za podobni izdelek.

(44)

Preiskava je nadalje razkrila, da je obseg proizvodnje sodelujočega indonezijskega proizvajalca precej večji od 5 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, zato je obseg proizvodnje reprezentativen. Glede kakovosti, tehničnih specifikacij in standardov podobnega izdelka v Indoneziji na splošno ni bilo ugotovljenih večjih razlik v primerjavi s kitajskimi izdelki. Zato se je indonezijski trg štel kot dovolj reprezentativen za določitev normalne vrednosti.

(45)

Opozoriti je treba, da, kolikor je Komisiji znano, drugje na svetu ni drugih proizvodnih objektov, razen znanih proizvajalcev v Španiji, LRK in Indoneziji.

(46)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da je Indonezija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

2.3.2   Določitev normalne vrednosti

(47)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi informacij, prejetih od proizvajalca v primerljivi državi, kot je navedeno spodaj. Opozarja se, da je bil indonezijski proizvajalec preiskan v predhodni preiskavi v zvezi z uvozom natrijevega ciklamata iz Indonezije (6). Ugotovljeno je bilo, da so podatki, ki jih je družba zdaj predložila v izpolnjenem vprašalniku na splošno zanesljivi in pomenijo trdno podlago za določitev normalne vrednosti za namene te preiskave. Dejansko so povprečne prodajne cene in povprečni stroški proizvodnje sledili podobnemu trendu, skladnemu z razvojem povprečnih stroškov surovin. Poleg tega ta trend potrjuje podoben razvoj povprečnih stroškov surovin na trgu Unije.

(48)

Ugotovljeno je bilo, da je obseg domače prodaje indonezijskega proizvajalca podobnega izdelka reprezentativen v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga je zadevna skupina družb v LRK izvažala v Unijo.

(49)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki jih je proizvajalec v primerljivi državi prodajal na domačem trgu, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da so standardne vrste izdelka indonezijskega proizvajalca neposredno primerljive.

(50)

Za standardno vrsto izdelka, ki jo je proizvajalec prodajal na domačem trgu primerljive države in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste natrijevega ciklamata se je štela za dovolj reprezentativno, ko je celotni obseg domače prodaje navedene vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, ki jo je zadevna skupina družb izvozila v Unijo.

(51)

Z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje standardne vrste izdelka neodvisnim kupcem na domačem trgu v obdobju preiskave je bilo tudi preverjeno, ali se za domačo prodajo lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine. Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka glede na vrsto izdelka predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje zadevne vrste izdelka in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(52)

Pri določitvi normalne vrednosti za vrsto izdelka, ki je proizvajalec v primerljivi državi ni prodajal na domačem trgu, se je uporabila tehtana povprečna prodajna cena celotne prodaje standardne vrste izdelka, prilagojena za razlike pri teh dveh vrstah izdelka.

2.3.3   Izvozna cena

(53)

Vsi proizvajalci izvozniki v zadevni skupini družb so izvažali v Unijo prek svoje povezane trgovske družbe s sedežem zunaj Unije. Izvozne cene so bile določene na podlagi cen izdelka, po katerih ga je povezana trgovska družba prodajala v Uniji, tj. neodvisnemu kupcu, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

2.3.4   Primerjava

(54)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cen franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, zavarovalnih, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških ter stroških posojil, kjer je bilo to ustrezno ter utemeljeno s preverjenimi dokazi.

2.3.5   Stopnja dampinga

(55)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno za vse proizvajalce izvoznike.

(56)

Ta primerjava je pokazala, da je stopnja dampinga 14,2 %, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije, dajatev neplačana.

2.4   Trajna narava spremenjenih okoliščin

(57)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je preučilo, ali so se okoliščine, na katerih temelji veljavna stopnja dampinga, spremenile in ali je ta sprememba trajna.

(58)

Sedanje ugotovitve temeljijo na zavrnitvi zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo za zadevno skupino družb v sedanjem pregledu, medtem ko je bila članici skupine povezanih podjetij, preiskovani v prvotni preiskavi, tj. družbi GT Enterprise, odobrena TGO. Do drugačne ugotovitve je prišlo najprej že zaradi tega, ker so bile v sedanjem pregledu preiskane štiri družbe v skupini v primerjavi samo z eno družbo, tj. GT Enterprise, v prvotni preiskavi. Skupina se je pred kratkim povečala in reorganizirala z veliko naložbami, poleg tega pa kaže, da se to stanje v bližnji prihodnosti ne bo spremenilo. Drugič, glede družbe GT Enterprise je bilo ugotovljeno, da enotna jasna zbirka računovodskih evidenc, revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ni praksa te družbe in kaže, da se to stanje v prihodnosti ne bo spremenilo. Tudi njen poslovnik, ki omogoča vplivanje države, že dolgo velja in kaže, da v prihodnosti ne bo spremenjen. V teh okoliščinah se šteje, da je status skupine brez TGO trajne narave.

(59)

Nadalje je v zvezi z izvozno ceno preiskava pokazala določeno stabilnost cenovnih politik v zadevni skupini družb v daljšem obdobju, saj se cena zadevnega izdelka, ki se je zaračunavala v Uniji in drugih tretjih državah, ni znatno razlikovala in je sledila istemu trendu v obdobju med letom 2007 in OPP. To potrjuje verjetnost, da je na novo izračunana stopnja dampinga trajne narave.

(60)

Zato se je štelo, da je preiskava pokazala, da se struktura in obnašanje zadevne skupine družb, vključno z okoliščinami, ki so privedle do začetka sedanjega pregleda, v bližnji prihodnosti ne bodo spremenili na način, ki bi vplival na ugotovitve sedanjega pregleda. Zato se sklene, da so spremenjene okoliščine trajne narave in da uporaba ukrepa na sedanji ravni ne zadostuje več za izravnavo dampinga.

3.   SPREMEMBA PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

(61)

Glede na ugotovitve povečanega dampinga in trajno naravo spremenjenih okoliščin se meni, da obstoječi ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje dampinga, ki povzroča škodo. Ukrepe, uvedene z Uredbo (EU) št. 492/2010 o uvozu natrijevega ciklamata s poreklom iz LRK, je zato treba spremeniti za družbo GT Enterprise, isto dajatev pa je treba uvesti za druge proizvajalce izvoznike v skupini, in sicer tako, da se spremeni navedena uredba.

(62)

V sedanjem pregledu ni mogoče določiti individualne stopnje, saj je omejena na preiskavo dampinga v zvezi z družbo GT Enterprise in njenimi povezanimi družbami v skupini. Zato je bila stopnja dampinga, določena v sedanjem pregledu, primerjana s stopnjo škode, določene v prvotni preiskavi. Ker je bila slednja višja od stopnje dampinga, ugotovljene v sedanjem pregledu, je treba za zadevno skupino družb uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni stopnje dampinga, ugotovljene v prvotnem pregledu.

(63)

Glede na obliko ukrepa se sklene, da mora spremenjena protidampinška dajatev biti iste vrste kot dajatve, uvedene z Uredbo (EU) št. 492/2010. Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov in odvračanja od manipulacije cen se je štelo za primerno uvesti dajatev v obliki določenega zneska na kilogram. Posledično je treba za uvoz zadevnega izdelka, ki ga zadevna skupina družb prodaja za izvoz v Unijo, uvesti protidampinško dajatev v višini 0,23 EUR na kg, izračunano na podlagi stopnje dampinga, kakor je bila ugotovljena v sedanjem pregledu ter izražena v določenem znesku na kilogram.

4.   RAZKRITJE

(64)

Skupine zadevnih družb in druge zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati sprememba veljavnih protidampinških ukrepov.

(65)

Skupna Rainbow je predložila pripombe na končno razkritje. Te pripombe so se v glavnem nanašale na umaknitev pritožbe v tekoči preiskavi o uvozu natrijevega ciklamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejene na dva kitajska proizvajalca izvoznika, in sicer Fang Da Food Additive (Shen Zhen) Limited in Fang Da Food Additive (Yang Quan) Limited („skupina Fang Da“) („vzporedni postopek“) (7). Skupina Rainbow je trdila, da bi morala umaknitev pritožbe v vzporednem postopku tako logično kot pravno pomeniti ustavitev protidampinških postopkov proti drugim proizvajalcem v LRK ali vsaj ustavitev sedanje preiskave v zvezi s skupino Rainbow.

(66)

Zahtevala je ustavitev protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (EU) št. 492/2010, pri čemer je trdila, da načelo nediskriminacije iz člena 9(5) osnovne uredbe določa ustavitev uvedenih protidampinških ukrepov, če je bilo ugotovljeno, da se uvoz s strani Fang Da ni izvajal po dampinških cenah in/ali ta uvoz ni povzročal škode. Svojo trditev je podprla s predhodnimi uredbami Sveta, v katerih so bili sočasni vmesni pregledi o uvozih iz nekaterih držav ustavljeni brez uvedbe ukrepov, ker ukrepi v protidampinških preiskavah o uvozu istih izdelkov iz drugih držav (veliki aluminijasti elektrolitski kondenzatorji (8), ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla (9)) niso bili uvedeni. Vendar bi bilo treba opozoriti, da se ti primeri nanašajo na preiskave, v katere je bilo vključenih več držav, in da se je načelo nediskriminacije uporabilo za uvoz iz različnih držav. Drugič, v teh primerih je vzrok za ustavitev ukrepov v nekaterih državah ta, da ukrepi za druge države niso bili uvedeni, ker Svet ni sprejel predloga v okviru predpisanih rokov (veliki aluminijasti elektrolitski kondenzatorji, ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla). Čeprav je bilo dejansko ugotovljeno, da je zaradi upoštevanja načela nediskriminacije v navedenih primerih nujno ustaviti postopke sočasnih protidampinških ukrepov, ti niso relevantni za sedanjo preiskavo. Dodatno sklicevanje na pristop v zvezi mononatrijevim glutamatom (10) zadeva primer, v katerem je vložnik nameraval umakniti pritožbo v zvezi z uvozom iz Brazilije, čeprav je bilo ugotovljeno, da je uvažal po dampinških cenah. V tem primeru je bilo sklenjeno, da se umik pritožbe ne sprejme, saj je bilo ugotovljeno, da bi bilo sprejetje ukrepov proti drugim državam in ne tudi Braziliji diskriminatorno.

(67)

Poleg tega se situaciji zelo razlikujeta. V vzporednem postopku je bila pritožba umaknjena in ugotovljeno je bilo, da ustavitev ni bila v nasprotju z interesi Unije. V sedanjem pregledu je bil zahtevek ohranjen in ugotovljeno je bilo, da je skupina Rainbow še povečala dampinško prodajo. Zato povečanje dajatve za navedeno skupino ne pomeni diskriminacije.

(68)

Skupina Rainbow je tudi zahtevala, da mora umik pritožbe pomeniti tudi ustavitev sedanje preiskave v zvezi s skupino Rainbow, ker oba postopka, začeta na podlagi istega postopkovnega dokumenta, zajemata isto obdobje preiskave in ker je v pritožbi vložnik zaradi praktičnih razlogov obravnaval skupino Fang Da in skupino Rainbow skupaj.

(69)

Drugič, trdila je, da sta ne glede na preiskavo v zvezi s skupino Fang Da, začeto v skladu s členom 5 osnovne uredbe, preiskava v zvezi z uvozom s strani skupine Fang Da in vmesni pregled v zvezi z uvozom s strani skupine Rainbow pravno gledano in v vseh praktičnih primerih v bistvu en sam postopek. Nazadnje je navedla, da z razločevanjem med postopki in preiskavami člen 9(3) osnovne uredbe dejansko navaja, da je skupina Fang Da ostala v postopku, čeprav je zanjo veljala nična dajatev iz prvotne preiskave. Zato mora umik pritožbe v zvezi z uvozom s strani skupine Fang Da prav tako pomeniti ustavitev sedanjega pregleda v zvezi z zadevno skupino Rainbow.

(70)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je dokument, ki ga je predložil vložnik, navajal tako pritožbo za protidampinško preiskavo na podlagi člena 5 osnovne uredbe kot zahtevek za ta vmesni pregled na osnovi člena 11(3) osnovne uredbe. Prav tako je navajal zadostne dokaze, ki so upravičevali začetek dveh ločenih postopkov. Komisija je dejansko začela preiskavo v skladu s členom 5 in vmesni pregled z dvema ločenima obvestiloma o začetku. Zato sta protidampinška preiskava, ki temelji na členu 5 osnovne uredbe, in vmesni pregled, ki temelji na členu 11(3) osnovne uredbe, dva različna postopka.

(71)

Skupina Rainbow je nadalje predložila argumente, ki naj bi upravičevali morebitne razloge za umik pritožbe. Ker so ti argumenti hipotetični in neumestni, se jih ne obravnava in se jih zavrne.

(72)

Nazadnje je skupina Rainbow navedla, da je Komisija očitno kršila njene pravice do desetih dni za pripombe na končno razkritje, ker ji je bila nezaupna različica pisma o umiku razkrita 7 dni pred rokom za predložitev pripomb.

(73)

Kot je bilo razloženo v uvodni izjavi 70, je preiskava v skladu s členom 5, v okviru katere je skupina Rainbow prejela obvestilo o umiku pritožbe, postopek, ki je ločen od sedanjega pregleda. Skupina Rainbow je bila zainteresirana stran v pregledu v skladu s členom 5 in ravno zaradi tega je bila obveščena o umiku pritožbe. To obvestilo ni bilo del obvestila o končnem razkritju v sedanjem pregledu. Skupina Rainbow je imela na voljo 30 dni za pripombe o končnem razkritju v sedanjem postopku. Zato pravica do zadostnega časa za pripombe ni bila kršena.

(74)

Če povzamemo, niso bile predložene nobene pripombe, zaradi katerih bi se zgornji sklep spremenil –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tabela iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 492/2010 se spremeni, tako da se vnos:

Država

Družba

Stopnja dajatve (EUR na kilogram)

Dodatna oznaka TARIC

„Ljudska republika Kitajska

Golden Time Enterprise (Shenzhen) Co. Ltd., Shanglilang, Cha Shan Industrial Area, Buji Town, Shenzhen City, Guangdong Province, Ljudska republika Kitajska

0,11

A473“

nadomesti z naslednjim:

Država

Družba

Stopnja dajatve (EUR na kilogram)

Dodatna oznaka TARIC

„Ljudska republika Kitajska

Golden Time Enterprise (Shenzhen) Co. Ltd., Shanglilang, Cha Shan Industrial Area, Buji Town, Shenzhen City, Guangdong Province, Ljudska republika Kitajska; Golden Time Chemical (Jiangsu) Co., Ltd., No. 90-168, Fangshui Road, Chemical Industry Zone, Nanjing, Jiangsu Province, Ljudska republika Kitajska

0,23

A473“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2012

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 72, 11.3.2004, str. 1.

(3)  UL L 140, 8.6.2010, str. 2.

(4)  UL C 50, 17.2.2011, str. 6.

(5)  Zhejiang Xinan Chemical Industrial Group Co. Ltd proti Svetu, Zadeva T-498/04, 2009 ECR II – 1969, odstavek 92.

(6)  Glej Uredbo (EU) št. 492/2010 (UL L 140, 8.6.2010, str. 2).

(7)  UL C 50, 17.2.2011, str. 9.

(8)  UL L 22, 27.1.2000, str. 1., uvodni izjavi 134 in 135.

(9)  UL L 294, 17.9.2004, str. 3.

(10)  UL L 264, 29.9.1998, str. 1.


11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 399/2012

z dne 7. maja 2012

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Nesestavljeni izdelek (tako imenovana „varnostna mreža za trampolin“), ki zajema:

mrežo s 6 zaskočnimi zapirali,

6 zgornjih kovinskih palic s prevleko iz celičaste plastične mase,

6 spodnjih kovinskih palic s prevleko iz celičaste plastične mase in varjenimi pritrdilnimi sponkami,

12 gumijastih trakov s kavlji,

12 vijakov z varnostnimi maticami.

Vsaka zgornja palica se pritrdi na spodnjo palico, ki se nato pritrdi na noge trampolina s pomočjo vijakov in varnostnih matic.

Mreža je zašita v obliki cilindra in je v velikosti, ki ustreza določenemu trampolinu. Mreža ima vhodno odprtino, ki se lahko zapre z zadrgo.

Zaskočna zapirala na zgornjem delu mreže se pritrdijo na zgornji konec kovinskih palic.

Gumijasti trakovi s kavlji se uporabljajo za pritrditev spodnjega dela mreže na okvir trampolina.

9506 91 90

Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 2(a) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 1(t) k oddelku XI, opomba 3 k poglavju 95 ter besedilo oznak KN 9506, 9506 91 in 9506 91 90.

Varnostna mreža je zaradi oblike in značilnosti, zlasti dejstva, da je pripravljena za namestitev na določen trampolin zaradi kovinskih palic, vijakov, matic, zaskočnih zapiral in gumijastih trakov s kavlji, primerna za uporabo le z ustreznim trampolinom (glej opombo 3 k poglavju 95). Varnostna mreža se zato šteje kot dodatek k izdelku za splošno fizično počutje iz tarifne številke 9506.

Uvrstitev pod tarifno številko 5608 kot druge zagotovljene mreže je izključena, ker so izdelki iz poglavja 95 izključeni iz oddelka XI (glej opombo 1(t) k oddelku XI).

Zato je treba varnostno mrežo za trampolin uvrstiti pod oznako KN 9506 91 90 kot drugi izdelki in oprema za telovadbo, fizične vaje ali atletiko.


11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/13


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 400/2012

z dne 7 maja 2012

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Izdelek v obliki skoraj kvadratnega, stiliziranega slona, ki meri približno 32 × 48 × 24 cm, sestavljen iz dveh polovic, izdelanih iz lite, toge plastike. Ima štiri kolesa in snemljiv naramni jermen, ki se lahko uporablja tudi za vleko izdelka.

Polovici sta na spodnjem delu povezani s šarnirjem, na nasprotnih koncih pa z dvema varnostnima zaponkama, ki preprečujeta, da bi se izdelek takoj odprl v celoti. Zgibi omogočajo, da sta polovici odprtega izdelka položeni plosko na tla.

