Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 01 – začetek veljavnosti: 9. december 2010

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Zahteve

4.

Vloga za homologacijo

5.

Homologacija

6.

Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila ali bočne zaščitne naprave

7.

Skladnost proizvodnje

8.

Kazni za neskladnost proizvodnje

9.

Popolno prenehanje proizvodnje

10.

Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov

11.

Prehodne določbe

DEL I –   HOMOLOGACIJA VOZIL GLEDE NA NJIHOVE BOČNE ZAŠČITNE NAPRAVE (BZN)

12.

Zahteve

13.

Odstopanja

DEL II –   HOMOLOGACIJA BOČNIH ZAŠČITNIH NAPRAV (BZN)

14.

Zahteve

DEL III –   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NAMESTITEV BOČNE ZAŠČITNE NAPRAVE (BZN), HOMOLOGIRANE V SKLADU Z DELOM II TEGA PRAVILNIKA

15.

Zahteve

16.

Odstopanja

PRILOGE

Priloga 1 –

Dodatek 1 – Sporočilo (Del I) Dodatek 2 – Sporočilo (Del II) Dodatek 3 – Sporočilo (Del III)

Priloga 2 –

Ureditev homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Preskusni pogoji

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za:

1.1.1   DEL I: vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 (1), opremljena z bočnimi zaščitnimi napravami, ki niso bile ločeno homologirane v skladu z delom II tega pravilnika ali so tako oblikovane in/ali opremljene, da se za njihove sestavne dele lahko šteje, da v celoti ali delno izpolnjujejo funkcijo naprave.

1.1.2   DEL II: bočne zaščitne naprave za namestitev na vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 (1).

1.1.3   DEL III: namestitev bočnih zaščitnih naprav na vozila kategorij N2, N3, O3 in O4 (1), ki so bile homologirane v skladu z delom II tega pravilnika, in za dodelavo vozil, ki so bila delno homologirana v skladu z delom I in opremljena z bočnimi zaščitnimi napravami, ki so bile homologirane v skladu z delom II tega pravilnika.

1.2   Ta pravilnik se ne uporablja za:

1.2.1

vlačilce polpriklopnikov;

1.2.2

vozila, namenjena in izdelana za posebne namene, na katera iz praktičnih razlogov ni mogoče namestiti bočnih zaščitnih naprav.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku veljajo:

2.1   opredelitve, skupne delom I, II in III:

2.1.1

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, brez oseb in tovora, vendar z gorivom, hladilno tekočino, mazivi, orodjem ter z rezervnim kolesom (če ga je proizvajalec vozila predvidel kot standardno opremo);

2.1.2

„največja masa“ pomeni maso, ki jo je proizvajalec vozila navedel kot največjo tehnično dovoljeno maso (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določi državni upravni organ);

2.1.3

„nezaščiteni udeleženci v cestnem prometu“ so pešci, kolesarji ali motoristi, ki so v cestnem prometu udeleženi tako, da bi lahko padli pod vozilo in bi jih lahko zagrabila kolesa;

2.1.4

„bočna zaščitna naprava (BZN)“ je sestavljena iz vzdolžnih delov in pritrdilnih elementov za pritrditev na bočne dele podvozja ali druge konstrukcijske dele vozila ter je oblikovana tako, da učinkovito zaščiti nezaščitene udeležence v cestnem prometu pred padcem pod vozilo in pred tem, da bi jih zagrabila kolesa vozila. Deli vozila se lahko prav tako uporabljajo kot BZN;

2.2   posebne opredelitve za del I:

2.2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa dokončanega, nedodelanega ali dodelanega vozila glede na njegovo bočno zaščito;

2.2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozila, ki se ne razlikuje v bistvenih vidikih, kot so širina zadnje osi, skupna širina, mere, oblika in materiali celotne strani vozila (vključno s kabino, če je nameščena), ter značilnostih vzmetenja, če vplivajo na zahteve iz odstavka 12;

2.3   posebne opredelitve za del II:

2.3.1

„homologacija BZN“ pomeni homologacijo tipa BZN glede na zahteve iz odstavka 14;

2.3.2

„tip BZN“ pomeni BZN, ki se ne razlikuje glede bistvenih značilnosti, kot so oblika, mere, pritrditev, materiali in oznake iz odstavka 5.2.4;

2.4   posebne opredelitve za del III:

2.4.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na namestitev tipa BZN, ki je bil homologiran v skladu z delom II tega pravilnika, po potrebi vključno z dodelavo vozila, ki je bilo delno homologirano v skladu z delom I;

2.4.2

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se med seboj ne razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih: (a) širina zadnje osi; (b) konstrukcija, mere, oblika in višina od tal stranskih delov vozila ter značilnosti vzmetenja, če vplivajo na zahteve iz odstavka 15 tega pravilnika; (c) homologirana BZN, nameščena na vozilo.

3.   ZAHTEVE

3.1   SPLOŠNO

3.1.1

Šteje se, da so zahteve iz tega pravilnika izpolnjene, če: 3.1.1.1 je vozilo opremljeno z BZN v skladu z zahtevami iz dela I in/ali dela III ali 3.1.1.2 je stranski del vozila oblikovan in/ali opremljen tako, da se lahko njegovi sestavni deli zaradi njihove oblike in lastnosti vgradijo kot deli in/ali štejejo za dele, ki nadomeščajo BZN. Šteje se, da sestavni deli, katerih skupno delovanje izpolnjuje zahteve iz odstavkov 12 in 15, tvorijo BZN.