Ena polovica izdelka ima vgrajena dva jermena iz tekstila, ki tvorita X, kadar sta speta z zaponko. Na notranji strani ima pritrjen tudi majhen ploski žep iz tekstila. Druga polovica izdelka ima vgrajeno pregrado iz tekstilnega materiala z enim ploskim žepom na zadrgo. Pregrada je pritrjena na isto stran izdelka kot zgibi in se lahko pritrdi na nasprotno stran zadevne polovice.

(kovček)

(Glej fotografiji št. 660 A in B) (1)

4202 12 50

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 1(d) k 95. poglavju in besedilo oznak KN 4202, 4202 12 in 4202 12 50.

Izdelek ima objektivne značilnosti kovčkov iz tarifne številke 4202, na primer lito togo plastiko, zgibe, sistem zapiranja, jermene, pregrado in žepe, kolesa in dejstvo, da je oblikovan in se lahko uporablja kot zaboj, ki se odpira kot običajni kovček s šarnirjem. Glede na navedene značilnosti se izdelek šteje za kovček in ne igračo s kolesi. Zato se uvrstitev kot igrača s kolesi, podobna avtomobilom na nožni pogon iz oznake 9503, izključi.

Izdelek se zato uvrsti pod oznako KN 4202 12 50 kot kovček iz lite plastike.


Image

Image


(1)  Fotografiji sta zgolj informativni.


11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/15


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 401/2012

z dne 7. maja 2012

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v okviru roka, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Algirdas ŠEMETA

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Izdelek stožčaste oblike (približno 40 cm visok), narejen s šivanjem 2 trikotno oblikovanih ploskev iz rdečega netkanega tekstila, z obrobo [] bele barve na spodnjem delu in belim cofom na vrhu.

(pokrivalo)

(Glej fotografijo št. 658.) (1)

6505 00 90

Uvrstitev opredeljujeta splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 6505 in 6505 00 90.

Poleg klobukov za punčke, drugih klobukov-igrač ali karnevalskih proizvodov se klobuki in druga pokrivala vseh vrst, ne glede na materiale, iz katerih so narejeni, in njihove predvidene uporabe, uvrščajo v poglavje 65 (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k poglavju 65, splošno, prvi odstavek).

Pokrivala, izdelana iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih materialov, v metraži se uvrščajo pod tarifno številko 6505 (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 65.05, prvi odstavek).

V skladu z opombo 1(o) k oddelku XI (Tekstil in tekstilni izdelki), so pokrivala iz poglavja 65 izključena iz tega oddelka.

Tekstilni izdelki, ki imajo uporabno vrednost, so izključeni iz poglavja 95, tudi če imajo praznično zasnovo (glej tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema k tarifni številki 9505, točka (A), zadnji odstavek)). Uvrstitev pod tarifno podštevilko 9505 10 90 med druge izdelke za božično praznovanje je torej izključena.

Izdelek ima jasne lastnosti pokrivala in je zasnovan tako, da se nosi kot tak.

Izdelek se zato uvrsti pod oznako KN 6505 00 90 kot pokrivalo.

Image


(1)  Fotografija je zgolj informativne narave.


11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/17


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 402/2012

z dne 10. maja 2012

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz aluminijskih radiatorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek

(1)

Evropska Komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 12. avgusta 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom aluminijskih radiatorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je vložil Konzorcij z omejeno odgovornostjo Mednarodnega združenja proizvajalcev aluminijskih radiatorjev (AIRAL Scrl, v nadaljnjem besedilu: pritožnik), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijskih radiatorjev Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

2.   Strani, ki jih postopek zadeva

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz LRK, proizvajalce v primerljivi državi, uvoznike, distributerje, druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike LRK uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Pritožnik, drugi proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki iz LRK, uvozniki in distributerji so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je uvoznike in proizvajalce izvoznike pozvala, da se ji med julijem 2010 in junijem 2011 javijo in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom (kot je opredeljen v oddelku 3 spodaj), kot je določeno v obvestilu o začetku.

(6)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če bi tako želeli, je Komisija proizvajalcem izvoznikom iz LRK, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK poslala obrazce za zahtevek. Javila se je samo skupina družb Sira (Tianjin) Aluminium Products Co. Ltd in Sira Group (Tianjin) Heating Radiators Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: skupina Sira) in zahtevala TGO. Zahtevek za IO sta oddali družbi Zhejiang Flyhigh Metal Products Co., Ltd. in Metal Group Co., Ltd.

(7)

Kar zadeva proizvajalce Unije in kot je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi 24 spodaj, je osem proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, je bil izbran vzorec štirih proizvajalcev Unije glede na prodajo/obseg proizvodnje, velikost in zemljepisno lego v Uniji.

(8)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 27, so le trije nepovezani uvozniki predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Vendar pa dva od teh uvoznikov nista uvažala/kupovala zadevnega izdelka. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje zaradi omejenega števila uvoznikov ni več potrebno.

(9)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 28, je 18 proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od teh strani, je bil izbran vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo.

(10)

Komisija je vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku, tj. proizvajalcem izvoznikom iz LRK, štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočim uvoznikom v Uniji in Evropski potrošniški organizaciji BEUC, poslala vprašalnike s prošnjo, da vprašalnike za uporabnike pošljejo svojim povezanim družbam.

(11)

Prejela je odgovore dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, štirih vzorčenih proizvajalcev Unije in enega nepovezanega uvoznika. Noben uporabnik ni izpolnil vprašalnika.

(12)

Poleg tega je od ene skupine povezanih proizvajalcev izvoznikov prejela zahtevek za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Preučitev teh zahtevkov bi bila v začasni fazi preveč obremenjujoča. Odločitev o odobritvi individualne preiskave tej skupini družb bo sprejeta v zaključni fazi.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalci v Uniji

Armatura Krakow SA, UL. Zakopianska 72, 30-418 Krakow, Poljska,

Fondital SpA, via cerreto 40, 25079 Vobarno, Brescia, Italija,

Global Srl, via Rondinera 51, 24060 Rogno, Bergamo, Italija,

Radiatori 2000 S.p.A, via Francesca 54/A, 24040 Ciserano, Bergamo, Italija.

 

Uvozniki v Uniji

Hydroland Chorobik Gawęda Malec Wojtycza Sp.j., Jawornik 658, 32-400, Myślenice, Poljska.

 

Proizvajalci izvozniki iz LRK

Zhejiang Flyhigh Metal Products Co., Ltd. („Zhejiang flyhigh“), Jinyun,

Metal Group Co., Ltd., Wuyi.

3.   Obdobje preiskave

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2008 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(15)

Zadevni izdelek so aluminijski radiatorji in elementi ali deli takih radiatorjev, ne glede na to, ali so ti elementi ali deli v blokih, izvzeti pa so električni radiatorji ter njihovi elementi in deli (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7615 10 10, ex 7615 10 90, ex 7616 99 10 in ex 7616 99 90.

(16)

Na podlagi domnevne razlike med dvema proizvodnima postopkoma, ki se uporabljata pri proizvodnji radiatorjev, je tej opredelitvi izdelka ugovarjala skupina Sira. Skupino Sira sestavljata dva proizvajalca izvoznika iz LRK, od katerih eden uporablja proizvodno tehniko tlačnega ulivanja, drugi pa tehniko ekstrudiranja. Po mnenju skupine Sira bi morala biti tehnika ekstrudiranja izvzeta iz opredelitve zadevnega izdelka zaradi domnevnih razlik v fizikalnih in tehničnih lastnostih, surovinah, stroških proizvodnje in prodajnih cenah ter zaradi tega, ker tehnika ekstrudiranja v EU in LRK ni običajna.

(17)

Pojasnila glede tega vprašanja je zahtevala še ena kitajska stran, Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (CCCME), in sicer zaradi razlik v stroških in cenah radiatorjev, izdelanih po navedenih proizvodnih tehnikah.

(18)

Čeprav so med obema tehnikama manjše razlike, je jasno, da imajo izdelani radiatorji enake fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo. Radiatorji, izdelani po obeh metodah, so v veliki meri zamenljivi. Njihove osnovne lastnosti so predvsem lahkost, nizka toplotna vztrajnost in visoka prevodnost toplote. Razlike v stroških in cenah ter dejstvo, da je pri tehniki ekstrudiranja mogoča uporaba nekoliko drugačne aluminijeve zlitine, ne spreminjajo teh osnovnih lastnosti. Pri primerjavi cen so razlike ustrezno obračunane v sistemu za primerjanje vrst izdelkov, uporabljenem v tej preiskavi (v nadaljnjem besedilu: sistem PCN), kar pomeni, da se primerjajo samo podobni izdelki.

(19)

Poleg tega je treba aluminijske radiatorje ne glede na proizvodni proces šteti za en sam izdelek, saj se prodajajo po istih prodajnih poteh, potrošniki in končni uporabniki pa jih dojemajo kot izdelke iz aluminija (z navedenimi znanimi lastnostmi) in ne razlikujejo med proizvodnimi tehnikami. Glede na navedeno se ta trditev zavrne.

(20)

CCCME je tudi ugovarjala dejstvu, da jeklene plošče in radiatorji iz litega železa niso vključeni v obseg izdelka. Čeprav je uporaba takih izdelkov podobna, imajo drugačne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti, saj osnovno surovino (aluminijevo zlitino) nadomešča železo ali jeklo, ki imata drugačne fizikalne in tehnične lastnosti (težo, toplotno vztrajnost in prevodnost). Trditev se zato zavrne.

(21)

CCCME je izrazila nadaljnje pripombe v zvezi s prodajo prek „javnega razpisa“, ki je navedena v pritožbi. Iz teh pripomb je razvidno, da CCCME sklepa, da to zadeva javna naročila. Javni razpisi, navedeni v pritožbi, se v resnici nanašajo na običajno poslovno prakso, po katerih kupec radiatorjev EU pred oddajo naročila potencialne dobavitelje pozove, da objavijo cene naročila. Kitajskih uvoz, ki se uporablja pri izračunu, ni vključeval postopka javnih naročil.

(22)

CCCME je predložila pripombe tudi na v pritožbi navedene „oblikovalske radiatorje“, pri čemer je sklepala, da so taki radiatorji izvzeti iz opredelitve izdelka. Tudi te pripombe temeljijo na napačnem razumevanju, saj opredelitev izdelka takih radiatorjev ne izključuje. Te pripombe so bile zato zavrnjene.

2.   Podobni izdelek

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo aluminijski radiatorji, izdelani v LRK in izvoženi iz LRK, in aluminijski radiatorji, ki jih v Uniji izdelujejo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne.

C.   VZORČENJE

1.   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(24)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje škode predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(25)

Komisija je v obvestilu o začetku objavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je vseboval štiri družbe, ki so bile na podlagi svojega obsega prodaje, velikosti in zemljepisne lege v Uniji izbrane izmed osmih proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo podobne izdelke. Te štiri družbe so predstavljale 66 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v OP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložijo pripombe o ustreznosti te izbire. Ena zainteresirana stran je zahtevala, da se pri izbiri vzorca upošteva tudi obseg proizvodnje. Sprejeto je bilo, da se vzorec ustrezno spremeni. Nobena zainteresirana stran ni nasprotovala končnemu vzorcu, ki zajema štiri družbe.

2.   Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(26)

Glede na potencialno veliko število uvoznikov, ki jih postopek zadeva, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(27)

Le trije nepovezani uvozniki so predložili zahtevane informacije in bili pripravljeni sodelovati. Ker dva od teh uvoznikov nista poročala o uvozu ali nakupu zadevnega izdelka, je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

3.   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov

(28)

Skupno 18 proizvajalcev izvoznikov iz LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Te družbe so v OP na trg EU izvozile okrog 5 milijonov elementov (3) ali malo manj kot 50 % kitajskega izvoza. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od teh strani, je bil izbran vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov z največjim reprezentativnim obsegom proizvodnje, prodaje in izvoza, ki jih je v razpoložljivem času mogoče ustrezno preiskati. Izbrana proizvajalca izvoznika, Zhejiang Flyhigh Metal Products Co., Ltd. in Metal Group Co., Ltd, predstavljata približno 62 % obsega prodaje 18 proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili podatke za vzorčenje.

(29)

Ena skupina proizvajalcev izvoznikov (skupina Sira) je ugovarjala izključitvi iz vzorca na podlagi dejstva, da proizvaja določeno vrsto radiatorjev (s tehniko ekstrudiranja) in da bi njihova vključitev v vzorec zato povečala reprezentativnost vzorca. Vendar pa dodajanje še ene skupine ni bilo potrebno, saj je že prvotno izbrani vzorec predstavljal več kakor 60 % izvoza, ki so ga sporočile sodelujoče družbe. Poleg tega ni potrebno, da vzorec zajema vse vrste zadevnega izdelka. Zahtevek za vključitev skupine Sira je bil zato zavrnjen in potrjen je bil prvotni vzorec.

D.   DAMPING

1.   Tržnogospodarska in individualna obravnava

1.1.   Tržnogospodarska obravnava (TGO)

(30)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(31)

Vendar pa sta dva vzorčena proizvajalca izvoznika zahtevala le individualno obravnavo. Zato preiskava ni zajela meril TGO.

1.2.   Individualna obravnava (IO)

(32)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

v primeru podjetij ali skupnih podjetij, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, lahko izvozniki svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino,

izvozne cene in obseg izvoza ter prodajni pogoji se svobodno določajo,

večina delnic je v lasti zasebnikov. Državni uradniki, ki so člani upravnih odborov ali zasedajo ključne vodstvene položaje, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države,

pretvorbe menjalnega tečaja se opravljajo po tržni stopnji ter

vmešavanje države ni takšno, da bi dovoljevalo izogibanje ukrepom, če se posameznim izvoznikom dodelijo različne stopnje dajatve.

(33)

Oba vzorčena proizvajalca izvoznika sta zahtevala IO. Zahtevka sta bila preučena. Preiskava je pokazala, da vzorčene družbe izpolnjujejo vse pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(34)

Obema vzorčenima proizvajalcema izvoznikoma je bila zato IO odobrena.

2.   Primerljiva država

(35)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določi na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(36)

V obvestilu o začetku je Komisija izrazila svoj namen, da bo kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabila Rusijo in pozvala zainteresirane strani, da v zvezi s tem predložijo pripombe.

(37)

Komisija ni prejela pripomb glede Rusije kot predlagane primerljive države. V času preiskave nobena zainteresirana stran ni predlagala drugega proizvajalca podobnih izdelkov iz primerljive države poleg tistih, navedenih v pritožbi.

(38)

Nobena družba iz Rusije ni pokazala pripravljenosti za sodelovanje, čeprav so bili vsi znani ruski proizvajalci v času preiskave o tem večkrat obveščeni in so jim bili poslani vprašalniki.

(39)

Komisija je s svojimi raziskavami skušala najti druge proizvajalce v tretjih državah.

(40)

Zato je poslala pisma in vprašalnike vsem znanim proizvajalcem iz drugih tretjih države (tj. Turčije, Irana, Hrvaške, Indije, Južne Afrike in Švice). Kljub nadaljnjim ukrepom na koncu noben proizvajalec ni pokazal pripravljenosti za sodelovanje.

(41)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 38, 39 in 40 zgoraj, preiskava ni razkrila drugih tretjih držav s tržnim gospodarstvom, ki bi lahko bile primerljive države v tem postopku. Zato je Komisija ob odsotnosti take tretje države s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe začasno sklenila, da ni mogoče določiti normalne vrednosti za vzorčene proizvajalce na podlagi domačih cen, konstruiranih normalnih vrednostih v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cen pri izvozu iz takih tretjih držav v druge države, vključno z Unijo, in da je zato treba določiti normalno vrednost na podlagi katere koli druge razumne osnove, v tem primeru na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek. To se je štelo za primerno zaradi navedenega nesodelovanja, pa tudi zaradi velikosti trga EU, obstoja uvoza in močne notranje konkurence na trgu EU za ta izdelek.

3.   Normalna vrednost

(42)

Ker vzorčeni družbi nista zahtevali TGO, se je normalna vrednost za vse proizvajalce izvoznike iz LRK določila na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 41. Po določitvi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo v Uniji, je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih vzorčenih proizvajalcev Unije iz uvodne izjave 13.

(43)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja v EU podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja podobnega izdelka proizvajalcev Unije v Uniji reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga v Unijo izvažajo proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(44)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje EU neodvisnim strankam. Prodajne transakcije EU so se štele za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Zato so bili določeni proizvodni stroški na trgu Unije v OP. Ta analiza je pokazala, da je bila prodaja v EU za nekatere vrste izdelka dobičkonosna, tj. neto prodajna cena na enoto je bila višja od izračunanih proizvodnih stroškov na enoto.

(45)

Normalna vrednost vsake vrste izdelka je temeljila na dejanskih prodajnih cenah (franko tovarna) za dobičkonosno prodajo in na konstruirani normalni vrednosti za nedobičkonosno prodajo.

(46)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se proizvodnim stroškom industrije EU prišteli prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU) ter dobiček. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili zneski za PSU in za dobiček v višini 4,43 % določeni na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka proizvajalcev EU.

4.   Izvozne cene

(47)

Ker je bila vsem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom odobrena IO in so zadevni izdelek izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

5.   Primerjava

(48)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve za posredne davke, prevozne stroške, stroške zavarovanja, stroške pakiranja, manipulativne stroške in stroške kredita so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi.

(49)

Za enega od proizvajalcev izvoznikov je bilo jasno, da družba zadevnega izdelka z uporabo sistema, predpisanega z vprašalnikom, ni razvrstila pravilno. Ena od specifikacij zadevnega izdelka se je nanašala na toplotno moč radiatorjev. Vendar družba ni imela dokazov za toplotno moč, ki jo je navajala za svoje izvožene modele. Navedena toplotna moč ni bila pravilna in ni ustrezala drugim specifikacijam, npr. teži in dimenziji. Zato je bilo treba za namene primerjave uporabiti samo preostale specifikacije.

(50)

Z uporabo sistema PCN za razvrstitev vrste izdelka je bila ugotovljena visoka stopnja ujemanja za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika. Pri drugem vzorčenem proizvajalcu izvozniku ni bilo mogoče ugotoviti neposrednega ujemanja, zato je bila uporabljena metoda približevanja. Podrobnejši podatki o tej metodi so bili sporočeni zadevni strani.

6.   Stopnje dampinga

(51)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno in izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(52)

Tehtano povprečje teh dveh stopenj dampinga je bilo izračunano za nevzorčene sodelujoče družbe.

(53)

Glede na nizko stopnjo sodelovanja iz LRK (manj kakor 50 %), se šteje za primerno, da bi morala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK, temeljiti na najvišjih dampinških transakcijah za določeno stranko sodelujočih izvoznikov.

(54)

Tako določene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, so:

Razpredelnica 1

Ime družbe

Status

Stopnja dampinga

Zhejiang Flyhigh

IO

23,0 %

Metal Group Co. Ltd.

IO

70,8 %

Druge sodelujoče družbe

 

32,5 %

Stopnja dampinga na ravni države

 

76,6 %

E.   ŠKODA

1.   Celotna proizvodnja Unije

(55)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v obravnavanem obdobju so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem, ter preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(56)

Aluminijske radiatorje je v OP v Uniji izdelovalo osem proizvajalcev. Za določitev celotne proizvodnje Unije v OP so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem.

(57)

Na podlagi tega je bila celotna proizvodnja Unije v OP ocenjena na približno 64 milijonov. Glede na to, da so proizvajalci Unije, ki so podprli pritožbo, predstavljali celotno proizvodnje Unije, v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe predstavljajo industrijo Unije in bodo v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

2.   Potrošnja Unije

(58)

Statističnih podatkov Eurostata o uvozu v tej preiskavi ni bilo mogoče uporabiti, saj oznake KN, ki zajemajo aluminijske radiatorje, vključujejo tudi druge izdelke iz aluminija, kot so električni radiatorji.

(59)

Potrošnja Unije je bila tako ugotovljena na podlagi podatkov iz pritožbe, zlasti v zvezi z obsegom prodaje industrije Unije v Uniji in uvozom proizvajalcev izvoznikov iz LRK. Podatki so bili navzkrižno preverjeni s prejetimi izpolnjenimi vprašalniki za vzorčenje in podatki, pridobljenimi in preverjenimi v prostorih vzorčenih proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(60)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja Unije gibala tako:

Razpredelnica 2

 

2008

2009

2010

OP

Potrošnja Unije (elementi)

46 000 000

40 500 000

39 000 000

44 246 066

Indeks (2009 = 100)

114

100

96

109

Vir: Podatki iz pritožbe in izpolnjeni vprašalniki

(61)

V obravnavanem obdobju se je skupna potrošnja na trgu EU zmanjšala za 3,8 %. Med letoma 2008 in 2009 je bilo zmanjšanje približno 12-odstotno, kar je v skladu s svetovnimi negativnimi učinki gospodarske krize, potem pa se je potrošnja zmanjšala še za 3,7 %. Med letom 2010 in OP je sicer prišlo do ponovnega dviga (za 13,5 %), vendar potrošnja ni dosegla začetne ravni iz leta 2008. Zgornja razpredelnica prav tako kaže, da se je potrošnja v obdobju od leta 2009 do OP povečala za 9 %.

3.   Uvoz iz zadevne države

(62)

Uvoz iz LRK v Unijo se je v obravnavanem obdobju razvijal tako:

Razpredelnica 3

 

2008

2009

2010

OP

Obseg uvoza iz LRK (elementi)

6 000 000

7 000 000

8 000 000

10 616 576

Indeks (2009 = 100)

86

100

114

152

Tržni delež

13,0 %

17,3 %

20,5 %

24,0 %

Indeks (2009 = 100)

75

100

119

139

Vir: Podatki iz pritožbe in izpolnjeni vprašalniki

(63)

Ne glede na razvoj potrošnje se je obseg uvoza iz LRK znatno povečal, in sicer za 77 % v obravnavanem obdobju. Povečevanje se je nadaljevalo in je bilo najbolj izrazito od leta 2010 do OP (+ 33 %). Podobno tudi tržni delež proizvajalcev izvoznikov iz LRK v obravnavanem obdobju kaže enakomerno rast, od 13 % leta 2008 do 24 % v OP. Pri tem trendu je treba upoštevati skupno zmanjšanje potrošnje za 3,8 % v istem obdobju.

3.1.   Cene uvoza in nelojalno nižanje prodajnih cen

Razpredelnica 4

Uvoz iz LRK

2008

2009

2010

OP

Povprečna cena (v EUR/elementi)

4,06

3,25

4,07

4,02

Indeks (2009 = 100)

125

100

125

123

Vir: Podatki iz pritožbe in izpolnjeni vprašalniki

(64)

Zgornja razpredelnica kaže, da se je povprečna uvozna cena iz LRK v obravnavanem obdobju nekoliko znižala. V prvi fazi, med letoma 2008 in 2009, se je znatno znižala (za 20 %), nato se je med letoma 2009 in 2010 povišala za 25 %. Proti koncu obravnavanega obdobja se je spet znižala.

(65)

Preiskava je pokazala tudi, da so bile v obravnavanem obdobju uvozne cene iz LRK vseskozi nižje od prodajnih cen industrije Unije. Padec cen leta 2009 je sovpadal z velikim povečanjem kitajskega tržnega deleža, s 13 na 17,3 % trga Unije, razlog za stalno naraščanje tržnega deleža proizvajalcev izvoznikov iz LRK pa je bilo nenehno nelojalno nižanje prodajnih cen, zlasti med letom 2009 in OP.

(66)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroške po uvozu.

(67)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal 6,1-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

4.   Gospodarski položaj industrije Unije

4.1.   Uvodne opombe

(68)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 24 in 25, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Opozoriti bi bilo treba, da je eden od proizvajalcev Unije, vključenih v vzorec, aluminijske radiatorje začel proizvajati šele leta 2009. Da bi se zagotovila dosledna analiza trenda v obravnavanem obdobju, se je štelo za primerno, da se leto 2009 določi kot referenčno leto za analizo škode, in sicer z indeksom 100. Zaradi celovitosti je bil na podlagi razpoložljivih podatkov določen tudi indeks za leto 2008.

(69)

Predloženi in preverjeni podatki štirih vzorčenih proizvajalcev EU so bili uporabljeni z namenom, da se vzpostavijo mikro kazalniki, kot so cena na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in zaloge. Indeks za leto 2008 je bil določen na podlagi primerjave razpoložljivih podatkov za tri obstoječe proizvajalce za leto 2008 s podatki istih treh proizvajalcev za leto 2009 (indeks 100).

(70)

Podatki za osem proizvajalcev aluminijskih radiatorjev v EU so bili uporabljeni za določitev makro kazalnikov, kot so proizvodnja industrije Unije, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in zaposlovanje. Indeks za leto 2008 je bila določen na podlagi razpoložljivih podatkov sedmih obstoječih proizvajalcev za leto 2008 v primerjavi s podatki istih sedmih proizvajalcev za leto 2009 (indeks 100).

(71)

V smislu člena 3(5) osnovne uredbe proučitev gospodarskega položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju vključuje oceno vseh ugotovljenih gospodarskih dejavnikov iz navedenega člena.

4.2.   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Razpredelnica 5

 

2008

2009

2010

OP

Obseg proizvodnje (elementi)

 

55 533 555

60 057 377

64 100 484

Indeks (2009 = 100)

116

100

108

115

Proizvodna zmogljivost (elementi)

 

93 426 855

95 762 788

107 218 125

 

 

100

103

115

Izkoriščenost zmogljivosti

70 %

59 %

63 %

60 %

Indeks (2009 = 100)

119

100

106

101

Vir: Podatki iz pritožbe in izpolnjeni vprašalniki

(72)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem in preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(73)

Zgornja razpredelnica kaže, da se je v obravnavanem obdobju proizvodnja zmanjšala. V skladu z zmanjšanim povpraševanjem je proizvodnja leta 2009 strmo padla, leta 2010 in v OP pa se je ponovno zvišala. Med letom 2009 in OP je proizvodnja kljub povečanju potrošnje za 9 % ostala razmeroma stabilna. Raven proizvodnje je odvisna tudi od izvozne dejavnosti industrije Unije, ki je v obravnavanem obdobju ostala znatna.

(74)

Kljub majhnemu zmanjšanju potrošnje se je izkoriščenost zmogljivosti v OP zmanjšala s 70 % leta 2008 na 60 % v OP. Med letom 2009 in OP je ostala razmeroma stabilna.

4.3.   Obseg prodaje in tržni delež

Razpredelnica 6

 

2008

2009

2010

OP

Obseg prodaje (elementi)

40 000 000

33 500 000

31 000 000

33 629 490

Indeks (2009 = 100)

119

100

93

100

Tržni delež

87 %

82,7 %

79,5 %

76 %

Indeks (2009 = 100)

105

100

96

92

Vir: Podatki iz pritožbe in izpolnjeni vprašalniki

(75)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 16 %, tržni delež pa je nenehno upadal, in sicer s 87 % leta 2008 na 76 % v OP. Leta 2009 se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 16 %, torej je industrija Unije izgubila več kot 4 odstotne točke tržnega deleža. Leta 2010 se je obseg prodaje zmanjšal še za 7 %, tržni delež pa je padel z 82,7 % na 79,5 %. V OP je ob rastoči potrošnji (+ 13,5 %) tržni delež industrije Unije padel na 76 %. Industrija Unije tako ni uspela izkoristiti naraščajoče potrošnje in ponovno pridobiti nekaj izgubljenega tržnega deleža.

4.4.   Rast

(76)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije nekoliko zmanjšala (za 3,8 %), medtem ko sta se obseg prodaje in tržni delež industrije Unije zmanjšala bolj občutno, za 15,9 % oziroma 12,6 % v istem obdobju. Obenem se je uvoz iz LRK znatno povečal, in sicer za 76,9 % v obravnavanem obdobju. Posledično se je v istem obdobju tržni delež industrije Unije zmanjšal za 11 odstotnih točk.

4.5.   Zaposlovanje

Razpredelnica 7

 

2008

2009

2010

OP

Število zaposlenih oseb

 

1 598

1 642

1 641

Indeks (2009 = 100)

102

100

103

103

Produktivnost (enota/zaposleni)

Indeks (2009 = 100)

114

100

105

112

Vir: Podatki iz pritožbe in izpolnjeni vprašalniki

(77)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju rahlo povečalo, kar pa je povzročilo zmanjšanje produktivnosti. Vendar pa je treba opozoriti, da je naraščajoči trend na področju zaposlovanja samo posledica dejstva, da je ena od vzorčenih družb (najmanjša) s proizvodnjo začela leta 2009. Če ne bi bilo tako, bi bil trend zaposlovanja negativen.

(78)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala. Najnižjo raven je dosegla leta 2009, nato pa se je do OP izboljšala, a ni dosegla začetne ravni. Med letom 2009 in OP se je produktivnost povečala za 12 %.

4.6.   Povprečne cene na enoto v Uniji in proizvodni stroški

Razpredelnica 8

 

2008

2009

2010

OP

Cena na enoto v EU za nepovezane stranke

(v EUR/enota)

 

5,31

5,47

5,62

Indeks (2009 = 100)

113

100

103

106

Stroški na enoto (v EUR/element)

 

4,92

5,34

5,61

Indeks (2009 = 100)

113

100

109

114

Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev

(79)

Trend povprečnih prodajnih cen v obravnavanem obdobju kaže znatno zmanjšanje, in sicer za 6 %. V obdobju od 2009 do OP so se ob naraščajoči potrošnji in oživitvi trga cene zvišale za 6 %, vendar niso dosegle ravni iz leta 2008.

(80)

Tudi relativni stroški za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšali, vendar pa to industriji Unije še zdaleč ni omogočilo, da bi leta 2010 in v OP ostala dobičkonosna. Če je leta 200911,5-odstotno znižanje stroškov ustrezalo 11,5-odstotnemu znižanjem prodajnih cen, je industrija Unije leta 2010 in v OP doživela strmo rast stroškov, ob tem pa so se cene, s katerimi bi lahko pokrila dodatne stroške, le rahlo povišale. To je povzročilo dodatno izgubo dobičkonosnosti in tržnega deleža, saj so bile cene industrije Unije vseskozi višje od kitajskih uvoznih cen.

4.7.   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

Razpredelnica 9

 

2008

2009

2010

OP

Dobičkonosnost prodaje EU (v % neto prodaje)

7,4 %

7,5 %

2,4 %

0,2 %

Indeks (2009 = 100)

99

100

32

2

Denarni tok

 

27 712 871

14 228 145

843 570

Indeks (2009 = 100)

112

100

51

3

Naložbe (v EUR)

25 404 161

15 476 164

12 072 057

8 945 470

Indeks (2009 = 100)

165

100

78

58

Donosnost naložb

36 %

49 %

21 %

2 %

Indeks (2009 = 100)

73

100

43

4

Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev EU

(81)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju in v obdobju od 2009 do OP se je dobičkonosnost industrije Unije izrazito zmanjšala in komajda dosegla prag dobička.

(82)

Trend denarnega toka, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je v veliki meri sledil negativnemu trendu dobičkonosnosti. Najnižja raven je bila dosežena v OP. Podobno se je zmanjšala tudi donosnost naložb, in sicer s 36 % leta 2008 na 2 % v OP.

(83)

Razvoj dobičkonosnosti, denarnih tokov in donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je zmanjšal zmožnost industrije Unije za naložbe v svoje dejavnosti in oslabil njen razvoj. Industrija Unije je na začetku obravnavanega obdobja veliko vlagala in posodobila svoje delovne stroje za bolj učinkovito proizvodnjo, vendar so se nato naložbe stalno zmanjševale, in sicer za 64,7 % v preostalem obravnavanem obdobju.

4.8.   Zaloge

Razpredelnica 10

 

2008

2009

2010

OP

Končne zaloge industrije Unije Indeks (2009 = 100)

137

100

131

299

Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev EU

(84)

Raven zalog vzorčene industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povišala. Leta 2009 se je raven končnih zalog zmanjšala za 27 %, nato pa se je leta 2010 in v OP povečala za 30,8 % oziroma 128,4 %.

5.   Višina dejanske stopnje dampinga

(85)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v oddelku o dampingu. Vse določene stopnje so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK vpliv dejanske stopnje dampinga na trg EU ne more biti zanemarljiv.

6.   Sklep o škodi

(86)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, poslabšala ali ni razvijala v skladu s potrošnjo v obravnavanem obdobju. To velja zlasti za obdobje od leta 2009 do konca OP.

(87)

V obravnavanem obdobju se je ob zmanjšani potrošnji obseg uvoza iz LRK enakomerno in znatno povečeval. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 16 %, njen tržni delež pa je padel s 87 % leta 2008 na 76 % v OP. Tudi ko se je potrošnja med letom 2009 in OP povišala za 9 %, je tržni delež industrije Unije še naprej padal. Ob znatnem povečanju dampinškega uvoza iz LRK na trg EU industrija Unije ni mogla ponovno pridobiti izgubljenega tržnega deleža. Dampinški uvoz po nizkih cenah je v obravnavanem obdobju enakomerno naraščal in nenehno nelojalno zniževal prodajne cene industrije Unije.

(88)

Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in naložbe.

(89)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

F.   VZROČNA ZVEZA

1.   Uvod

(90)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK industriji Unije povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda zaradi navedenih drugih dejavnikov ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2.   Učinek dampinškega uvoza

(91)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3,8 %, obseg dampinškega uvoza iz LRK pa se je močno povečal (za približno 77 %), prav tako pa njegov tržni delež, in sicer s 13 % leta 2008 na 24 % v OP. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 16 %, njen tržni delež pa je padel s 87 % leta 2008 na 76 % v OP.

(92)

V obdobju od 2009 do OP se je potrošnja Unije povečala za 9 %, medtem ko se je v nasprotju z dampinškim uvozom iz LRK, ki se je letno povečal za 52 %, tržni delež industrije Unije v navedenem obdobju spet zmanjšal.

(93)

V zvezi s cenovnim pritiskom je treba poudariti, da so se leta 2009 povprečne cene uvoza iz LRK znižale za 20 %, zaradi česar je morala industrija Unije znatno znižati prodajne cene (za okoli 11,5 %). Leta 2010 in v OP je industrija Unije zaradi povečanih stroškov skušala zvišati svoje cene. To je povzročilo dodatno izgubo tržnega deleža, saj so bile cene industrije Unije vseskozi višje od cen dampinškega uvoza iz LRK. Ta položaj je privedel do znatnega poslabšanja zlasti dobičkonosnosti, obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije.

(94)

Cene dampinškega uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju zmanjšale. Čeprav se je v obdobju od leta 2009 do OP cena uvoza iz LRK povečala za 23 %, je ostala bistveno nižja od prodajnih cen industrije Unije v obravnavanem obdobju in zlasti v OP, to pa je preprečevalo rast cen na trgu Unije.

(95)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je bilo močno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ki se odraža zlasti s slabim finančnim stanjem, padcem obsega prodaje in tržnega deleža ter poslabšanjem večine kazalnikov škode.

3.   Učinek drugih dejavnikov

3.1.   Uvoz iz tretjih držav

(96)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58, statističnih podatkov Eurostata o uvozu v tej preiskavi ni bilo mogoče uporabiti, ker oznake KN, ki zajemajo aluminijske radiatorje ter njihove elemente in dele, zajemajo tudi druge izdelke iz aluminija. Ker ni bilo drugih zanesljivih informacij, je bilo na podlagi pritožbe ugotovljeno, da razen LRK nobena država nečlanica EU v obravnavanem obdobju ni proizvajala in izvažala aluminijskih radiatorjev v EU.

3.2.   Gospodarska kriza

(97)

Gospodarska kriza deloma pojasnjuje zmanjšanje potrošnje Unije, zlasti v letih 2009 in 2010. Vendar pa je treba omeniti, da se je tako ob zmanjšani potrošnji v obravnavanem obdobju kot ob povečani potrošnji v obdobju med letom 2009 in OP obseg dampinškega uvoza iz LRK na trgu Unije po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, vseskozi povečeval.

(98)

Zmogljivosti poceni dampinškega uvoza se razlikujejo od zmogljivosti industrije Unije. Preiskava je v resnici pokazala, da je od leta 2009 do OP tržni delež industrije Unije vseskozi padal, tudi ko se je potrošnja Unije v skladu s splošno oživitvijo gospodarstva povečala. Tudi ko se je nakazovalo povečanje obsega proizvodnje, je bilo treba presežke skladiščiti.