3.2   POGOJI PRESKUŠANJA VOZILA

Skladnost z zahtevami iz dela I in dela III se ugotovi, ko je vozilo v položaju iz Priloge 3.

4.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

4.1   Vloga za homologacijo v skladu z delom I tega pravilnika

4.1.1

Vlogo za homologacijo za tip vozila v skladu z delom I tega pravilnika vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.1.2

Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 4.1.2.1 podroben opis tipa vozila glede na njegovo stopnjo dodelave, konstrukcijo, mere, obliko in sestavne materiale; 4.1.2.2 risbe vozila, ki prikazujejo tip vozila v stranskem pogledu in pogledu od zadaj, ter podatke o zasnovi bočnih delov konstrukcije; 4.1.2.3 podroben opis BZN: njene mere, oblika, sestavni materiali, podatki o zasnovi pritrdilnih elementov in mesto na vozilu.

4.1.3

Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predloži vzorčno vozilo tipa, ki ga je treba homologirati. 4.1.3.1 Vozilu, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu vozila, se lahko podeli homologacija le, če se lahko dokaže, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva negativno na rezultate homologacije v povezavi z zahtevami tega dela. 4.1.3.2 Vlagatelj vloge za homologacijo mora dokazati, da je sprejetje variant iz odstavka 4.1.3.1 skladno z zahtevami tega dela.

4.2   Vloga za homologacijo v skladu z delom II tega pravilnika

4.2.1

Vlogo za homologacijo v skladu z delom II tega pravilnika mora vložiti proizvajalec BZN ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.2.2

Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 4.2.2.1 podroben opis BZN: njene mere, oblika, sestavni materiali in podatki o zasnovi pritrdilnih elementov; 4.2.2.2 vzorec tipa BZN: vzorec mora biti jasno in neizbrisno označen na vseh glavnih sestavnih delih z vlagateljevo blagovno znamko in oznako tipa; 4.2.2.3 tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predloži vzorčna BZN tipa, ki ga je treba homologirati.

4.3   Vloga za homologacijo v skladu z delom III tega pravilnika

4.3.1

Vlogo za homologacijo v skladu z delom III tega pravilnika vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.3.2

Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 4.3.2.1 risbe vozila, ki v skladu z merili iz odstavka 2.4.2 prikazujejo tip vozila v stranskem pogledu, z navedbo lege homologirane BZN in podatki o zasnovi pritrdilnih elementov; 4.3.2.2 seznam BZN, namenjenih za namestitev na vozilo; 4.3.2.3 na zahtevo homologacijskega organa se predloži tudi obrazec sporočila o homologaciji (tj. Dodatek 2 Priloge 1 k temu pravilniku) za vsako BZN.

4.3.3

Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predloži vzorčno vozilo tipa, ki ga je treba homologirati in je opremljeno s homologirano BZN. 4.3.3.1 Vozilu, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu vozila, se lahko podeli homologacija le, če se lahko dokaže, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva negativno na rezultate homologacije v povezavi z zahtevami tega dela. 4.3.3.2 Vlagatelj vloge za homologacijo mora dokazati, da je sprejetje variant iz odstavka 4.3.3.1 skladno z zahtevami tega dela.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1   Homologacija v skladu z delom I tega pravilnika

5.1.1

Če dokončano, nedodelano ali dodelano vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem delom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 12, se homologacija za ta tip vozila podeli.

5.1.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (zdaj 01 v skladu s spremembami 01) označujeta spremembe, ki zajemajo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila v skladu s tem pravilnikom.

5.1.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali razširitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem delom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Dodatka 1 Priloge 1 k temu pravilniku.

5.1.4

Na vsako vozilo, ki je skladno s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, navedeno na homologacijskem obrazcu, pritrdi homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo: 5.1.4.1 krog okrog črke „E“ in številčne oznake države, ki je podelila homologacijo (2); 5.1.4.2 številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 5.1.4.1.

5.1.5

Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 5.1.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 5.1.4.1 navedejo številke pravilnikov in homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

5.1.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.1.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

5.1.8

Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijskih oznak.

5.2   Homologacija v skladu z delom II tega pravilnika

5.2.1

Če BZN, predložena za homologacijo v skladu s tem delom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 14, se homologacija za ta tip BZN podeli.

5.2.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (zdaj 01 v skladu s spremembami 01) označujeta spremembe, ki zajemajo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu naprave.

5.2.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali razširitvi homologacije tipa BZN skladno s tem delom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Dodatka 2 Priloge 1 k temu pravilniku.

5.2.4

Na glavne sestavne dele BZN, ki je skladna s tipom BZN, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, navedeno na homologacijskem obrazcu, pritrdi homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo: 5.2.4.1 krog okrog črke „E“ in številčne oznake države, ki je podelila homologacijo (2); 5.2.4.2 številka homologacije desno od kroga iz odstavka 5.2.4.1.

5.2.5

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.2.6

Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijskih oznak.

5.3   Homologacija v skladu z delom III tega pravilnika

5.3.1

Če je vozilo, predloženo za homologacijo v skladu s tem delom, opremljeno s homologirano BZN in izpolnjuje zahteve iz odstavka 15, se homologacija za ta tip vozila podeli.