(99)

Že v običajnih gospodarskih razmerah in ob odsotnosti močnega cenovnega pritiska ter povečanega uvoza dampinških izdelkov bi industrija Unije zaradi manjše izkoriščenosti zmogljivosti lahko imela težave pri spopadanju z zmanjšanjem potrošnje in zvišanjem fiksnih stroškov na enoto. Vendar preiskava jasno kaže, da je dampinški uvoz iz LRK okrepil učinek upada gospodarske rasti. Celo med splošno oživitvijo gospodarstva si industrija Unije ni mogla opomoči in pridobiti obsega prodaje in tržnega deleža, ki jih je izgubila v obravnavanem obdobju.

(100)

Čeprav je gospodarska kriza morda prispevala k slabi uspešnosti industrije Unije, skupno ni mogla imeti takega učinka, da bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in stanjem škode industrije Unije zlasti v OP.

3.3.   Razvoj proizvodnih stroškov industrije Unije

(101)

Preiskava je pokazala, da je strošek za proizvodnjo aluminijskih radiatorjev neposredno povezan z razvojem cen aluminija, glavne surovine, ki se uporablja za proizvodnjo tega izdelka. Tudi ko so se proizvodni stroški industrije Unije leta 2009 znatno zmanjšali, kot je prikazano v razpredelnici 8, so se prodajne cene še naprej enakomerno zmanjševale. Leta 2010 in v OP so se stroški povečali bolj kakor prodajne cene, kar je preprečilo zlasti izboljšanje dobičkonosnosti industrije Unije. Ta položaj je nastal, ko je uvozna cena izdelkov, uvoženih iz LRK, nenehno nelojalno nižala prodajne cene industrije Unije.

(102)

V tržnem gospodarstvu bi bilo mogoče pričakovati, da se bodo cene na trgu redno prilagajale razvoju različnih elementov proizvodnih stroškov. Vendar pa se to ni zgodilo. Preiskava je potrdila, da je dampinški uvoz iz LRK, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, še naprej zaviral cene na trgu Unije in tako preprečeval, da bi industrija Unije obdržala svoj tržni delež ter prilagodila cene tako, da bi pokrila svoje stroške in dosegla primerno stopnjo dobička zlasti v OP.

(103)

Dvig cen surovin ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije zlasti v OP.

3.4.   Opravljen izvoz vzorčene industrije Unije

Razpredelnica 11

 

2008

2009

2010

OP

Izvoz v elementih

 

18 280 847

20 245 515

17 242 607

Indeks (2009 = 100)

126

100

111

94

Vir: Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev EU

(104)

Izvozna dejavnost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju pomemben del njenega poslovanja. Glavni izvozni trgi industrije Unije so bili predvsem Rusija in druge vzhodnoevropske države, kjer so bili prodani izdelki razmeroma nižje kakovosti in zato cenejši kot radiatorji, prodani na trgu Unije.

(105)

Zgornja razpredelnica kaže, da se je izvoz industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal. To je delno mogoče razložiti z dejstvom, da je bilo, kot kažejo razpoložljive informacije, povečan obseg izvoza aluminijskih radiatorjev iz LRK mogoče zaznati tudi na navedenih izvoznih trgih.

(106)

Kljub temu je jasno, da je izvozna dejavnost industriji Unije zagotovila, da doseže ekonomijo obsega in tako zmanjša skupne stroške proizvodnje. Zato je mogoče razumno sklepati, da izvozna dejavnost industrije Unije ni mogla biti morebitni vzrok za znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela zlasti v OP. Kakršen koli učinek je že imelo zmanjšanje izvoza na industrijo Unije, ta ni mogel biti tak, da bi prekinil vzročno zvezo med škodo in poceni dampinškim uvozom iz LRK.

4.   Sklep o vzročni zvezi

(107)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju ter v obdobju od leta 2009 do OP bistveno povečala. Ugotovljeno je bilo, da je ta uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, zlasti pa v OP.

(108)

Povečanje obsega in tržnega deleža poceni dampinškega uvoza iz LRK je bilo stalno in je sovpadalo z negativnim razvojem gospodarskega položaja industrije Unije. Položaj se je še poslabšal v OP, ko industrija Unije ni mogla pridobiti izgubljenega tržnega deleža in dobičkonosnosti, obenem pa so drugi finančni kazalniki, kot so denarni tok in donosnost naložb, dosegli najnižjo raven.

(109)

Analiza drugih znanih dejavnikov, vključno z gospodarsko krizo, je pokazala, da kakršen koli negativen učinek teh dejavnikov ni tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega izvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški izvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

G.   INTERES UNIJE

1.   Uvodne opombe

(111)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

2.   Interes industrije Unije

(112)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode kazala negativno gibanje. Zdi se, da se brez ukrepov nadaljnjemu poslabšanju položaja industrije Unije ne bo mogoče izogniti.

(113)

Pričakovati je, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen preiskovanega izdelka tako, da bodo ustrezale stroškom različnih sestavnih delov in tržnim razmeram. Pričakuje se tudi, da bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije uspelo povrniti vsaj del tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in celoten finančni položaj.

(114)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnji padec tržnega deleža, industrija Unije pa bo še vedno ustvarjala izgubo. To srednjeročno in dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Glede na nastale izgube in visoko stopnjo naložb v proizvodnjo na začetku obravnavanega obdobja je mogoče pričakovati, da večina proizvajalcev Unije brez uvedbe ukrepov ne bo mogla povrniti svojih naložb.

(115)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

3.   Interes uporabnikov in uvoznikov

(116)

V tej preiskavi uporabniki niso sodelovali.

(117)

Od uvoznikov je v preiskavi sodeloval le en poljski uvoznik, ki je poslal odgovore na vprašalnik in sprejel preveritveni obisk. Izgube tega uvoznika v OP za zadevni izdelek so bile majhne. Vendar pa je delež dejavnosti v zvezi z zadevnim izdelkom v primerjavi s celotnimi obsegom dejavnosti družbe razmeroma majhen. Zato uvedba ukrepov verjetno ne bo močno vplivala na njen skupni dobiček.

4.   Sklepna ugotovitev o interesu Unije

(118)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

H.   PREDLOG ZAČASNIH PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

1.   Stopnja odprave škode

(119)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(120)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(121)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Šteje se, da mora dobiček, ki bi se lahko dosegel brez dampinškega uvoza, temeljiti na stopnji dobička pred odbitkom davka vzorčenih proizvajalcev Unije leta 2008. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 7,4 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko industrija Unije po pričakovanju dosegla brez škodljivega dampinga.

(122)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije glede na dejanski dobiček/izgubo v OP in s prištetjem navedene stopnje dobička.

(123)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije v OP prodala na trgu Unije. Vsakršna razlika, ki sledi iz te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

2.   Začasni ukrepi

(124)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(125)

Na podlagi navedenega so bile stopnje dampinških dajatev določene s primerjavo med stopnjami odprave škode in stopnjami dampinga. V skladu s tem so predlagane stopnje protidampinške dajatve naslednje:

Družba

Stopnja dampinga

Stopnja škode

Začasna dajatev

Zhejiang Flyhigh Metal Products Co., Ltd,

23,0 %

12,6 %

12,6 %

Metal Group Co. Ltd.

70,8 %

56,2 %

56,2 %

Druge sodelujoče družbe

32,5 %

21,2 %

21,2 %

Stopnja dampinga na ravni države

76,6 %

61,4 %

61,4 %

(126)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo ugotovljeni položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(127)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (4) skupaj z vsemi pomembnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

I.   KONČNA DOLOČBA

(128)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve o uvedbi dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba ponovno preučiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz aluminijskih radiatorjev in elementov ali delov takih radiatorjev, ne glede na to, ali so ti elementi ali deli v blokih, izvzeti pa so električni radiatorji ter njihovi elementi in deli, trenutno uvrščenih pod oznake KN ex 7615 10 10, ex 7615 10 90, ex 7616 99 10 in ex 7616 99 90 (oznake TARIC 7615101010, 7615109010, 7616991091, 7616999001 in 7616999091) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba

Dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Zhejiang Flyhigh Metal Products Co., Ltd.

12,6

B272

Metal Group Co. Ltd.

56,2

B273

Jinyun Shengda Industry Co., Ltd.

21,2

B274

Ningbo Ephriam Radiator Equipment Co., Ltd.

21,2

B275

Ningbo Everfamily Radiator Co., Ltd.

21,2

B276

Ningbo Ningshing Kinhil Industrial Co. Ltd.

21,2

B277

Ningbo Ninhshing Kinhil International Co., Ltd.

21,2

B278

Sira (Tianjin) Aluminium Products Co., Ltd.

21,2

B279

Sira Group (Tianjin) Heating Radiators Co. Ltd

21,2

B280

Yongkang Jinbiao Machine Electric Co., Ltd.

21,2

B281

Yongkang Sanghe Radiator Co., Ltd.

21,2

B282

Zhejiang Aishuibao Piping Systems Co., Ltd

21,2

B283

Zhejiang Botai Tools Co. Ltd.

21,2

B284

Zhejiang Ruyi Industry Co., Ltd.

21,2

B285

Zhejiang Guangying Machinery Co., Ltd

21,2

B286

Zhejiang Kangfa Industry & Trading Co., Ltd.

21,2

B287

Zhejiang Liwang Industrial and Trading Co., Ltd.

21,2

B288

Zhejiang Ruyi Industry Co., Ltd.

21,2

B289

Zhejiang Rongrong Industrial Co., Ltd.

21,2

B290

Zhejiang Yuanda Machinery & Electrical Manufacturing Co., Ltd.

21,2

B291

Vse druge družbe

61,4

B999

3.   Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je pogojena z varščino, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1.   Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko zainteresirane strani v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zaprosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

2.   V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko zainteresirane strani predložijo pripombe k uporabi te uredbe v enem mesecu od začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. maja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL C 236, 12.8.2011, str. 18.

(3)  Na splošno so aluminijski radiatorji izdelani kot niz enakih in sestavljivih elementov. Elementi se lahko sestavljajo navpično ali vodoravno v pretežno vodoravno ali pretežno navpično obliko radiatorja.

(4)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.


11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/32


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 403/2012

z dne 10. maja 2012

o stosedemdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 30. aprila 2012 in 3. maja 2012 sklenil črtati tri fizične osebe s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, po tem ko je proučil zahteve za umik s seznama, ki so jih predložile te osebe, in celovito poročilo varuha človekovih pravic, pripravljeno na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1904(2009).

(3)

Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

Vodja službe za instrumente zunanje politike


(1)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9.


PRILOGA

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:

(1)

pod naslovom „Fizične osebe“ se črtajo naslednji vnosi:

„Sa’d Abdullah Hussein Al-Sharif (tudi Sa’d al-Sharif). Datum rojstva: 11. 2. 1964. Kraj rojstva: Al-Medinah, Saudova Arabija. Državljanstvo: Saudove Arabije. Št. potnega lista: (a) B 960789, (b) G 649385 (izdan 8. 9. 2006, prenehanje veljavnosti 17. 7. 2011) Druge informacije: svak in tesni sodelavec Osame bin Ladna; domnevno vodja finančne organizacije Osame bin Ladna. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 1. 2001.“

(2)

„Mounir Ben Habib Ben Al-Taher Jarraya (tudi (a) Mounir Jarraya, (b) Yarraya). Naslov: (a) Via Mirasole 11, Bologna, Italija, (b) 8 Via Ariosto, Casalecchio di Reno (Bologna), Italija. Datum rojstva: (a) 25. 10. 1963, (b) 15. 10. 1963. Kraj rojstva: (a) Sfax, Tunizija, (b) Tunizija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L065947 (tunizijski potni list, izdan 28. 10. 1995, prenehal veljati 27. 10. 2000). Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“

(3)

„Fethi Ben Al-Rabei Ben Absha Mnasri (tudi (a) Mnasri Fethi ben Rebai, (b) Mnasri Fethi ben al-Rabai, (c) Mnasri Fethi ben Rebaj, (d) Fethi Alic, (e) Amor, (f) Abu Omar, (g) Omar Tounsi, (h) Amar). Naslov: Birmingham, Združeno kraljestvo. Datum rojstva: (a) 6. 3. 1969, (b) 6. 3. 1963, (c) 3. 6. 1969. Kraj rojstva: (a) farma Al-Sanadil, Nefza, governorat Baja, Tunizija; (b) Tunizija; (c) Alžirija. Državljanstvo: tunizijsko. Št. potnega lista: L497470 (tunizijski potni list, izdan 3. 6. 1997, prenehal veljati 2. 6. 2002). Druge informacije: ime matere je Fatima Balayish. Datum uvrstitve iz člena 2a(4)(b): 25. 6. 2003.“


11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/34


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 404/2012

z dne 10. maja 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. maja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

143,3

MA

74,0

TN

124,7

TR

116,2

US

39,7

ZZ

99,6

0707 00 05

JO

200,0

TR

123,3

ZZ

161,7

0709 93 10

JO

225,1

TR

119,8

ZZ

172,5

0805 10 20

EG

46,0

IL

60,9

MA

41,9

TR

44,3

ZZ

48,3

0805 50 10

TR

81,6

ZZ

81,6

0808 10 80

AR

111,2

BR

88,9

CL

119,9

CN

97,1

MA

85,1

MK

29,3

NZ

132,7

US

132,6

UY

85,3

ZA

91,1

ZZ

97,3


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/36


DIREKTIVA KOMISIJE 2012/16/EU

z dne 10. maja 2012

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev klorovodikove kisline kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje klorovodikovo kislino.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja klorovodikove kisline glede uporabe v 2. vrsti izdelkov, razkužil in drugih biocidnih pripravkov za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(3)

Latvija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 16. oktobra 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji predložila poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 9. decembra 2011 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Iz ocen je mogoče sklepati, da bi biocidni pripravki, ki se uporabljajo kot razkužila in drugi biocidni pripravki za zasebne površine in površine, namenjene javnemu zdravstvu, v skladu z navedeno 2. vrsto izdelkov in ki vsebujejo klorovodikovo kislino, lahko zadovoljili zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti klorovodikovo kislino v Prilogo I k navedeni direktivi.

(6)

Na ravni Unije ni bila opravljena presoja vseh možnih uporab. Zato je primerno, da države članice ocenijo te možnosti uporabe oziroma scenarije izpostavljenosti ter tveganja za človeške populacije in dele okolja, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljive ravni.

(7)

Glede na jedkost snovi ter možne ukrepe za zmanjšanje s tem povezanega tveganja je primerno zahtevati, da je izpostavljenost med neprofesionalno uporabo minimizirana z oblikovanjem embalaže, razen če je mogoče pri uporabi dovoljenja za pripravek dokazati, da je tveganja za človeško zdravje mogoče zmanjšati na sprejemljive ravni z drugimi sredstvi.

(8)

Določbe te direktive se morajo uporabljati hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov klorovodikovo kislino, na trgu Unije in tudi da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem omogočilo, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, pa, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)

Po vključitvi morajo države članice imeti na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES.

(11)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone ter druge predpise in določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. aprila 2013.

Navedene predpise uporabljajo od 1. maja 2014.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta Direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. maja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2)  UL L 325, 11.12.2007, str. 3.


PRILOGA

V Prilogi I k Direktivi 98/8/ES se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3) (razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločitvi o vključitvi njegovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta pripravka

Posebne določbe (1)

„56

Klorovodikova kislina

Klorovodikova kislina

Št. CAS: ni relevantno

Št. EC: 231-595-7

999 g/kg

1. maj 2014

30. april 2016

30. april 2024

2

Kadar je za določen pripravek to potrebno, države članice pri ocenjevanju vloge za izdajo dovoljenja za pripravek v skladu s členom 5 in Prilogo VI ocenijo možne uporabe oziroma scenarije izpostavljenosti ter tveganja za populacije ljudi in dele okolja, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije.

Države članice zagotovijo, da so dovoljenja za pripravke za neprofesionalno uporabo odvisna od embalaže, ki je oblikovana za zmanjšanje izpostavljenosti uporabnika, razen če je mogoče pri dovoljenju za pripravke dokazati, da je mogoče tveganja za človeško zdravje zmanjšati na sprejemljive ravni z drugimi sredstvi.“


(1)  Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm


SKLEPI

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/39


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 8. maja 2012

o spremembi Odločbe 2008/855/ES glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v Nemčiji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2992)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/250/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga (2) izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi, in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije št. 2008/855/ES z dne 3. novembra 2008 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (3) določa nekatere nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v državah članicah ali njihovih regijah, navedenih v Prilogi k Odločbi. Ta seznam vključuje dele ozemlja v nemških zveznih deželah Porenje - Pfalško in Severno Porenje - Vestfalija.

(2)

Nemčija je obvestila Komisijo o nedavnem razvoju v zvezi s klasično prašičjo kugo pri divjih prašičih v regijah zveznih dežel Porenje - Pfalško in Severno Porenje - Vestfalija iz Priloge k Odločbi 2008/855/ES.

(3)

Navedene informacije kažejo, da je bila klasična prašičja kuga pri divjih prašičih v zveznih državah Porenje - Pfalško in Severno Porenje - Vestfalija izkoreninjena. Ukrepi iz Odločbe 2008/855/ES se zato ne bi smeli več uporabljati za navedeni regiji in vnos za Nemčijo na seznamu v delu I Priloge k Odločbi bi bilo treba črtati.

(4)

Odločbo 2008/855/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Prilogi k Odločbi 2008/855/ES se črta točka 1 dela I.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 8. maja 2012

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 302, 13.11.2008, str. 19.


III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/40


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 35/10/COL

z dne 3. februarja 2010

o osemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo

NADZORNI ORGAN EFTE JE (1)

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

V skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo.

Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno.

Nadzorni organ je 19. januarja 1994 sprejel procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (4).

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 27. oktobra 2009 objavila sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije (5).

Sporočilo Komisije velja tudi za Evropski gospodarski prostor.

Treba je zagotoviti enotno uporabo pravil EGP glede državne pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru.

V skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Komisija.

Nadzorni organ se je o tej temi posvetoval s Komisijo in z državami Efte v dopisu z dne 26. januarja 2010 (sklicne številke 543973, 543974 in 543997) –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo. Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 3. februarja 2010

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kurt JÄGER

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: UL) L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1, kakor so bile spremenjene. V nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči. Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines/.

(5)  UL C 257, 27.10.2009, str. 1.


PRILOGA

UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI ZA JAVNO RADIODIFUZIJO  (1)

1.   Uvod in področje uporabe

(1)

V zadnjih treh desetletjih je prišlo v radiodifuziji do pomembnih sprememb. Ukinitev monopolov, pojav novih udeležencev in hiter tehnološki razvoj so bistveno spremenili konkurenčno okolje. Razširjanje televizijskih programskih vsebin je bilo tradicionalno rezervirana dejavnost. Od samega začetka so ga izvajala javna podjetja z monopolnim položajem, predvsem zaradi omejenega dostopa do oddajniških frekvenc in velikih ovir za vstop na trg.

(2)

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je začel gospodarski in tehnološki razvoj državam Efte vedno bolj omogočati, da so v radiodifuzno dejavnost spuščale tudi druge operaterje. Zato so se države Efte odločile, da bodo na trg vpeljale konkurenco. To je potrošnikom zagotovilo večjo izbiro, saj so postali na voljo številni dodatni kanali in storitve. Spodbudilo je tudi nastanek in rast močnih evropskih operaterjev, razvoj novih tehnologij ter večji pluralizem v sektorju, kar pa je več kot samo dostop do dodatnih kanalov in storitev. Ob odpiranju trga konkurenci pa so države Efte menile, da je treba ohraniti storitve javne radiodifuzije kot način za zagotavljanje pokrivanja številnih področij ter za zadovoljevanje potreb in doseganje ciljev javne politike, ki sicer ne bi bili optimalno izpolnjeni.

(3)

Obenem sta povečana konkurenca in prisotnost operaterjev, ki jih financira država, povzročila tudi vedno večje pomisleke glede enakih konkurenčnih pogojev, na kar so Nadzorni organ opozorili zasebni operaterji. Pritožbe navajajo domnevne kršitve členov 59 in 61 Sporazuma EGP v zvezi z javnim financiranjem javnih radiotelevizij.

(4)

V prejšnjem poglavju o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije iz Smernic o državni pomoči (2) je bil določen okvir, ki ureja državno financiranje storitev javne radiodifuzije. Nadzornemu organu je pomenil dobro podlago za obravnavo primerov na področju financiranja javnih radiotelevizij.

(5)

V tem času so tehnološke spremembe korenito spremenile radiodifuzijske in avdiovizualne trge. Znatno se je povečalo število distribucijskih platform in tehnologij, kot so digitalna televizija, spletna televizija (IPTV), mobilna TV in video na zahtevo. Konkurenca je z novimi udeleženci, ki vstopajo na trg (npr. omrežni operaterji in spletna podjetja), zaradi tega večja. Tehnološki razvoj je omogočil nastanek novih medijskih storitev, npr. spletne informacijske storitve in nelinearne storitve ter storitve na zahtevo. Na področju zagotavljanja avdiovizualnih storitev prihaja do zbliževanja, saj lahko potrošniki uporabljajo vedno več storitev na eni platformi ali napravi oz. uporabljajo lahko katero koli storitev na več platformah ali napravah. Vedno večja raznolikost možnosti, ki jih potrošniki imajo za dostop do medijskih vsebin, je povzročila povečanje števila ponujenih avdiovizualnih storitev in razdrobitev občinstva. Nove tehnologije so omogočile boljše sodelovanje potrošnikov. Tradicionalni model pasivnega potrošništva se postopoma spreminja v dejavno sodelovanje potrošnikov in potrošniški nadzor vsebin. Da bi bile javne in zasebne radiotelevizije kos novim izzivom, so diverzificirale svoje delavnosti, tako da so začele uporabljati nove distribucijske platforme in razširjale ponudbo svojih storitev. Nedavno je diverzifikacija javno financiranih dejavnosti javnih radiotelevizij (kot so spletne vsebine in posebni kanali) sprožila številne pritožbe drugih udeležencev na trgu, vključno z založniki.

(6)

Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je v svoji sodbi iz leta 2003 v zadevi Altmark  (3) opredelilo pogoje, po katerih nadomestilo za opravljanje javne službe ni državna pomoč. Leta 2005 je Nadzorni organ sprejel novo poglavje o državni pomoči v obliki nadomestila za javne storitve (4) in ga vključil v svoje Smernice o državni pomoči. Poleg tega je bila leta 2006 v Sporazum EGP kot akt iz točke 1h Priloge XV k Sporazumu EGP, kakor je bil prilagojen s Protokolom 1 k Sporazumu, vključena Odločba Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (5) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2005/842/ES) (6). Države Efte trenutno izvajajo postopek vključevanja Direktive 2007/65/ES (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (7), ki razširja področje uporabe pravne ureditve EGP za avdiovizualno področje na medijske storitve v vzponu.

(7)

Te spremembe trga in pravnega okolja so zahtevale posodobitev poglavja o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije. V Akcijskem načrtu državnih pomoči iz leta 2005 (8) je bilo napovedano, da bo Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) „ponovno proučila svoje Sporočilo o uporabi pravil glede državnih pomoči za storitve javne radiodifuzije. Zlasti z razvojem novih digitalnih tehnologij in internetnih storitev so se pojavila nova vprašanja glede področja uporabe dejavnosti storitev javne radiotelevizije“.

(8)

V letih 2008 in 2009 so Nadzorni organ in države Efte sodelovali v javnih posvetovanjih Komisije glede revizije Sporočila o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije iz leta 2001 (9). To poglavje konsolidira prakso Komisije in Nadzornega organa na področju državnih pomoči na podlagi pripomb, prejetih med javnimi posvetovanji, in je usmerjeno v prihodnost. Pojasnjuje načela, ki jih Nadzorni organ uporablja pri izvrševanju člena 61 in člena 59(2) Sporazuma EGP v zvezi z javnim financiranjem avdiovizualnih storitev v sektorju radiodifuzije (10), ob upoštevanju najnovejšega razvoja trgov in prava. To poglavje ne vpliva na uporabo pravil notranjega trga in temeljnih svoboščin na področju radiodifuzije.

2.   Vloga storitev javne radiodifuzije

(9)

Storitve javne radiodifuzije kljub svoji jasni gospodarski pomembnosti niso primerljive s storitvami javne službe v katerem koli drugem gospodarskem sektorju. Nobena druga storitev ne doseže istočasno tako širokega sektorja prebivalcev, mu posredujejo toliko informacij in vsebin, s tem pa prenaša mnenje posameznikov in javnosti ter nanj vpliva.

(10)

Poleg tega radiodifuzija na splošno velja za zanesljiv vir informacij in je za nezanemarljiv del prebivalstva glavni vir informacij. Tako bogati javne razprave in lahko v končni fazi zagotavlja, da vsi državljani do neke mere sodelujejo v javnem življenju. V zvezi s tem so ključni zaščitni ukrepi za neodvisnost radiodifuzije, kar je skladno s splošnim načelom svobode izražanja iz člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, tj. splošnim pravnim načelom, katerega spoštovanje zagotavlja Sodišče (11).

(11)

Sporazum EGP na splošno priznava vlogo javnih storitev (12), zlasti v členu 59(2), ki se glasi:

„Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz tega sporazuma, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Na razvoj trgovine se ne sme vplivati v tolikšni meri, da bi bilo to v nasprotju z interesi pogodbenic.“

(12)

Pomen storitev javne radiodifuzije za družbeno, demokratično in kulturno življenje je bil znova potrjen tudi v aktu iz točke 33 Priloge XI k Sporazumu EGP (Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 25. januarja 1999 sestali v okviru Sveta v zvezi s storitvami javne radiodifuzije) (13), kakor je bila prilagojena s Protokolom 1 k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Resolucija v zvezi s storitvami javne radiodifuzije) (14). Kakor je poudarjeno v Resoluciji v zvezi s storitvami javne radiodifuzije, je dostop širše javnosti, brez diskriminacije in na temelju enakih možnosti, do različnih kanalov in storitev, nujen predpogoj za izpolnjevanje posebnih obveznosti, ki jih imajo storitve javne radiodifuzije. Poleg tega morajo storitve javne radiodifuzije „koristiti ugodnosti tehnološkega razvoja“, prinašati „javnosti ugodnosti novih avdiovizualnih in informacijskih storitev in novih tehnologij“ ter slediti „razvoju in diverzifikaciji dejavnosti v digitalni dobi“. Končno, „storitve javne radiodifuzije morajo še naprej omogočati široko paleto programov v skladu s svojim poslanstvom, ki so ga opredelile države članice, tako da lahko naslavljajo družbo kot celoto; v tem smislu je legitimno, da se s storitvami javne radiodifuzije skuša doseči široko občinstvo“.

(13)

Vloga storitev javne radiodifuzije pri spodbujanju kulturne raznolikosti je bila priznana tudi z Unescovo Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 (15). V Konvenciji je določeno, da lahko vsaka pogodbenica sprejme „ukrepe za varovanje in spodbujanje raznolikosti kulturnih izrazov na svojem ozemlju“. Ti ukrepi lahko vključujejo tudi „ukrepe za povečevanje raznolikosti medijev, tudi s storitvami javne radiodifuzije (16).

(14)

Te vrednote javne radiodifuzije so enako pomembne v okolju novih medijev, ki se hitro spreminja. To je bilo poudarjeno tudi v priporočilih Sveta Evrope o pluralnosti medijev in raznolikosti medijskih vsebin (17) ter o poslanstvu javnih medijev v informacijski družbi (18). V slednjem priporočilu so članice Sveta Evrope pozvane, naj pregledno in odgovorno jamčijo javne medije ter naj jim „omogočijo, da se temeljito in učinkovito odzovejo na izzive informacijske družbe, hkrati pa spoštujejo dvojnost strukture (javno/zasebno) evropske pokrajine elektronskih medijev ter upoštevajo tržna in konkurenčna vprašanja“.

(15)

Hkrati pa je treba kljub navedenemu povedati, da so tudi zasebne radiotelevizije, od katerih morajo številne izpolnjevati zahteve, ki veljajo za opravljanje javne službe, zelo pomembne za uresničevanje ciljev Resolucije v zvezi s storitvami javne radiodifuzije, ker prispevajo k pluralizmu, bogatijo kulturne in politične razprave ter povečujejo izbiro programov. Poleg tega so časopisni založniki in drugi tiskani mediji pomembni za objektivno obveščanje javnosti in demokracijo. Ker so ti akterji zdaj konkurenca radiotelevizijam na internetu, so ponudniki komercialnih medijskih storitev zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih učinkov, ki bi jih imela državna pomoč javnim radiotelevizijam na razvoj novih poslovnih modelov. Kot je zapisano v Direktivi 2007/65/ES (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), je „soobstoj zasebnih in javnih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev ena od posebnosti evropskega avdiovizualnega medijskega trga“. Seveda je v skupnem interesu, da se pluralnost uravnotežene javne in zasebne medijske ponudbe ohrani tudi v obstoječem dinamičnem medijskem okolju.

3.   Pravno ozadje

(16)

Pri uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije je treba upoštevati veliko različnih prvin. Ocenjevanje državne pomoči temelji na členu 61 Sporazuma EGP o državni pomoči ter členu 59(2) Sporazuma EGP o uporabi pravil Sporazuma EGP in pravil o konkurenci, zlasti v zvezi s storitvami splošnega gospodarskega pomena. Protokol 3 k Sporazumu o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3) določa pravila postopka v primerih državne pomoči.

(17)

Sporazum EGP ne vsebuje določb, ki bi bile podobne členu 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (prej člen 151 Pogodbe ES) o kulturi ali „kulturne izjeme“ za pomoč, namenjeno spodbujanju kulture, podobne tisti iz člena 107(3)(d) PDEU (prej člen 87(3)(d) Pogodbe ES). Vendar to ne pomeni, da izjeme za takšne ukrepe niso dopuščene. Kakor je v prejšnjih primerih sprejel Nadzorni organ, se takšni podporni ukrepi lahko odobrijo iz kulturnih razlogov na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP (19).

(18)

Regulativni okvir o „avdiovizualnih medijskih storitvah“ je na evropski ravni določen z Direktivo 2007/65/ES (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah). Zahteve po finančni preglednosti v javnih podjetjih so določene z aktom iz točke 1a Priloge XV k Sporazumu EGP (Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij)  (20), kakor je bil prilagojen s Protokolom 1 k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/111/ES (direktiva o preglednosti)) (21).

(19)

Za ta pravila velja razlaga Sodišča Efte znotraj „stebra Efte“ ter Sodišča znotraj „stebra Evropske unije“. Nadzorni organ je sprejel tudi več sklopov smernic o uporabi pravil o državni pomoči, ki ustrezajo podobnim smernicam, ki jih je izdala Komisija. Leta 2005 je Nadzorni organ sprejel poglavje o državni pomoči v obliki nadomestila za opravljanje javne službe, leta 2006 pa je bila Odločba 2005/842/ES vključena v Sporazum EGP, ki pojasnjuje zahteve iz člena 59(2) Sporazuma EGP. Slednja se uporablja tudi za avdiovizualno področje, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(1)(a) Odločbe 2005/842/ES (22).

4.   Uporaba Člena 61(1) Sporazuma EGP

4.1   Značaj državne pomoči državnega financiranja javnih radiotelevizij

(20)

V skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP vključuje pojem državne pomoči naslednje pogoje: (a) obstajati mora posredovanje države ali posredovanje iz državnih sredstev; (b) posredovanje mora vplivati na trgovino med pogodbenicami; (c) zagotavljati mora prednost prejemnika; (d) konkurenco mora izkrivljati oz. bi jo lahko izkrivljala (23). Obstoj državne pomoči se ugotavlja na podlagi objektivnih meril, upošteva pa se tudi sodna praksa Sodišča in Sodišča Efte.

(21)

Pri vsaki oceni obsega državne pomoči v skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP je odločilni element učinek državnega posredovanja in ne njegov namen. Javne radiotelevizije se običajno financirajo iz državnega proračuna ali z naročninami imetnikov radijskih in televizijskih sprejemnikov. V nekaterih posebnih okoliščinah opravi država kapitalske vložke ali odpiše dolgove v korist javnih radiotelevizij. Te finančne ukrepe običajno pripisujemo javnim organom in vključujejo prenos državnih sredstev (24).

(22)

Za državno financiranje javnih radiotelevizij lahko na splošno velja tudi, da vpliva na trgovino med pogodbenicami. Kakor je ugotovilo Sodišče Evropskih skupnosti, se v primeru, da „pomoč, ki jo dodeli država ali ki se dodeli iz državnih sredstev, okrepi položaj nekega podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini znotraj Skupnosti, šteje, da navedena pomoč vpliva na trgovino (25). To je stališče glede nakupa in prodaje programskih pravic, ki se običajno dogajata na mednarodni ravni. Ko gre za javne radiotelevizije, ki so pooblaščene za prodajo oglaševalskega časa, ima tudi oglaševanje čezmejni učinek, zlasti na jezikovno homogenih področjih na obeh straneh nacionalnih meja. Poleg tega se lastniška struktura komercialnih radiotelevizij lahko razteza na več kot eno državo EGP. Nadalje imajo storitve, ki se ponujajo po spletu, običajno svetovni doseg.

(23)

Glede obstoja prednosti je Sodišče v zadevi Altmark pojasnilo, da nadomestilo za opravljanje javne službe ni državna pomoč, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji. Prvič, upravičeno podjetje mora dejansko opravljati obveznosti javnih storitev in te obveznosti morajo biti jasno opredeljene. Drugič, parametri, na podlagi katerih se nadomestilo izračuna, morajo biti določeni vnaprej na objektiven in pregleden način. Tretjič, nadomestilo ne sme preseči zneska, ki je potreben za kritje vseh stroškov ali dela stroškov, nastalih pri izpolnjevanju obveznosti javnih služb, pri čemer se upoštevajo ustrezni prejemki in dobiček. Nazadnje, če podjetje, ki naj bi opravljalo obveznosti javne službe, v določenem primeru ni izbrano na podlagi postopka za oddajo javnih naročil, ki bi omogočil izbiro ponudnika, sposobnega, da skupnosti ponudi storitve po najnižji ceni, je treba stopnjo nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi v tipičnem podjetju z dobrim upravljanjem in ustrezno opremo, ki lahko izpolni zahteve glede izvajanja obveznosti javne službe, nastali med njegovim opravljanjem navedenih obveznosti.

(24)

Če financiranje ne bi izpolnjevalo navedenih pogojev, bi se štelo, da selektivno daje prednost samo nekaterim radiotelevizijam in tako izkrivlja konkurenco oziroma bi jo lahko izkrivljalo.

4.2.   Značaj pomoči: obstoječe oblike pomoči v primerjavi z novo

(25)

Programi financiranja, ki se trenutno uporabljajo v večini držav Efte, so bili uvedeni že pred časom. Nadzorni organ mora zato najprej ugotoviti, ali se lahko te sheme obravnavajo kot „obstoječe pomoči“ v smislu člena 1(1) dela I Protokola 3. V skladu s to določbo „Nadzorni organ Efte v sodelovanju z državami Efte redno preverja vse sisteme pomoči, ki obstajajo v teh državah. Tem državam predlaga vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni zaradi postopnega razvoja ali delovanja Sporazuma EGP.

(26)

V skladu s členom 1(b)(i) dela II Protokola 3, obstoječa pomoč vključuje „… vso pomoč, ki je v zadevnih državah Efte obstajala pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP, to je programe pomoči in individualno pomoč, ki so začeli veljati pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP in se uporabljajo tudi po začetku njegove veljavnosti.

(27)

V skladu s členom 1(b)(v) dela II Protokola 3 obstoječa pomoč vključuje tudi „pomoč, ki šteje za obstoječo pomoč, ker je mogoče ugotoviti, da v času, ko je začela veljati, ni pomenila pomoči in je naknadno postala pomoč zaradi razvoja Evropskega gospodarskega prostora in ne da bi jo država Efte spremenila“.

(28)

Na podlagi sodne prakse Sodišča (26) mora Nadzorni organ preveriti, ali se je pravni okvir, po katerem je bila pomoč dodeljena, od njene uvedbe spremenil. Nadzorni organ meni, da je najprimerneje ocenjevati vsak primer posebej (27) z upoštevanjem vseh prvin, povezanih s sistemom radiodifuzije zadevne države Efte.