5.3.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije. Prvi dve števki (zdaj 01 v skladu s spremembami 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

5.3.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali razširitvi homologacije tipa vozila skladno s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Dodatka 3 Priloge 1 k temu pravilniku.

5.3.4

Na vsako vozilo, ki je skladno s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, navedeno na homologacijskem certifikatu, pritrdi homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo: 5.3.4.1 krog okrog črke „E“ in številčne oznake države, ki je podelila homologacijo (2); 5.3.4.2 številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 5.3.4.1.

5.3.5

Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku, simbola iz odstavka 5.3.4.1 ni treba ponoviti; v tem primeru se številke pravilnikov in homologacij ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku, navedejo v navpičnih stolpcih desno od simbola iz odstavka 5.3.4.1.

5.3.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.3.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

5.3.8

Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijskih oznak.

6.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA ALI BOČNE ZAŠČITNE NAPRAVE

6.1   Vsaka sprememba tipa vozila ali BZN se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Organ lahko nato:

6.1.1

meni, da je malo verjetno, da bi te spremembe imele znaten škodljiv vpliv in da vozilo ali BZN v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

6.1.2

od tehnične službe, pristojne za opravljanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

6.2   Obvestilo o potrditvi ali zavrnitvi homologacije se po postopku iz odstavka 5.1.3, 5.2.3 ali 5.3.3 z navedbo sprememb pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko taki razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

7.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

7.1   vsako vozilo ali BZN, ki sta homologirana po tem pravilniku, se izdelata tako, da izpolnjujeta zahteve iz ustreznih delov zgoraj in sta tako skladna s homologiranim tipom;

7.2   homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu.

8.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1   Homologacija, podeljena v zvezi s tipom vozila ali BZN v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 12, 14 ali 15.

8.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati tip vozila ali BZN, ki je bil homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, IN UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo potrdila, izdana v drugih državah o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije.

11.   PREHODNE DOLOČBE

11.1   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

11.2   Po 12 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 01 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo le, če tip vozila ali BZN, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

11.3   Homologacije, podeljene za spremembe 00, ostanejo veljavne tudi po uveljavitvi sprememb 01 tega pravilnika, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa še naprej izdajajo razširitve k takim homologacijam in jih sprejemajo.

11.4   Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti nacionalne ali regionalne homologacije vozila, ki je bilo homologirano v skladu s spremembami 00 tega pravilnika.

DEL I –   HOMOLOGACIJA VOZIL GLEDE NA NJIHOVE BOČNE ZAŠČITNE NAPRAVE (BZN)

12.   ZAHTEVE

12.1   BZN ne sme povečati skupne širine vozila in glavni del njene zunanje površine ne sme segati več kakor 150 mm navznoter od skrajne zunanje ravnine (največja širina) vozila. Pri nekaterih vozilih je lahko sprednji del BZN v skladu z odstavkoma 12.4.3 in 12.4.4 obrnjen navznoter. Zadnji del ne sme segati več kakor 30 mm navznoter od skrajnega zunanjega roba zadnjih pnevmatik (pri tem se ne upošteva izbočenost pnevmatik pri tleh) vsaj v zadnjih 250 mm.

12.2   Zunanja površina BZN mora biti gladka in po možnosti po celi dolžini neprekinjena; posamezni deli se lahko prekrivajo, če je prekriti rob obrnjen nazaj ali navzdol; dopusten je tudi presledek dolžine največ 25 mm v vzdolžni smeri, če zadnji del ne štrli čez sprednji del; zaobljene glave matic ali zakovic ne smejo štrleti več kakor 10 mm nad površino in tudi drugi deli smejo štrleti največ toliko, če so gladki ali podobno zaobljeni; vsi zunanji robovi in vogali, ki jih je mogoče doseči v premeru 100 mm, morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm; tisti, ki štrlijo manj kot 5 mm, morajo imeti neostre zunanje robove.

12.3   BZN je lahko v celoti iz ravne plošče, iz enega ali več vodoravnih profilov ali iz kombinacije plošče in profilov; v primeru profilov ti ne smejo biti več kot 300 mm narazen in morajo biti najmanj:

(a)	50 mm visoko pri kategorijah vozil N2 in O3;

(b)	100 mm visoko in večinoma ploščati pri kategorijah vozil N3 in O4.

Kombinacija plošč in profilov mora tvoriti neprekinjeno bočno zaščito v skladu z določbami iz odstavka 12.2.

12.4   Sprednji rob BZN mora biti izdelan na naslednji način:

12.4.1

položaj zaščite: 12.4.1.1 na vozilu kategorije N2 ali N3: največ 300 mm za navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno ravnino vozila in tangencialno na zunanjo površino pnevmatike na kolesu, ki je neposredno pred zaščito; 12.4.1.2 na priklopniku z vrtljivim vlečnim drogom: največ 500 mm za ravnino iz odstavka 12.4.1.1; 12.4.1.3 na polpriklopniku: največ 250 mm za zadnjim delom prečne srednje ravnine podpornih nog, če so te nameščene; nikakor pa razdalja od sprednjega roba do prečne ravnine, ki poteka skozi središče sornika v njegovem skrajnem zadnjem položaju, ne sme presegati 2,7 m; 12.4.1.4 na priklopniku s centralno osjo: v predelu pred prečno ravnino, ki poteka skozi središče sprednje osi, vendar ne več kot sprednji del karoserije, če obstaja, da se zagotovi normalno upravljanje priklopnika.

12.4.2

Ko je sprednji rob v odprtem prostoru, večjem od 25 mm, mora biti sestavljen iz neprekinjenega navpičnega dela, ki se razteza po vsej višini zaščite; zunanja in sprednja ploskev tega dela morata pri vozilih kategorije N2 in O3 meriti najmanj 50 mm nazaj in 100 mm navznoter ali imeti najmanjši polmer 50 mm, pri kategorijah N3 in O4 pa najmanj 100 mm nazaj in 100 mm navznoter ali z najmanjšim polmerom 100 mm.

12.4.3

Pri vozilu kategorije N2 ali N3, pri katerem mera 300 mm iz odstavka 12.4.1.1 sega v kabino, mora biti naprava izdelana tako, da presledek med njenim sprednjim robom in steno kabine ne presega 100 mm in se lahko po potrebi zaviha navznoter pod kotom največ 45°. V tem primeru določbe iz odstavka 12.4.2 ne veljajo.

12.4.4

Pri vozilu kategorije N2 ali N3, pri katerem razdalja 300 mm iz odstavka 12.4.1.1 sega za kabino in je po izbiri proizvajalca bočna zaščita podaljšana naprej do 100 mm od kabine, lahko veljajo določbe iz odstavka 12.4.3.

12.5   Zadnji rob BZN sme biti največ 300 mm pred navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno ravnino vozila in tangencialno na zunanjo površino pnevmatike na kolesu, ki je neposredno pred zadkom vozila; na zadnjem robu se ne zahteva neprekinjeni navpični del.

12.6   Zahteve iz odstavkov 12.4 in 12.5 so neodvisne in jih ni mogoče kombinirati. Vendar se pri vozilu z dvema krmiljenima osema BZN med tema osema ne zahteva, če vzdolžna razdalja med njunima središčnicama ne presega 2 100 mm.

12.7   Sprednji in zadnji napušč BZN ne smeta presegati razdalje med pritrdilnimi elementi in sredinskim delom pritisnega bata, ki je bila izmerjena s preskusom iz odstavka 12.10. V primeru več takih razdalj najdaljša razdalja, izmerjena med preskusom, ne sme biti presežena.

12.8   Spodnji rob BZN ne sme biti na nobeni točki več kakor 550 mm nad tlemi.

12.9   Zgornji rob BZN ne sme biti več kakor 350 mm pod delom konstrukcije vozila, ki ga seka ali se ga dotika navpična ravnina, tangencialna na zunanjo površino pnevmatik (pri čemer se ne upošteva izbočenost pri tleh), razen v naslednjih primerih:

12.9.1

če ravnina iz odstavka 12.9 ne seka konstrukcije vozila, mora biti zgornji rob poravnan z nakladalno površino ali biti 950 mm od tal, odvisno od tega, kar je manj;

12.9.2

če ravnina iz odstavka 12.9 seka konstrukcijo vozila v višini več kakor 1,3 m nad tlemi, mora biti zgornji rob bočne zaščite najmanj 950 mm nad tlemi;

12.9.3

pri vozilu, ki je posebej zasnovano in izdelano za prevoz zabojnikov ali za zamenljive nadgradnje ter ne samo prirejeno v ta namen, se lahko zgornji rob BZN določi v skladu z odstavkoma 12.9.1 in 12.9.2, pri čemer se zabojnik ali zamenljiva nadgradnja upošteva kot del vozila;

12.9.4

pri vozilu, ki je opremljeno z žerjavom za nakladanje, razkladanje ali druga dela in ima trajno nameščeno delovno postajo ali ploščad za upravljavca, od koder ta upravlja žerjav, se lahko zgornji rob določi v skladu z odstavkoma 12.9.1 in 12.9.2, pri čemer delovna postaja ali ploščad velja kot nosilna ploščad za tovor.

12.10   BZN mora biti večinoma toga, čvrsto pritrjena (pri običajni uporabi vozila ne sme popustiti zaradi tresljajev) in izdelana iz kovine ali drugega ustreznega materiala, razen delov iz odstavka 12.11. BZN velja kot ustrezna, če zdrži vodoravno statično silo 1 kN, ki deluje pravokotno na kateri koli del njene zunanje površine s sredinskim delom pritisnega bata z okroglo in ravno površino ter s premerom 220 mm ± 10 mm, ter če upogib obremenjene naprave, merjen v sredinskem delu bata, ne presega:

(a)	30 mm na zadnjih 250 mm naprave in

(b)	150 mm na preostalem delu naprave.

Na zahtevo proizvajalca se izpolnjevanje te zahteve lahko dokaže z izračunom. Veljavnost metode izračuna se ugotovi na zahtevo tehnične službe.

12.11   Deli, ki so stalno nameščeni na vozilo, npr. rezervna kolesa, zaboj za akumulator, posode za zrak, posode za gorivo, svetilke, odsevniki in zaboji za orodje, so lahko vključeni v BZN, če izpolnjujejo merske zahteve iz tega dela. Za presledke med zaščitnimi napravami in deli, ki so stalno nameščeni na vozilo, se uporabljajo zahteve iz odstavka 12.2.

12.12   Naprava se ne sme uporabljati za namestitev zavorne, pnevmatske ali hidravlične napeljave.

12.13   BZN je lahko oblikovana tako, da jo je mogoče pritrditi na stranski del vozila v več različnih položajih. V tem primeru je treba zagotoviti način, da je naprava v svojem pravilnem delovnem položaju trdno nameščena in se ne more nenadzorovano premikati. Sila, ki se uporabi za spremembo položaja naprave, ne sme preseči 40 daN.