(29)

Na podlagi sodne prakse v Gibraltarju  (28) ni treba vsake spremembe obstoječe pomoči obravnavati kot njeno spreminjanje v novo pomoč. Splošno sodišče meni, da se prvotna shema spremeni v novo shemo pomoči samo takrat, ko sprememba vsebinsko vpliva na prvotno shemo. Vsebinske spremembe ni, ko se nova prvina lahko jasno loči od prvotne sheme.

(30)

Glede na navedeno je Nadzorni organ v svoji praksi sprejemanja odločitev na splošno ugotavljal: (a) ali so prvotne finančne ureditve za javne radiotelevizije obstoječa pomoč v skladu s pravili iz odstavkov 26 in 27 tega sporočila; (b) ali naknadne spremembe vsebinsko vplivajo na prvotni ukrep (tj. značaj prednosti ali vir financiranja, namen pomoči, prejemniki ali področje dejavnosti prejemnikov) oziroma ali so te spremembe izključno formalnega ali upravnega značaja; in (c) če so naknadne spremembe znatne, ali jih je mogoče ločiti od prvotnega ukrepa, tako da so bile ocenjene posamično, oziroma ali so te neločljive od prvotnega ukrepa, tako da se ta kot celota spremeni v novo pomoč.

5.   Ocena združljivosti Državne pomoči v skladu s Členom 61(3) Sporazuma EGP

(31)

Čeprav se nadomestilo za opravljanje storitev javne radiodifuzije navadno ocenjuje na podlagi člena 59(2) Sporazuma EGP, se načeloma lahko odstopanja iz člena 61(3) Sporazuma EGP uporabijo tudi na področju radiodifuzije, če so izpolnjeni ustrezni pogoji.

(32)

Sporazum EGP ne vsebuje določbe, ki bi ustrezala členu 167(4) PDEU, v skladu s katerim mora Komisija pri svojih ukrepih na podlagi določb Pogodbe o delovanju Evropske unije upoštevati kulturne vidike, zlasti za spoštovanje in spodbujanje kulturnih raznolikosti. Spomin tuni ne vsebuje izjeme, podobne členu 107(3)(d) PDEU, na podlagi katere lahko Komisija šteje pomoč, namenjeno spodbujanju kulture, za združljivo s skupnim trgom, kadar taka pomoč ne vpliva na trgovinske pogoje in konkurenco v Skupnosti v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Vendar pa to ne pomeni, da uporaba pravil o državni pomoči ne pušča nobenih možnosti za upoštevanje kulturnih vidikov. Sporazum EGP priznava potrebo po okrepitvi kulturnega sodelovanja v členu 13 Protokola 31. V zvezi s tem je treba opomniti, da je Nadzorni organ v svoji praksi sprejemanja odločitev glede državne pomoči za filmsko produkcijo in s filmom povezane dejavnosti določil, da je zaradi kulturnih razlogov mogoče odobriti ukrepe v podporo filmu v skladu z uporabo člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če ta pristop dovolj upošteva merila, ki jih je razvila Komisija, in če ta pristop ne odstopa od prakse Komisije pred sprejetjem člena 107(3)(d) PDEU (29).

(33)

Nadzorni organ je tisti, ki odloča o dejanski uporabi kakršne koli določbe o izjemi iz člena 61(3) Sporazuma EGP in o tem, kako naj bi se upoštevali kulturni vidiki. Opozoriti je treba, da je treba določbe, ki omogočajo izjeme glede prepovedi državnih pomoči, uporabljati dosledno. Zato Nadzorni organ meni, da se odstopanje glede kulture lahko uporabi, ko je kulturni proizvod jasno določen ali določljiv (30). Poleg tega je stališče Nadzornega organa, da je treba pojem kulture uporabljati v zvezi z vsebino in značajem zadevnega proizvoda ter ne v zvezi z medijem ali distribucijo proizvoda kot tako (31). Izobraževalne in demokratične potrebe posamezne države Efte pa je treba šteti za ločene od spodbujanja kulture (32).

(34)

Državna pomoč javnim radiotelevizijam navadno ne ločuje med kulturnimi, demokratičnimi in izobraževalnimi potrebami družbe. Če ukrep financiranja ni posebej namenjen spodbujanju doseganja ciljev na področju kulture, potem se člen 61(3)(c) Sporazuma EGP na splošno ne upošteva kot pomoč na področju kulture. Državna pomoč javnim radiotelevizijam se navadno zagotavlja kot nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe in se ocenjuje po členu 59(2) Sporazuma EGP na podlagi meril iz tega poglavja.

6.   Ocena združljivosti Državne pomoči v skladu s Členom 59(2) Sporazuma EGP

(35)

V členu 59(2) Sporazuma EGP je navedeno: Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz tega sporazuma, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi pogodbenic.

(36)

Sodišče dosledno meni, da člen 106 PDEU (prej člen 86 Pogodbe ES), ki ustreza členu 59 Sporazuma EGP, predvideva odstopanje in ga je treba zato razlagati omejevalno. Sodišče je pojasnilo, da ima ukrep lahko korist od takšnega odstopanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

zadevna storitev mora biti storitev splošnega gospodarskega pomena in jasno opredeljena kot takšna s strani države članice (opredelitev) (33);

(ii)

zadevnemu podjetju mora država članica izrecno zaupati izvajanje navedene storitve (pooblastilo) (34);

(iii)

uporaba pravil o konkurenci iz Pogodbe (v tem primeru prepoved državnih pomoči) mora ovirati opravljanje posebnih nalog, dodeljenih podjetju, odstopanje od teh pravil pa ne sme vplivati na razvoj trgovine v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti (preskus sorazmernosti) (35).

(37)

V posebnem primeru storitev javne radiodifuzije je treba zgornji pristop prilagoditi glede na Resolucijo o javni radiodifuziji, ki se sklicuje na „odgovornost javne storitve, kakor jo naloži, opredeli in organizira vsaka država članica“ (opredelitev in pooblastilo) in predvideva odstopanje od pravil Pogodbe pri financiranju javne radiodifuzije, „če je takšno financiranje odobreno radiotelevizijam za izpolnjevanje odgovornosti javne storitve (…) in (…) ne vpliva toliko na trgovinske pogoje in konkurenco v Skupnosti, da bi bilo to v nasprotju s skupnim interesom, pri čemer je treba upoštevati uresničevanje odgovornosti te javne storitve“ (sorazmernost).

(38)

Na podlagi dokazil, ki jih zagotovijo države Efte, mora Nadzorni organ oceniti, ali so ta merila izpolnjena. Glede opredelitve javne službe pa je naloga Nadzornega organa, da ugotavlja očitne napake (glej poglavje 6.1). Nadzorni organ nadalje preverja, ali obstajata izrecna pooblastitev in učinkovit nadzor izpolnjevanja obveznosti javne storitve (glej poglavje 6.2).

(39)

Nadzorni organ pri preskusu sorazmernosti preverja, ali se morebitno izkrivljanje konkurence, ki je nastalo zaradi nadomestila za opravljanje javne službe, lahko utemelji s potrebo po opravljanju javne službe in zagotavljanju njenega financiranja. Nadzorni organ zlasti na podlagi dokazov, ki jih morajo države Efte zagotoviti, oceni, ali obstajajo zadostna jamstva za izogibanje nesorazmernim učinkom financiranja iz javnih sredstev, plačevanju prekomernega nadomestila in navzkrižnemu subvencioniranju ter za zagotavljanje, da javne radiotelevizije pri svojih komercialnih dejavnostih spoštujejo tržne pogoje (glej poglavje 6.3 in naslednje).

(40)

Analiza izpolnjevanja zahtev o državnih pomočeh mora temeljiti na posebnih značilnostih posameznega nacionalnega sistema. Nadzorni organ se zaveda razlik v nacionalnih sistemih radiodifuzije in drugih značilnostih medijskih trgov v državah Efte. Zato je treba oceniti združljivost državne pomoči za javne radiotelevizije po členu 59(2) za vsak primer posebej glede na prakso Komisije in Nadzornega organa (36) v skladu s temeljnimi načeli, določenimi v spodnjih poglavjih.

(41)

Nadzorni organ bo upošteval tudi težave, ki bi jih lahko imele nekatere države Efte pri zbiranju potrebnih sredstev, če so stroški opravljanja javne službe na prebivalca pod enakimi pogoji višji (37), obenem pa bo enako upošteval morebitne težave drugih medijev v teh državah Efte.

(42)

Glede na prakso Komisije in Nadzornega organa bo treba ukrep, ki ne izpolnjuje vseh meril po Altmarku, še vedno analizirati v skladu s členom 106(2) PDEU oziroma členom 59(2) Sporazuma EGP (38).

6.1.   Opredelitev javne službe

(43)

Zaradi izpolnitve pogojev za uporabo člena 59(2) Sporazuma EGP, navedenih v točki 36(i) zgoraj, je treba določiti uradno opredelitev mandata javne službe. Šele takrat lahko Nadzorni organ z zadostno pravno gotovostjo oceni, ali se lahko uporablja odstopanje v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP.

(44)

Za opredelitev javne službe so pristojne države Efte, ki se na podlagi nacionalnega pravnega reda lahko odločajo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Na splošno je treba pri uresničevanju te pristojnosti upoštevati koncept „storitev splošnega gospodarskega pomena“.

(45)

Država Efte mora čim natančneje opredeliti naloge javne službe. Opredelitev ne sme puščati nobenega dvoma o tem, ali namerava država Efte določeno dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni operater, vključiti v odgovornost javne službe ali ne. Brez jasne in natančne opredelitve obveznosti, naloženih javni radioteleviziji, Nadzorni organ ne bi mogel opraviti svojih nalog v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP in zato ne bi mogel dodeliti nobenega izvzetja v skladu z navedeno določbo.

(46)

Jasna določitev dejavnosti, ki spadajo v javno službo, je pomembna tudi za operaterje, ki ne opravljajo javne službe, ker jim to omogoča načrtovanje dejavnosti. Poleg tega morajo biti pogoji za opravljanje javne službe dovolj natančno določeni, da lahko organi držav Efte učinkovito nadzorujejo njihovo izpolnjevanje, kakor je opisano v naslednjem poglavju.

(47)

Zaradi posebnega značaja sektorja radiodifuzije in potrebe po zaščiti uredniške neodvisnosti javnih radiotelevizij pa na splošno velja, da je kvalitativna opredelitev, ki zadevni radioteleviziji nalaga obveznost zagotavljanja širokega nabora programov ter uravnotežene in raznolike programske ponudbe, legitimna po členu 59(2) Sporazuma EGP (39). Taka opredelitev navadno šteje za skladno s ciljem izpolnjevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb določene družbe in zagotavljanja pluralizma, vključno s kulturno in jezikovno raznolikostjo. Kot je navedlo Splošno sodišče, je legitimnost tako široko opredeljene javne službe odvisna od kvalitativnih zahtev za storitve, ki jih ponujajo javne radiotelevizije (40). Opredelitev javne službe lahko zrcali tudi razvoj in diverzifikacijo dejavnosti v digitalni dobi ter vključuje avdiovizualne storitve na vseh distribucijskih platformah.

(48)

Kar zadeva opredelitev javne storitve v sektorju radiodifuzije, pa je vloga Nadzornega organa omejena na ugotavljanje očitnih napak. Nadzorni organ nima niti pristojnosti odločanja, kateri programi naj se zagotavljajo in financirajo kot služba splošnega gospodarskega pomena, niti ne more oporekati značaju ali kakovosti določenega proizvoda. Opredelitev odgovornosti javne službe bi vsekakor bila očitno napačna, če bi vključevala dejavnosti, za katere ni mogoče upravičeno reči, da uresničujejo demokratične, socialne in kulturne potrebe vsake družbe. To bi na primer navadno veljalo za oglaševanje, elektronsko poslovanje, televizijsko prodajo, uporabo plačljive telefonske številke pri nagradnih igrah (41), sponzoriranje ali maloprodajno trženje. Poleg tega bi lahko bila očitna napaka, če bi se državna pomoč porabila za financiranje dejavnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti v smislu izpolnjevanja socialnih, demokratičnih in kulturnih potreb družbe.

(49)

Pri tem je treba znova povedati, da javna služba zajema storitve, ki so javnosti ponujene v splošnem interesu. Vprašanja opredelitve javne službe ne gre zamenjevati z vprašanjem mehanizma financiranja, izbranega za zagotavljanje pripadajočih storitev. Zato te dejavnosti ne morejo veljati za del javne službe (42), čeprav javne radiotelevizije lahko izvajajo poslovne dejavnosti, kot je prodaja oglasnega časa, da bi ustvarile prihodke.

6.2.   Pooblastitev in nadzor

(50)

Da bi imeli korist od izvzetja v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP, je treba odgovornost javne službe zaupati enemu ali več podjetjem z uradnim aktom (na primer z zakonodajo, pogodbo ali zavezujočim pravilnikom).

(51)

V aktih o pooblastitvi mora biti podrobno opisan značaj obveznosti javne službe v skladu s poglavjem 6.1 tega sporočila, določeni morajo biti tudi pogoji, ki urejajo nadomestilo za opravljanje javne službe, vsebovati pa morajo tudi določila za izogibanje plačilu kakršnega koli prekomernega nadomestila in za njegovo vračilo.

(52)

Kadar se obseg odgovornosti javne službe razširi na nove storitve, se primerno spremenita opredelitev in pooblastilo v mejah člena 59(2) Sporazuma EGP. Da bi se javnim radiotelevizijam omogočilo hitro odzivanje na tehnološki razvoj, lahko države Efte predvidijo, da se pooblastitev za izvajanje nove storitve zagotovi po ocenjevanju iz poglavja 6.7 tega sporočila, tj. še preden se izvirni akt o pooblastitvi uradno konsolidira.

(53)

Vendar ni dovolj, da je javna radiotelevizija uradno pooblaščena za opravljanje podrobno določene javne službe. Potrebno je tudi, da se javna služba dejansko opravlja, kakor je določeno v uradnem sporazumu med državo in pooblaščenim podjetjem. Zato je zaželeno, da ustrezni organ ali pooblaščeno telo pregledno in učinkovito nadzira njegovo uporabo. Potreba po ustreznem organu ali telesu, ki zagotavlja nadzor, je očitna v primeru standardov kakovosti, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni operaterji. Nadzorni organ ni odgovoren za presojo doseganja standardov kakovosti: zagotoviti je treba, da se lahko zanese, da države Efte ustrezno nadzorujejo izpolnjevanje obveznosti javne službe s strani javne radiotelevizije, med drugim tudi kvalitativnih standardov, ki so del navedenih obveznosti (43).

(54)

Države Efte so pristojne za izbiro mehanizma, s katerim se zagotavlja učinkovit nadzor izpolnjevanja obveznosti javne službe, kar Nadzornemu organu omogoča, da izpolnjuje svoje naloge po členu 59(2) Sporazuma EGP. Ta nadzor se zdi učinkovit le, če ga izvaja organ, ki je dejansko neodvisen od uprave javne radiotelevizije in ki ima pooblastila ter potrebne zmogljivosti in vire za redno izvajanje nadzora ter posledično za nalaganje ustreznih pravnih sredstev, če je treba zagotavljati izpolnjevanje obveznosti javne službe.

(55)

Brez zadostnih in zanesljivih dokazov, da se javna storitev dejansko zagotavlja, kakor je bila naročena, Nadzorni organ ne bi mogel opraviti svojih nalog v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP in zato ne bi mogel dodeliti nobenega izvzetja v skladu z navedeno določbo.

6.3.   Izbira financiranja javne radiodifuzije

(56)

Obveznosti javne službe so lahko kvantitativne, kvalitativne ali oboje. Nadomestilo lahko upravičijo ne glede na njihovo obliko, če prihaja do dodatnih stroškov, ki jih radiotelevizija navadno ne bi imela.

(57)

Sheme financiranja se lahko razdelijo na dve širši kategoriji: „posamezno financiranje“ in „dvojno financiranje“. Kategorijo „posameznega financiranja“ sestavljajo sistemi, v katerih so storitve javne radiodifuzije financirane izključno z javnimi sredstvi v kakršni koli obliki. Sistem „dvojnega financiranja“ sestavlja širok nabor shem, v katerem se storitve javne radiodifuzije financirajo z različnimi kombinacijami državnih sredstev in prihodkov iz poslovnih dejavnosti ali dejavnosti javne službe, kot je prodaja oglasnega časa ali programov in ponudba plačljivih storitev.

(58)

V resoluciji o javni radiodifuziji je navedeno: „Določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ne posegajo v pristojnost držav članic glede financiranja storitev javne radiodifuzije (…)“. Nadzorni organ zato načeloma ne nasprotuje izbiri sheme dvojnega financiranja namesto sheme enojnega financiranja.

(59)

Medtem ko lahko države Efte prosto izbirajo način financiranja storitev javne radiodifuzije, mora Nadzorni organ v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP preveriti, da državno financiranje nima nesorazmernega vpliva na konkurenco v Evropskem gospodarskem prostoru, kot je navedeno v točki 37 tega sporočila.

6.4.   Zahteve po preglednosti pri oceni državne pomoči

(60)

Ocenjevanje državne pomoči s strani Nadzornega organa zahteva jasno in natančno opredelitev javne službe ter jasno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, vključno z jasnim ločevanjem računovodskih izkazov.

(61)

Ločevanje računovodskih izkazov dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, se navadno zahteva že na nacionalni ravni, saj je bistveno za zagotovitev preglednosti in odgovornosti glede porabe javnih sredstev. Ločevanje računovodskih izkazov je orodje za proučevanje domnevnih navzkrižnih subvencioniranj ter za utemeljitev plačil upravičenih nadomestil za naloge splošnega gospodarskega pomena. Samo na podlagi točne razmejitve stroškov in prihodkov je mogoče ugotoviti, ali so javna sredstva dejansko omejena na neto stroške področja odgovornosti javne storitve in tako sprejemljiva v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP.

(62)

Na podlagi Direktive 2006/111/ES (direktiva o preglednosti) morajo države članice sprejeti ukrepe za večjo preglednost v zvezi z vsemi podjetji, ki so jim dodeljene posebne ali izključne pravice ali so pooblaščena za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena in ki v kakršni koli obliki prejemajo nadomestilo za opravljanje javne službe in ki izvajajo druge dejavnosti, tj. dejavnosti, ki niso del javne službe. Te zahteve po preglednosti so: (a) notranji računovodski izkazi za različne dejavnosti, tj. dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, morajo biti ločeni; (b) vsi stroški in prihodki morajo biti pravilno dodeljeni ali razporejeni na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno upravičenih načel stroškovnega računovodstva; (c) načela stroškovnega računovodstva, po katerih se vodijo ločeni računi, morajo biti jasno določena (44).