13.   ODSTOPANJA

13.1   Z odstopanjem od zgoraj navedenih določb morajo biti naslednji tipi vozil skladni samo toliko, kolikor je določeno za posamezne primere:

13.1.1

raztezna prikolica mora izpolnjevati vse zahteve iz odstavka 12, kadar je zložena na najkrajšo dolžino; kadar pa je prikolica raztegnjena, mora biti BZN skladna z odstavki 12.8, 12.9 in 12.10 ter bodisi 12.4 bodisi 12.5, vendar ne nujno z obema; podaljški prikolice ne smejo imeti presledkov po dolžini BZN;

13.1.2

cisterna, torej vozilo, zasnovano izključno za prevoz tekočih snovi v zaprti cisterni, ki je trajno pritrjena na vozilo in opremljena s cevnimi priključki za polnjenje in praznjenje cisterne, mora biti opremljena z BZN, ki so čim bolj skladne z vsemi zahtevami iz odstavka 12; stroga skladnost se lahko opusti le, kadar je to potrebno zaradi pogojev uporabe;

13.1.3

pri vozilu z raztegljivimi podpornimi nogami, ki zagotavljajo dodatno stabilnost med nakladanjem, razkladanjem ali drugimi postopki, za katere je vozilo namenjeno, ima lahko BZN dodatne presledke, če so ti potrebni za razteg podpornih nog;

13.1.4

pri vozilu, opremljenem s točkami pričvrstitve v skladu ISO 9367-1:1989 ali ISO 9367-2:1994 za rečne ali pomorske trajektne prevoze, so pri BZN dovoljeni presledki, ki so potrebni za pritrditev zadrževalnih naprav;

13.1.5

pri vozilu, opremljenem z žerjavom za nakladanje, razkladanje ali druge postopke, za katere je vozilo namenjeno, pri čemer ni mogoče izpolniti vseh zahtev iz odstavka 12, ima lahko BZN dodatne presledke, če so ti potrebni za premikanje ali zlaganje žerjava.

13.2   Če so stranice vozila zasnovane in/ali opremljene tako, da njihovi sestavni deli po obliki in lastnostih izpolnjujejo zahteve iz odstavka 12, se lahko šteje, da nadomeščajo BZN.

DEL II –   HOMOLOGACIJA BOČNIH ZAŠČITNIH NAPRAV (BZN)

14.   ZAHTEVE

14.1   Zunanja površina BZN mora biti gladka in po možnosti po celi dolžini neprekinjena; posamezni deli se lahko prekrivajo, če je prekriti rob obrnjen nazaj ali navzdol; dopusten je tudi presledek dolžine največ 25 mm v vzdolžni smeri, če zadnji del ne štrli čez sprednji del; zaobljene glave matic ali zakovic ne smejo štrleti več kakor 10 mm nad površino in tudi drugi deli smejo štrleti največ toliko, če so gladki ali podobno zaobljeni; vsi zunanji robovi in vogali, ki jih je mogoče doseči v premeru 100 mm, morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm; tisti, ki štrlijo manj kot 5 mm, morajo imeti neostre zunanje robove.

14.2   BZN je lahko v celoti iz ravne plošče, iz enega ali več vodoravnih profilov ali iz kombinacije plošče in profilov; v primeru profilov ti ne smejo biti več kot 300 mm narazen in morajo biti najmanj:

(a)	50 mm visoko pri BZN za vozila kategorije N2 in O3 ali

(b)	100 mm visoko in večinoma ploščati pri BZN za vozila kategorije N3 in O4.

Kombinacija plošč in profilov mora tvoriti neprekinjeno bočno zaščito v skladu z določbami iz odstavka 14.1.

14.3   Sprednji rob mora biti sestavljen iz neprekinjenega navpičnega dela, ki se razteza po vsej višini zaščite; zunanja in sprednja ploskev tega dela morata pri vozilih kategorije N2 in O3 meriti najmanj 50 mm nazaj in 100 mm navznoter ali imeti najmanjši polmer 50 mm, pri kategorijah N3 in O4 pa najmanj 100 mm nazaj in 100 mm navznoter ali imeti najmanjši polmer 100 mm.

14.4   BZN mora biti večinoma toga in izdelana iz kovine ali drugega ustreznega materiala, razen delov iz odstavka 14.5. BZN velja kot ustrezna, če zdrži vodoravno statično silo 1 kN, ki deluje pravokotno na kateri koli del njene zunanje površine in jo uvaja sredinski del pritisnega bata z okroglo in ravno površino ter s premerom 220 mm ± 10 mm, in če upogib obremenjene BZN, merjen v sredinskem delu bata, ne presega:

(a)	30 mm na zadnjih 250 mm BZN in

(b)	150 mm na preostalem delu BZN.

Na zahtevo proizvajalca se izpolnitev te zahteve lahko dokaže z izračunom. Veljavnost metode izračuna se ugotovi na zahtevo tehnične službe.

14.5   Deli, ki so stalno nameščeni na vozilo, npr. rezervna kolesa, zaboj za akumulator, posode za zrak, posode za gorivo, svetilke, odsevniki in zaboji za orodje, so lahko vključeni v BZN, če izpolnjujejo merske zahteve iz tega dela.