(63)

Te splošne zahteve po preglednosti veljajo tudi za radiotelevizije, če so pooblaščene za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena, prejemajo nadomestilo v zvezi s tako storitvijo in izvajajo tudi druge dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo.

(64)

V sektorju javne radiodifuzije ločenost računovodskih izkazov ni poseben problem na strani prihodkov. Nadzorni organ zato meni, da bi morale radiotelevizije v zvezi s prihodki dati podrobno poročilo o virih in zneskih vseh prihodkov, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo.

(65)

Na stroškovni strani se lahko upoštevajo vsi izdatki, ki so nastali med opravljanjem javne službe. Če podjetje opravlja tudi dejavnosti zunaj področja uporabe javne službe, se lahko upoštevajo le stroški, povezani z opravljanjem javne službe. Nadzorni organ se zaveda, da bi lahko bilo ločevanje računovodskih izkazov v sektorju javne radiodifuzije težje na stroškovni strani. Razlog za to je, da lahko zlasti na področju tradicionalne radiotelevizije države Efte štejejo, da spada celotni program radiotelevizije v javno službo, hkrati pa dovoljujejo njegovo komercialno uporabo. Drugače povedano, dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, si lahko v veliki meri delijo prihodke, njihovih stroškov pa ni mogoče vedno sorazmerno ločiti.

(66)

Stroške, ki so lastni dejavnostim, ki ne spadajo v javno službo (npr. stroški trženja), bi bilo treba vedno jasno določiti in voditi ločeno. Poleg tega bi bilo treba vhodne stroške, ki so sočasno namenjeni razvoju dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno služno, sorazmerno in smiselno (ko je to mogoče) razporediti med dejavnosti javne službe oziroma dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo.

(67)

V drugih primerih, torej ko so za opravljanje nalog javne službe ali nalog, ki ne spadajo v javno službo, uporabljeni isti viri, bi morali biti vhodni stroški razdeljeni na podlagi razlike med skupnimi stroški podjetja z dejavnostmi, ki ne spadajo v javno službo, in brez njih (45). V takih primerih stroškov, ki jih je mogoče v celoti pripisati dejavnostim javne službe, vendar pa imajo od njih koristi tudi dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, ni treba porazdeliti med obe vrsti dejavnosti, ampak se lahko v celoti dodelijo dejavnostim javne službe. To razliko glede na pristop, ki se na splošno upošteva v drugih sektorjih javnih služb, pojasnjujejo posebne značilnosti sektorja javne radiotelevizije. Na področju javne radiotelevizije je treba upoštevati neto koristi komercialnih dejavnosti, povezanih z dejavnostmi javne službe, da bi se izračunali neto stroški javne službe in tako znižala višina nadomestila za opravljanje javne službe. Tako se zmanjša tveganje navzkrižnega subvencioniranja z evidentiranjem skupnih stroškov na stran dejavnosti javne službe.

(68)

Glavni primer okoliščin, opisanih v prejšnjem odstavku, bi bili stroški produkcije programov, ki jo radiotelevizija izvaja v okviru opravljanja javne službe. Ti programi so namenjeni izpolnjevanju obveznosti javne službe in ustvarjanju odjemalcev za prodajo oglasnega prostora. Vendar je skoraj nemogoče, da bi z zadostno natančnostjo količinsko določili raven gledanosti programov, ki izpolnjujejo opravljanje javne službe, in tistih, ki ustvarjajo prihodke iz oglaševanja. Zato bi bila porazdelitev programskih stroškov na ti dejavnosti naključna in nesmiselna.

(69)

Nadzorni organ meni, da je finančno preglednost mogoče nadalje izboljšati z ustreznim ločevanjem na dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, na ravni organizacije javne radiotelevizije. S funkcionalnim ali strukturnim ločevanjem se je navadno mogoče laže izogniti navzkrižnemu subvencioniranju komercialnih dejavnosti že od samega začetka ter zagotoviti transferne cene in spoštovanje načela tržne cene med neodvisnimi strankami. Nadzorni organ zato poziva države Efte, naj funkcionalno ali strukturno ločevanje od pomembnih in ločljivih komercialnih dejavnosti obravnavajo kot obliko najboljše prakse.

6.5.   Načelo čistih stroškov in prekomerno nadomestilo

(70)

Ker prekomerno nadomestilo ni potrebno za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena, je to načelom nezdružljiva državna pomoč, ki jo je treba vrniti državi skladno s pojasnili v zvezi s storitvami javne radiotelevizije iz tega poglavja.

(71)

Nadzorni organ izhaja iz stališča, da podjetja navadno potrebujejo državno financiranje za opravljanje nalog javne službe. Da bi javno nadomestilo prestalo preskus sorazmernosti, njegov znesek načeloma ne sme presegati čistih stroškov iz opravljanja javne službe, pri čemer se upoštevajo tudi drugi neposredni ali posredni prihodki, ki izhajajo iz opravljanja javne službe. Zato se bo pri določanju neto stroškov javne službe upoštevala čista korist iz vseh komercialnih dejavnosti, povezanih z dejavnostjo javne službe.

(72)

Podjetje, ki prejme nadomestilo za opravljanje javne službe, ima lahko načeloma zmeren dobiček. Ta dobiček sestoji iz donosnosti kapitala podjetja, pri čemer se upošteva, da tveganje obstaja ali da ga ni. V sektorju radiodifuzije obveznosti javne službe pogosto opravljajo radiotelevizije, ki so nepridobitno usmerjene ali ki jim ni treba plačevati za uporabljeni kapital in ne opravljajo nobene druge dejavnosti razen javne službe. Nadzorni organ meni, da v teh primerih ni smiselno vključevati prvine dobička v znesek nadomestila za opravljanje javne službe (46). V drugih primerih, npr. ko so za izvajanje posebnih obveznosti javne službe pooblaščena tržno usmerjena podjetja, ki morajo plačevati za vanje vloženi kapital, se prvina dobička, ki je pošteno plačilo kapitala z upoštevanim tveganjem, lahko šteje za smiselno, če se ta lahko ustrezno utemelji in je potrebna za izpolnjevanje obveznosti javne službe.

(73)

Javne radiotelevizije lahko zadržijo letno prekomerno nadomestilo v znesku, ki presega neto stroške opravljanja javne službe (kot „rezerve za opravljanje javne službe“), in sicer v znesku, ki je potreben za njihovo financiranje in izpolnjevanje njihovih obveznosti javne službe. Nadzorni organ na splošno meni, da bi se znesek, ki ne presega 10 % letnih proračunskih stroškov javne službe, lahko obravnaval kot sredstva, potrebna za premagovanje nihanj stroškov in prihodkov. Prekomerno plačano nadomestilo je praviloma treba vrniti brez nepotrebnih zamud.

(74)

Izjemoma se javnim radiotelevizijam lahko dovoli, da zadržijo znesek, ki presega 10 % letnih proračunskih stroškov javne službe, vendar samo v ustrezno utemeljenih primerih. To je sprejemljivo le, če je prekomerno nadomestilo vnaprej in zavezujoče namenjeno enkratnim večjim izdatkom, potrebnim za izpolnjevanje obveznosti javne službe (47). Uporaba takih posebej namenjenih prekomernih nadomestil mora biti glede na njihov namen časovno omejena.

(75)

Da bi se Nadzornemu organu omogočilo izvrševanje njegovih nalog, države Efte določijo pogoje, pod katerimi lahko javne radiotelevizije uporabijo navedeno prekomerno nadomestilo.

(76)

Navedeno prekomerno nadomestilo se uporablja izključno za financiranje dejavnosti javne službe. Navzkrižno subvencioniranje ni utemeljeno in je zato nezdružljiva državna pomoč.

6.6.   Mehanizmi finančnega nadzora

(77)

Države Efte zagotovijo ustrezne mehanizme, da ne bi prihajalo do plačevanja prekomernih nadomestil, in sicer v skladu z določbami iz odstavkov 72–76. Zagotoviti morajo reden in učinkovit nadzor porabe javnih sredstev, da bi se preprečilo plačevanje prekomernih nadomestil in navzkrižnega subvencioniranja ter da bi se pregledovala stanje in poraba „rezerv za opravljanje javne službe“. Države Efte so pristojne za izbiro najbolj primernega in učinkovitega nadzornega mehanizma za svoje sisteme nacionalne radiodifuzije, pri tem pa morajo upoštevati tudi potrebo po zagotavljanju skladnosti z obstoječimi mehanizmi za nadzor izpolnjevanja obveznosti javne službe.

(78)

Taki nadzorni mehanizmi se zdijo učinkoviti le, če jih redno, po možnosti letno, izvajajo zunanji organi, ki so neodvisni od javne radiotelevizije. Države Efte poskrbijo, da se vzpostavijo učinkoviti ukrepi za izterjavo plačanega prekomernega nadomestila, ki ni v skladu z določbami iz poglavja 6.5, in navzkrižnih subvencij.

(79)

Finančno stanje javnih radiotelevizij bi bilo treba podrobno pregledati ob koncu vsakega obdobja financiranja, kakor je določeno v nacionalnih sistemih radiodifuzij držav Efte, če tako obdobje ni opredeljeno, pa ob koncu obdobja, ki navadno ne bi smelo biti daljše od štirih let. Vse rezerve za izvajanje javne službe se ob koncu obdobja financiranja ali ob koncu enakovrednega obdobja, kot je določeno v tem sporočilu, upoštevajo pri izračunavanju finančnih potreb javne radiotelevizije za prihodnje obdobje. Če rezerve za izvajanje javne službe stalno presegajo 10 % letnih stroškov javne službe, morajo države Efte preveriti, ali je raven financiranja prilagojena dejanskim finančnim potrebam javnih radiotelevizij.

6.7.   Diverzifikacija storitev javne radiotelevizije

(80)

V zadnjih letih so avdiovizualni trgi doživeli pomembne spremembe, ki so povzročile stalen razvoj in diverzifikacijo programske ponudbe. To je odprlo nova vprašanja glede uporabe pravil o državni pomoči za avdiovizualne storitve, ki presegajo tradicionalne radiotelevizijske dejavnosti.

(81)

Glede tega Nadzorni organ meni, da bi morale javne radiotelevizije imeti možnost, da v prid družbe izkoristijo priložnosti, ki jih ponujata digitalizacija in diverzifikacija distribucijskih platform na tehnološko nevtralni podlagi. Da bi se zagotovila temeljna vloga javnih radiotelevizij v novem digitalnem okolju, lahko javne radiotelevizije uporabljajo državno pomoč, da bi prek novih distribucijskih platform ponujale avdiovizualne storitve, namenjene širši javnosti in delu družbe s posebnimi interesi, če so namenjene izpolnjevanju istih demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb zadevne družbe in ne vključujejo nesorazmernih učinkov na trg, ki niso potrebni za opravljanje javne službe.

(82)

S hitrim razvojem radiodifuzijskih trgov se spreminjajo tudi poslovni modeli radiotelevizij. Javne televizije se pri opravljanju javne službe vedno bolj poslužujejo novih virov financiranja, kot so spletno oglaševanje ali ponujanje storitev proti plačilu (t.i. plačljive storitve, kot so dostop do arhivov proti plačilu pristojbine, posebnih televizijskih programov proti plačilu, dostop do mobilnih storitev proti pavšalnem plačilu, odloženi dostop do televizijskih programov proti plačilu pristojbine, snemanje vsebine s spleta proti plačilu itd.). Plačilna prvina plačljivih storitev je lahko na primer povezana s plačevanjem pristojbin, ki jih radiotelevizije plačujejo za mrežno distribucijo ali avtorske pravice (na primer če se storitve ponujajo preko mobilnih platform proti plačilu pristojbine za mobilno distribucijo).

(83)

Čeprav so storitve javne radiotelevizije tradicionalno brezplačne, Nadzorni organ meni, da prvina neposrednega plačevanja za take storitve (vplivajo na dostop gledalcev do njih (48)) ni vedno znak, da te storitve izrecno ne spadajo v okvir opravljanja javne službe, če ta plačljiva prvina ne ogroža značilne lastnosti javne službe v smislu izpolnjevanja socialnih, demokratičnih in kulturnih potreb državljanov, po čemer se javna služba razlikuje od izključno komercialnih dejavnosti (49). Plačilna prvina je eden od vidikov, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o vključitvi takih storitev v opravljanje javne službe, saj lahko vpliva na univerzalnost in celotno zasnovo ponujene storitve ter na njen tržni učinek. Če določena plačljiva storitev zadosti posebnim družbenim, demokratičnim in kulturnim potrebam družbe, ne da bi imela pri tem nesorazmerne učinke na konkurenco in čezmejno trgovino, lahko država Efte zaupa javni radioteleviziji izvajanje take storitve v okviru opravljanja javne službe.

(84)

Kot je določeno v tem sporočilu, se lahko državna pomoč javnim radiotelevizijam uporabi za razširjanje avdiovizualnih storitev na vseh platformah, če so izpolnjene materialne zahteve iz člena 59(2) Sporazuma EGP. Države Efte morajo zato z uporabo predhodnega ocenjevalnega postopka na podlagi javnega posvetovanja proučiti, ali pomembne nove avdiovizualne storitve, ki jih načrtujejo javne radiotelevizije, izpolnjujejo zahteve iz člena 59(2) Sporazuma EGP, tj. ali v okviru opravljanja storitev javne radiodifuzije služijo demokratičnim, družbenim in kulturnim potrebam družbe, pri tem pa upoštevajo potencialne učinke na trgovinske pogoje in konkurenco.

(85)

Države Efte morajo opredeliti, kaj je „pomembna nova storitev“, pri tem pa morajo upoštevati značilnosti in razvoj radiodifuzijskega trga ter nabor storitev, ki ga javna radiotelevizija že ponuja. Značaj „novega“ neke dejavnosti je med drugim lahko odvisen od njene vsebine in načina njene uporabe (50). Pri „pomembnosti“ storitve se lahko upoštevajo na primer finančni viri, ki so potrebni za njen razvoj, in pričakovani učinek na povpraševanje. Pomembne spremembe obstoječih storitev se ocenjujejo enako kot pomembne nove storitve.

(86)

Države Efte so pristojne, da izberejo najprimernejši mehanizem za zagotovitev skladnosti avdiovizualnih storitev z materialnimi zahtevami iz člena 59(2) Sporazuma EGP, pri tem pa morajo upoštevati posebnosti nacionalnih sistemov radiodifuzije in potrebo po zaščiti uredniške neodvisnosti javnih radiotelevizij.

(87)

Zaradi preglednosti in pridobivanja vseh zadevnih informacij, ki so potrebne za sprejetje uravnotežene odločitve, imajo zainteresirane strani priložnost, da svoje poglede glede predvidene pomembne nove storitve izrazijo v okviru javnega posvetovanja. Izid posvetovanja, njegova ocena in podlaga za sprejetje odločitve morajo biti javno objavljeni.

(88)

Da bi države Efte zagotovile, da financiranje pomembnih novih avdiovizualnih storitev z javnimi sredstvi ne izkrivlja trgovine in konkurence v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, morajo na podlagi izida javnega posvetovanja oceniti skupni vpliv nove storitve na trg, tako da primerjajo stanji, ko je načrtovana nova storitev na voljo oz. ko ta ni na voljo. Pri ocenjevanju vpliva na trg je treba na primer obravnavati obstoj podobnih ali nadomestnih ponudb na trgu, konkurenco programskih vsebin, strukturo trga, tržni položaj javne radiotelevizije, raven konkurence in morebitni vpliv na zasebne pobude. Ta vpliv mora biti uravnotežen s pomenom zadevne storitve za družbo. Če bi bili učinki na trg pretežno negativni, bi se financiranje avdiovizualnih storitev s strani države zdelo sorazmerno le, če bi bilo utemeljeno z dodano vrednostjo v smislu izpolnjevanja socialnih, demokratičnih in kulturnih potreb družbe (51) ob upoštevanju obstoječe skupne ponudbe javne službe.

(89)

Tako ocenjevanje bi bilo objektivno le, če bi ga opravil organ, ki je dejansko neodvisen od uprave javnih radiotelevizij, tudi v smislu imenovanja in razreševanja njegovih članov, in ki ima dovolj zmogljivosti in virov za opravljanje nalog. Države Efte morajo oblikovati postopek, ki je sorazmeren velikosti trga in tržnemu položaju javne radiotelevizije.

(90)

Navedeni premisleki javnim radiotelevizijam ne smejo preprečevati preskušanja novih inovativnih storitev (npr. v obliki pilotnih projektov) v omejenem obsegu (npr. v smislu časa in občinstva) in zaradi zbiranja informacij o izvedljivosti predvidene storitve in njeni dodani vrednosti, če faza preskušanja ne zahteva uvedbe celovite in pomembne nove avdiovizualne storitve.

(91)

Nadzorni organ meni, da bo navedeno ocenjevanje na nacionalni ravni prispevalo k zagotavljanju spoštovanja pravil EGP o državnih pomočeh. To ne posega v pristojnosti Nadzornega organa in Komisije, da preverita, ali države Efte spoštujejo določbe Sporazuma EGP, in da ukrepata, kadar koli je potrebno, tudi na podlagi pritožb ali na lastno pobudo.

6.8.   Sorazmernost in obnašanje na trgu

(92)

Na podlagi člena 59(2) Sporazuma EGP javne radiotelevizije ne smejo sodelovati v dejavnostih, ki bi lahko povzročile nesorazmerno izkrivljanje konkurence in ki niso potrebne za izpolnjevanje obveznosti javne službe. Na primer, pridobitev posebnih vsebin na splošno šteje kot legitimni del javne službe javnih radiotelevizij. Vendar bi nesorazmerno izkrivljanje trga nastalo, če bi javne radiotelevizije ohranile neuporabljene izključne pravice za posebne vsebine, ne da bi zanje pregledno in pravočasno izdale podlicenco. Nadzorni organ zato države Efte poziva, naj zagotovijo, da javne radiotelevizije spoštujejo načelo sorazmernosti tudi glede nakupa posebnih pravic, in naj določijo pravila za izdajanje podlicenc za neuporabljene izključne pravice za posebne vsebine s strani javnih radiotelevizij.