14.6   BZN je lahko oblikovana tako, da jo je mogoče pritrditi na stranski del vozila v več različnih položajih. V tem primeru je treba zagotoviti način, da je naprava v svojem pravilnem delovnem položaju trdno nameščena in se ne more nenadzorovano premikati. Sila, ki se uporabi za spremembo položaja naprave, ne sme preseči 40 daN.

DEL III –   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NAMESTITEV BOČNE ZAŠČITNE NAPRAVE (BZN), HOMOLOGIRANE V SKLADU Z DELOM II TEGA PRAVILNIKA

15.   ZAHTEVE

15.1   BZN ne sme povečati skupne širine vozila in glavni del njene zunanje površine ne sme segati več kakor 150 mm navznoter od skrajne zunanje ravnine (največja širina) vozila. Pri nekaterih vozilih je lahko sprednji del BZN v skladu z odstavkoma 15.2.3 in 15.2.4 obrnjen navznoter. Zadnji del ne sme segati več kakor 30 mm navznoter od skrajnega zunanjega roba zadnjih pnevmatik (pri tem se ne upošteva izbočenost pnevmatik pri tleh) vsaj v zadnjih 250 mm.

15.2   Sprednji rob BZN mora biti izdelan na naslednji način:

15.2.1

položaj zaščite: 15.2.1.1 na vozilu kategorije N2 ali N3: največ 300 mm za navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno ravnino vozila in tangencialno na zunanjo površino pnevmatike na kolesu, ki je neposredno pred zaščito; 15.2.1.2 na priklopniku z vrtljivim vlečnim drogom: največ 500 mm za ravnino iz odstavka 15.2.1.1; 15.2.1.3 na polpriklopniku: največ 250 mm za prečno srednjo ravnino podpornih nog, če so te nameščene; nikakor pa razdalja od sprednjega roba do prečne ravnine, ki poteka skozi središče sornika v njegovem skrajnem zadnjem položaju, ne sme presegati 2,7 m.

15.2.2

Ko je sprednji rob v odprtem prostoru, večjem od 25 mm, mora biti sestavljen iz neprekinjenega navpičnega dela, ki se razteza po vsej višini zaščite; zunanja in sprednja ploskev tega dela morata pri vozilih kategorije N2 in O3 meriti najmanj 50 mm nazaj in 100 mm navznoter ali imeti najmanjši polmer 50 mm, pri kategorijah N3 in O4 pa najmanj 100 mm nazaj in 100 mm navznoter ali z najmanjšim polmerom 100 mm.

15.2.3

Pri vozilu kategorije N2 ali N3, pri katerem mera 300 mm iz odstavka 15.2.1.1 sega v kabino, mora biti zaščita izdelana tako, da presledek med njenim sprednjim robom in steno kabine ne presega 100 mm in se lahko po potrebi zaviha navznoter pod kotom največ 45o. V tem primeru določbe iz odstavka 15.2.2 ne veljajo.

15.2.4

Pri vozilu kategorije N2 ali N3, pri katerem razdalja 300 mm iz odstavka 15.2.1.1 sega za kabino in je po izbiri proizvajalca bočna zaščita podaljšana naprej do 100 mm od kabine, lahko veljajo določbe iz odstavka 15.2.3.

15.3   Zadnji rob BZN sme biti največ 300 mm pred navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno ravnino vozila in tangencialno na zunanjo površino pnevmatike na kolesu, ki je neposredno pred zadkom vozila; na zadnjem robu se ne zahteva neprekinjeni navpični del.

15.4   Zahteve iz odstavkov 15.2 in 15.3 so neodvisne in jih ni mogoče kombinirati. Vendar se pri vozilu z dvema krmiljenima osema BZN med tema osema ne zahteva, če vzdolžna razdalja med njunima središčnicama ne presega 2 100 mm.

15.5   Sprednji in zadnji napušč BZN ne smeta presegati razdalje med pritrdilnimi elementi in sredinskim delom pritisnega bata, ki je bila izmerjena s preskusom iz odstavka 14.4. V primeru več takih razdalj najdaljša razdalja, izmerjena med preskusom, ne sme biti presežena.

15.6   Spodnji rob BZN ne sme biti na nobeni točki več kakor 550 mm nad tlemi.

15.7   Zgornji rob BZN ne sme biti več kakor 350 mm pod tistim delom konstrukcije vozila, ki ga seka ali se ga dotika navpična ravnina, tangencialna na zunanjo površino pnevmatik (pri tem se ne upošteva izbočenost pri tleh), razen v naslednjih primerih:

15.7.1

če ravnina iz odstavka 15.7 ne seka konstrukcije vozila, mora biti zgornji rob poravnan z nakladalno površino ali biti 950 mm od tal; velja manjša vrednost;

15.7.2

če ravnina iz odstavka 15.7 seka konstrukcijo vozila v višini več kakor 1,3 m nad tlemi, mora biti zgornji rob zaščite najmanj 950 mm nad tlemi;

15.7.3

pri vozilu, ki je posebej zasnovano in izdelano za prevoz zabojnikov ali za zamenljivo nadgradnjo ter ne samo prirejeno v ta namen, se lahko zgornji rob BZN določi v skladu z odstavkoma 15.7.1 in 15.7.2, pri čemer se zabojnik ali zamenljiva nadgradnja upošteva kot del vozila;

15.7.4

pri vozilu, ki je opremljeno z žerjavom za nakladanje, razkladanje ali druga dela in ima trajno nameščeno delovno postajo ali ploščad za upravljavca, od koder ta upravlja žerjav, se lahko zgornji rob BZN določi v skladu z odstavkoma 12.9.1 in 12.9.2, pri čemer delovna postaja ali ploščad velja kot nakladalna površina.

15.8   BZN mora biti čvrsto pritrjena in pri običajni uporabi vozila ne sme popustiti zaradi tresljajev.

15.9   Deli, ki so stalno nameščeni na vozilo, npr. rezervna kolesa, zaboj za akumulator, posode za zrak, posode za gorivo, svetilke, odsevniki in zaboji za orodje, so lahko vključeni v BZN, če izpolnjujejo merske zahteve iz tega dela ali če so homologirani v skladu z delom I. Za presledke med zaščitnimi napravami in deli, ki so stalno nameščeni na vozilo, se uporabljajo zahteve iz odstavka 12.2 ali 14.1.

15.10   BZN se ne sme uporabljati za namestitev zavorne, pnevmatske ali hidravlične napeljave.

16.   ODSTOPANJA

16.1   Z odstopanjem od zgoraj navedenih določb morajo biti naslednji tipi vozil skladni samo toliko, kolikor je določeno za posamezne primere:

16.1.1

raztezna prikolica mora biti izpolnjevati vse zahteve iz odstavka 15, kadar je zložena na najkrajšo dolžino; kadar pa je prikolica raztegnjena, mora biti BZN skladna z odstavki 15.6, 15.7 in 15.8 ter bodisi z odstavkom 15.2 bodisi 15.3, vendar ne nujno z obema; podaljški prikolice ne smejo imeti presledkov po dolžini BZN;

16.1.2

cisterna, torej vozilo, zasnovano izključno za prevoz tekočih snovi v zaprti cisterni, ki je trajno pritrjena na vozilo in opremljena s cevnimi priključki za polnjenje in praznjenje cisterne, mora biti opremljena z napravami, ki so čim bolj skladne z vsemi zahtevami iz odstavka 15; stroga skladnost se lahko opusti le, kadar je to potrebno zaradi pogojev uporabe;

16.1.3

pri vozilu z raztegljivimi podpornimi nogami, ki zagotavljajo dodatno stabilnost med nakladanjem, razkladanjem ali drugimi postopki, za katere je vozilo namenjeno, ima lahko BZN dodatne presledke, če so ti potrebni za razteg podpornih nog;

16.1.4

pri vozilu, opremljenem s točkami pričvrstitve v skladu ISO 9367-1:1989 ali ISO 9367-2:1994 za rečne ali pomorske trajektne prevoze, so pri BZN dovoljeni presledki, ki so potrebni za pritrditev zadrževalnih naprav;

16.1.5

pri vozilu, opremljenem z žerjavom za nakladanje, razkladanje ali druge postopke, za katera je vozilo namenjeno, pri čemer je zaradi premikanja ali zlaganja žerjava nemogoče namestiti BZN, je treba namestiti BZN, ki je čim bolj skladna z vsemi zahtevami odstavka 12; stroga skladnost se lahko opusti le, kadar je to potrebno zaradi pogojev uporabe.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odst. 2.

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 za Kazahstan, 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko unijo (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) in 58 za Tunizijo. Druge številke se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, v katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v vozila in/ali na njih uporabijo, ter pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 6 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 23. junij 2011

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

Del I –   Homologacija alarmnih sistemov vozil

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za homologacijo alarmnega sistema vozila (VAS)

4.

Homologacija

5.

Splošne specifikacije

6.

Posebne specifikacije

7.

Parametri delovanja in preskusni pogoji

8.

Navodila

9.

Sprememba tipa alarmnega sistema vozila (VAS) in razširitev homologacije

10.

Skladnost proizvodnje

11.

Kazni za neskladnost proizvodnje

12.

Popolno prenehanje proizvodnje

13.

Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov

Del II –   Homologacija vozila glede na njegov alarmni sistem

14.

Opredelitev pojmov

15.

Vloga za homologacijo

16.

Homologacija

17.

Splošne specifikacije

18.

Posebne specifikacije

19.

Preskusni pogoji

20.

Navodila

21.

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

22.

Skladnost proizvodnje

23.

Kazni za neskladnost proizvodnje

24.

Popolno prenehanje proizvodnje

25.

Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov

Del III –   Homologacija naprav za imobilizacijo vozila in homologacija vozila glede na njegovo napravo za imobilizacijo vozila

26.

Opredelitev pojmov

27.

Vloga za homologacijo naprave za imobilizacijo vozila

28.

Vloga za homologacijo vozila

29.

Homologacija naprave za imobilizacijo vozila

30.

Homologacija vozila

31.

Splošne specifikacije

32.

Posebne specifikacije

33.

Parametri delovanja in preskusni pogoji

34.

Navodila

35.

Spremembe tipa naprave za imobilizacijo vozila ali tipa vozila in razširitev homologacije

36.

Skladnost proizvodnje

37.

Kazni za neskladnost proizvodnje

38.

Popolno prenehanje proizvodnje

39.

Prehodne določbe

40.