(93)

Pri izvajanju komercialnih dejavnosti morajo javne radiotelevizije spoštovati tržna načela, razmerja med radiotelevizijami in njihovimi komercialnimi podružnicami, če te obstajajo, pa morajo biti v skladu z načelom tržne cene med neodvisnimi strankami. Države Efte morajo zagotoviti, da javne radiotelevizije spoštujejo načela tržne cene med neodvisnimi strankami, izvajajo komercialne naložbe v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in da zaradi financiranja iz javnih sredstev ne ravnajo protikonkurenčno v zvezi s svojimi konkurenti.

(94)

Primer protikonkurenčne prakse je lahko nelojalno nižanje cen. Javna radiotelevizija bi lahko znižala cene oglaševanja ali skrčila obseg drugih dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo (kot so komercialne plačljive storitve) pod ceno, ki bi jo lahko smiselno šteli za tržno, s čimer bi upadli tudi prihodki njenih konkurentov, če bi se posledično nižji prihodki krili iz nadomestila za opravljanje javne službe. Tako ravnanje ne sme veljati za značilno za opravljanje javne službe, ki je bilo zaupano radioteleviziji, in bi vsekakor vplivalo na trgovinske pogoje in konkurenco v Evropskem gospodarskem prostoru do te mere, da bi bilo to v nasprotju s skupnimi interesi ter s tem kršilo člen 59(2) Sporazuma EGP.

(95)

Zaradi razlik v tržnih okoliščinah je treba ob upoštevanju posebnosti trga in zadevnih storitev za vsak primer posebej ocenjevati, ali javne radiotelevizije spoštujejo tržna načela, zlasti pa, ali javne radiotelevizije nelojalno znižujejo cene v svojih komercialnih ponudbah oz. ali spoštujejo načelo sorazmernosti glede nakupa posebnih pravic (52).

(96)

Nadzorni organ meni, da morajo zlasti nacionalni organi zagotoviti, da javne radiotelevizije spoštujejo tržna načela. Zato morajo države Efte vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki omogočajo učinkovito ocenjevanje morebitnih pritožb na nacionalni ravni.

(97)

Ne glede na navedeno v prejšnjem odstavku lahko Nadzorni organ po potrebi ukrepa na podlagi členov 53, 54, 59 in 61 Sporazume EGP.

7.   Časovna omejitev uporabe

(98)

To poglavje se uporablja od prvega dne, ko ga sprejme Nadzorni organ. Nadomestilo bo prejšnje poglavje o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo iz smernic Nadzornega organa o pomoči.

(99)

V skladu s poglavjem o pravilih, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (53), bo Nadzorni organ v primeru nepriglašene pomoči uporabil:

(a)

to poglavje, če je bila pomoč dodeljena po njegovem sprejetju;

(b)

prejšnje poglavje o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo, sprejeto 23. aprila 2004, v vseh ostalih primerih.


(1)  To poglavje ustreza Sporočilu Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo (UL C 257, 27.10.2009, str. 1).

(2)  Sprejeto z Odločbo št. 90/04/COL z dne 23. aprila 2004 o šestinštirideseti spremembi postopkovnih in vsebinskih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja 24C: Uporaba pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo (UL L 327, 13.12.2007, str. 21, in Dopolnilo EGP št. 59, 13.12.2007, str. 1).

(3)  Zadeva C-280/2000, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH (Altmark), Recueil 2003, str. I-7747.

(4)  UL L 109, 26.4.2007, str. 44, in Dopolnilo EGP št. 20, 26.4.2007, p. 1, na voljo tudi na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16997&1=1

(5)  UL L 312, 29.11.2005, str. 67.

(6)  Sklep Skupnega odbora št. 91/2006 z dne 19.10.2006 (UL L 289, 19.10.2006, str. 31, in Dopolnilo EGP št. 52, 18.12.2008), ki je začel veljati 8. julija 2006.

(7)  Direktiva 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 332, 18.12.2007, str. 27).

(8)  COM(2005) 107 konč.

(9)  UL C 320, 15.11.2001, str. 5. To sporočilo ustreza prejšnjemu poglavju o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiotelevizije, ki ga je Nadzorni organ sprejel 23. aprila 2004, glej opombo 2.

(10)  V tem sporočilu „avdiovizualna storitev“ pomeni linearno in/ali nelinearno razširjanje avdio- in/ali avdiovizualne vsebine in drugih sorodnih storitev, kot so spletne tekstovne informacijske storitve. Ta pojem „avdiovizualne storitve“ je treba razlikovati od ožjega pomena pojma „avdiovizualne medijske storitve“, kot je določeno v členu 1(a) Direktive 2007/65/ES (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah).

(11)  Zadeva C-260/89 ERT, Recueil 1991, str. I-2925.

(12)  V tem poglavju izraz „javna storitev“ ustreza izrazu „storitve splošnega gospodarska interesa“, uporabljenemu v členu 59(2) Sporazuma EGP.

(13)  UL C 30, 5.2.1999, str. 1.

(14)  Resolucija v zvezi s storitvami javne radiodifuzije je bila vključena v Sporazum EGP kot akt, s katerim se seznanijo pogodbenice, z Odločbo št. 118/1999 (UL L 325, 21.12.2000, str. 33, in Dopolnilo EGP št. 60, 21.12.2000, str. 423 (islandščina) in str. 424 (norveščina)), začetek veljavnosti: 1. oktober 1999.

(15)  Konvencija Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja je bila podpisana 20. oktobra 2005 v Parizu. Nato jo je Norveška ratificirala, Islandija pa jo je sprejela.

(16)  Člen 6(1) in 6(2)(h) Unescove Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.

(17)  Priporočilo CM/Rec(2007)2 Odbora ministrov državam članicam o pluralnosti medijev in raznolikosti medijskih vsebin, sprejeto 31. januarja 2007 na 985. seji namestnikov ministrov.

(18)  Priporočilo CM/Rec(2007)3 Odbora ministrov državam članicam o poslanstvu javnih medijev v informacijski družbi, sprejeto 31. januarja 2007 na 985. seji namestnikov ministrov.

(19)  Na primer Odločba Nadzornega organa Efte št. 180/09/COL z dne 31. marca 2009 o shemah pomoči za avdiovizualne produkcije ter razvoj scenarijev in izobraževalnih ukrepov (UL C 236, 1.10.2009, str. 5, in Dopolnilo EGP št. 51, 1.10.2009, str. 17). Glej tudi poglavje o državni pomoči za kinematografska in druga avdiovizualna dela smernic Nadzornega organa o državni pomoči, ki jih je Nadzorni organ Efte sprejel z Odločbo št. 788/08/COL z dne 17. decembra 2008 o sedeminšestdeseti spremembi postopkovnih in vsebinskih pravil na področju državne pomoči s spremembo obstoječih poglavij o referenčnih in diskontnih stopnjah in državni pomoči, ki se odobri v obliki garancij, ter z uvedbo novega poglavja o izterjavi nezakonite in nezdružljive državne pomoči, o državni pomoči za kinematografska in druga avdiovizualna dela in državni pomoči za prevoznike v železniškem prometu, še ni objavljeno, na voljo na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=15643&1=1

(20)  UL L 318, 17.11.2006, str. 17.

(21)  Sklep Skupnega odbora št. 55/2007, UL L 266, 11.10.2007, str. 15, in Dopolnilo EGP št. 48, 11.10.2007, str. 12, ki je začel veljati 9. junija 2007.

(22)  Na podlagi člena 2(1)(a) Odločbe 2005/842/ES se ta uporablja za državno pomoč, ki je „nadomestilo za javne storitve, dodeljeno podjetjem, katerih povprečni letni promet pred obdavčitvijo, ki vključuje vse dejavnosti, ne presega 100 milijonov EUR v obdobju dveh finančnih let pred letom, v katerem je bila dodeljena storitev splošnega gospodarskega pomena, in letno nadomestilo za zadevno storitev ne presega 30 milijonov EUR“.

(23)  Glej sodbo v združenih zadevah T-309/04, T-317/04, T-329/04 in T-336/04, TV2/Danmark proti Komisiji (TV2), ZOdl 2008, str. II-2935, točka 156.

(24)  Glede kvalificiranja financiranja iz naročnine kot državnih sredstev glej sodbo TV2, navedeno zgoraj, točki 158 in 159.

(25)  Zadeve C-730/79, Philip Morris Holland proti Komisiji, Recueil 1980, str. 2671, točka 11; C–303/88, Italija proti Komisiji, Recueil 1991, str. I-1433, točka 27; C–156/98, Nemčija proti Komisiji, Recueil 2000, str. I–6857, točka 33.

(26)  C-44/93 Namur-Les Assurances du Crédit SA proti Office National du Ducroire in državi Belgiji, Recueil 1994, str. I-3829.

(27)  Glej na primer odločitve Komisije v zadevah: E 8/06, Državna sredstva za flamsko javno radiotelevizijo VRT (UL C 143, 10.6.2008, str. 7); E 4/05, Državna pomoč za financiranje RTE in TNAG (TG4) (UL C 121, 17.5.2008, str. 5); E 9/05, Plačilo licenc za RAI (UL C 235, 23.9.2005, str. 3); E 10/2005, Plačilo licenc za France 2 in 3, UL C 240, 30.9.2005, str. 20; E 8/05, Španska nacionalna radiotelevizija RTVE (UL C 239, 4.10.2006, str. 17); C 2/04, Enkratno financiranje nizozemskih javnih radiotelevizij (UL L 49, 22.2.2008, str. 1); C 60/99, Odločba Komisije2004/838/ES z dne 10. decembra 2003 o državni pomoči Francije za France 2 in France 3 (UL L 361, 8.12.2004, str. 21); C 62/99, Odločba Komisije 2004/339/ES z dne 15. oktobra 2003 o ukrepih Italije v korist RAI SpA (UL L 119, 23.4.2004, str. 1); NN 88/98, Financiranje 24-urnega programa poročil brez oglasov z naročnino s strani BBC (UL C 78, 18.3.2000, str. 6), in NN 70/98, Državna pomoč javnima radiotelevizijskima programoma Kinderkanal in Phoenix (UL C 238, 21.8.1999, str. 3).

(28)  Združeni zadevi T-195/01 in T-207/01, Vlada Gibraltarja proti Komisiji, Recueil 2002, str. II-2309.

(29)  Glej na primer Odločbo št. 32/02/COL z dne 20. februarja 2002, Odločbo št. 169/02/COL z dne 18. septembra 2002, Odločbo št. 186/03 z dne 29. oktobra 2003, Odločbo št. 179/05/COL z dne 15. julija 2005 in Odločbo št. 342/06/COL z dne 14. novembra 2006. Glej tudi poglavje o državni pomoči za kinematografska in druga avdiovizualna dela Smernic Nadzornega organa o državni pomoči.

(30)  Na primer odločbi Komisije NN 88/98, BBC 24-ur (UL C 78, 18.3.2000, str. 6) in NN 70/98, Kinderkanal in Phoenix (UL C 238, 21.8.1999), navedeni zgoraj.

(31)  Na primer Odločba Komisije N 458/2004, Državna pomoč za Espacio Editorial Andaluza Holding sl. (UL C 131, 28.5.2005, str.12).

(32)  Odločba NN 70/98, Kinderkanal in Phoenix, navedena zgoraj.

(33)  Zadeva 172/80, Zuechner, Recueil 1981, str. 2021.

(34)  Zadeva C-242/95, GT-Link, Recueil 1997, str. 4449.

(35)  Zadeva C-159/94 EDF in GDF, Recueil 1997, str. I-5815.

(36)  Glej na primer odločitve Komisije v zadevah: E 8/06, Državna sredstva za flamsko javno radiotelevizijo VRT (UL C 143, 10.6.2008, str. 7); E 4/05, Državna pomoč za financiranje RTE in TNAG (TG4) (UL C 121, 17.5.2008, str. 5); E 3/05, Pomoč nemškim javnim radiotelevizijam (UL C 185, 8.8.2007, str. 1); E 9/05, Plačilo licenc za RAI (UL C 235, 23.9.2005, str. 3); E 10/05, Plačilo licenc za France 2 in 3 (UL C 240, 30.9.2005, str. 20); E 8/05, Španska nacionalna radiotelevizija RTVE (UL C 239, 4.10.2006, str. 17); C 2/04, Enkratno financiranje nizozemskih javnih radiotelevizij (UL L 49, 22.2.2008, str. 1). Glej tudi Odločbo Nadzornega organa Efte št. 306/09/COL z dne 8. julija 2009 o norveški državni radiotelevizijski družbi, na voljo na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=16906&1=1

(37)  Podobne težave lahko nastanejo tudi, ko je storitev javne radiodifuzije namenjena jezikovnim manjšinam in lokalnim potrebam.

(38)  Odločba Komisije C62/1999 RAI, odstavek 99, in C85/2001 RTP, odstavek 158.

(39)  Zadeva T-442/03, SIC proti Komisiji, Zodl. 2008, str. II-1161, točka 201, in sodba TV2, navedena zgoraj, točke 122–124.

(40)  Po mnenju Splošnega sodišča so ta kvalitativna merila „smisel obstoja službe splošnega gospodarskega pomena radiotelevizije v nacionalni avdiovizualni podobi“. Ni „razlogov, da bi bila služba splošnega gospodarskega pomena radiotelevizije sicer široko opredeljena, a se izpolnjevanje teh kakovostnih zahtev žrtvuje v korist gospodarske dejavnosti izdajatelja“, glej zadevo SIC proti Komisiji, navedeno zgoraj, točka 211.

(41)  Za kvalificiranje nagradnih iger, vključno s klicanjem na plačljivo telefonsko številko, na primer televizijsko prodajo ali oglaševanje v skladu z Direktivo 2007/65/ES (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), glej zadevo C-195/06, Österreichischer Rundfunk (ORF), Recueil 2007, str. I-8817.

(42)  Glej sodbo TV2, navedeno zgoraj, točki 107 in 108.

(43)  Glej zadevo SIC proti Komisiji, navedeno zgoraj, točka 212.

(44)  Člen 4 Direktive 2006/111/ES (direktiva o preglednosti).

(45)  To se nanaša na hipotetično možnost, da se dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, prekinejo: stroški, ki bi bili s tem prihranjeni, pomenijo znesek skupnih stroškov, ki se razporedijo dejavnostim, ki ne spadajo v javno službo.

(46)  Ta določba seveda javnim radiotelevizijam ne onemogoča, da bi ustvarile dobiček s komercialnimi dejavnostmi, ki ne spadajo v obveznost opravljanja javne službe.

(47)  Take posebne rezerve so lahko utemeljene za večje naložbe v tehnologijo (kot je digitalizacija), ki so predvidene za določeno obdobje v prihodnosti in potrebne za opravljanje javne službe, ali za obsežnejše ukrepe prestrukturiranja, ki so potrebni za neprekinjeno delovanje javne televizije v natančno opredeljenem obdobju.

(48)  Svet Evrope je v priporočilu o poslanstvu medijev kot javne službe v informacijski družbi navedel, da države članice lahko dovolijo dopolnilne rešitve glede financiranja, pri tem pa morajo ustrezno upoštevati vprašanja glede trga in konkurence. Države članice lahko zlasti v primeru novih prilagojenih storitev javnim medijem dovolijo, da pobirajo pristojbine. Vendar nobena od teh rešitev ne sme ogroziti načela univerzalnosti javnih medijev ali povzročiti diskriminacije različnih družbenih skupin. Med razvojem novih sistemov financiranja morajo države članice ustrezno upoštevati značaj vsebin, ki se ponujajo v javnem interesu in v skupnem interesu.

(49)  Nadzorni organ na primer meni, da bi se obvezno neposredno plačilo uporabnikov za zagotavljanje ponudbe s posebnimi vsebinami običajno štelo za komercialno dejavnost. Po drugi strani pa meni, da zaračunavanje pristojbin za prenos uravnoteženih in raznolikih programskih vsebin prek novih platform, kot so mobilne naprave, ponudbe ne bi spremenilo v komercialno dejavnost.

(50)  Nadzorni organ na primer meni, da se nekatere oblike linearnega prenosa, kot je sočasni prenos večernih TV novic prek drugih platform (npr. interneta, mobilnih naprav), v tem poglavju lahko štejejo za oblike, ki niso „nove“. Države Efte bi morale ugotoviti, ali se druge oblike ponovnega prenosa programskih vsebin javnih radiotelevizij prek drugih platform štejejo za pomembne nove storitve, pri čemer bi morale upoštevati posebnosti in lastnosti zadevne storitve.

(51)  Glej tudi opombo 40 o smislu obstoja službe splošnega gospodarskega pomena radiotelevizije.

(52)  Pomembno vprašanje bi na primer lahko bilo ugotoviti, ali javne radiotelevizije pri ponujanju višjih zneskov za posebne programske pravice presegajo potrebe, ki spadajo med naloge javne službe, in povzročajo nesorazmerno izkrivljanje na trgu.

(53)  Sprejeto z Odločbo št. 154/07/COL z dne 3. maja 2007 o triinšestdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči, posodobitvi in vključitvi novega poglavja o pravilih, ki se uporabljajo za nezakonito pomoč (UL L 73, 19.3.2009, str. 23, in Dopolnilo EGP št. 15, 19.3.2009, str. 1), na voljo na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=15119&1=1


Popravki

11.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/56


Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 392/2012 z dne 1. marca 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih sušilnih strojev

( Uradni list Evropske unije L 123 z dne 9. maja 2012 )

Stran 3, člen 8:

besedilo:

„s 29. majem 2012“

se glasi:

„z 29. majem 2013“.

Stran 3, člen 9(1):

besedilo:

„29. septembrom 2012“

se glasi:

„29. septembrom 2013“.

Stran 3, člen 9(2):

besedilo:

„29. majem 2012“

se glasi:

„29. majem 2013“.

Stran 3, člen 9(3):

besedilo:

„29. majem 2012“

se glasi:

„29. majem 2013“.

Stran 3, člen 10(2) se nadomesti z naslednjim:

besedilo:

„2.   Uporablja se od 29. maja 2012. Vendar pa se člen 3(d) in (e) ter člen 4(b), (c) in (d) uporabljata od 29. septembra 2012.“

se glasi:

„2.   Uporablja se od 29. maja 2013. Vendar pa se člen 3(d) in (e) ter člen 4(b), (c) in (d) uporabljata od 29. septembra 2013.“.