Imena in naslovi tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 —

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa alarmnega sistema vozila (VAS) skladu z delom I Pravilnika št. 97

Priloga 1A —

Opisni listi

Priloga 2 —

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na njegov alarmni sistem v skladu z delom II Pravilnika št. 97

Priloga 3 —

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa naprave za imobilizacijo vozila v skladu z delom III Pravilnika št. 97

Priloga 4 —

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na njegovo napravo za imobilizacijo vozila v skladu z delom III Pravilnika št. 97

Priloga 5 —

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga 6 —

Vzorec potrdila o skladnosti

Priloga 7 —

Vzorec potrdila o vgradnji

Priloga 8 —

Preskus sistemov za zavarovanje prostora za potnike

Priloga 9 —

Elektromagnetna združljivost

Priloga 10 —

Zahteve za mehanska stikala, ki se upravljajo s pomočjo ključa

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

1.1	DEL I: alarmne sisteme vozil (VAS), ki so namenjeni za trajno vgradnjo v vozila kategorije M1 in v vozila kategorije N1, katerih največja masa ne presega 2 ton (*1);

1.2	DEL II: vozila kategorije M1 in vozila kategorije N1, katerih največja masa ne presega 2 ton, glede na njihove alarmne sisteme (AS) (*1);

1.3	DEL III: naprave za imobilizacijo vozila in vozila kategorije M1 ter vozila kategorije N1, katerih največja masa ne presega 2 ton, glede na njihove naprave za imobilizacijo vozila (*1);

1.4

Vgradnja naprav, navedenih v delu II in delu III, v vozila drugih kategorij in ne kategorije M1 ali N1, katerih masa presega 2 toni, je dovoljena, vendar morajo vse take naprave za imobilizacijo vozila, če so vgrajene, izpolnjevati vse ustrezne določbe iz tega pravilnika. Za vozila, homologirana v skladu z določbami iz dela III ali dela IV Pravilnika št. 116, se šteje, da so v skladu z delom II oziroma delom III tega pravilnika.

DEL I –   HOMOLOGACIJA ALARMNIH SISTEMOV VOZIL

2.   OPREDELITEV POJMOV

V delu I tega pravilnika

2.1	„alarmni sistem vozila“ (VAS) pomeni sistem, ki je namenjen za vgradnjo v določen(-e) tip(-e) vozil(-a) za opozarjanje, da je prišlo do vdora ali nedovoljenega posega v vozilo; ti sistemi lahko zagotavljajo dodatno zaščito pred nedovoljeno uporabo vozila;

2.2	„sklop za zaznavanje“ (senzor) pomeni napravo, ki zazna spremembo, ki bi lahko bila posledica vdora ali nedovoljenega posega v vozilo;

2.3	„opozorilna naprava“ pomeni napravo, ki nakazuje oziroma sporoča, da je prišlo do vdora ali nedovoljenega posega v vozilo;

2.4	„naprava za upravljanje delovanja“ pomeni napravo, ki je potrebna za vključitev in izključitev ter preskušanje VAS in za pošiljanje sporočila o alarmu k opozorilnim napravam;

2.5	„vključeno“ (stanje, v katerem je sistem pripravljen za delovanje) pomeni stanje VAS, v katerem se lahko sporočilo o alarmu prenese do opozorilnih naprav;

2.6	„izključeno“ (stanje, v katerem sistem ni pripravljen za delovanje) pomeni stanje VAS, v katerem se sporočilo o alarmu ne more prenesti do opozorilnih naprav;

2.7	„ključ“ pomeni vsako napravo, ki je zasnovana in izdelana z namenom, da omogoči delovanje blokirnega sistema, ki je zasnovan in izdelan tako, da ga je mogoče upravljati samo s to napravo;

2.8	„tip alarmnega sistema vozila“ pomeni sisteme, ki se bistveno ne razlikujejo v pomembnih vidikih, kot so: (a) blagovna znamka proizvajalca; (b) vrsta sklopa za zaznavanje; (c) vrsta opozorilne naprave; (d) vrsta naprave za upravljanje delovanja;

2.9	„homologacija alarmnega sistema vozila“ pomeni homologacijo tipa VAS glede na zahteve iz odstavkov 5, 6 in 7 spodaj;

2.10	„naprava za imobilizacijo vozila“ pomeni napravo, ki je namenjena temu, da prepreči odpeljati vozilo z njegovim lastnim pogonom;

2.11	„alarm za priklic pomoči v sili“ pomeni napravo, ki človeku omogoča, da z uporabo alarma, ki je vgrajen v vozilo, prikliče pomoč, ko je to nujno potrebno;

2.12	„sestavni del“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa;

2.13	„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve tega pravilnika ter ki je po namenu del vozila in je lahko homologirana ločeno, vendar samo v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil, kadar ta pravilnik to možnost izrecno določa.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO ALARMNEGA SISTEMA VOZILA

3.1

Vlogo za homologacijo VAS vloži proizvajalec alarmnega sistema vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Za vsak tip VAS mora biti vlogi priložen opisni list, ki je skladen z vzorcem iz dela 1 Priloge 1A, z opisom tehničnih značilnosti VAS in načinom vgradnje za vse znamke in tipe vozil, v katere se VAS lahko vgradi;

3.2.1

vozilo ali vozila, opremljena z VAS, ki ga je treba homologirati, ki jih izbere vlagatelj v soglasju s tehnično službo, pristojno za opravljanje homologacijskih preskusov;

3.2.2

navodila v treh izvodih v skladu z odstavkom 8 spodaj.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1

Če VAS, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5, 6 in 7 spodaj, se homologacija za ta tip VAS podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 01 za spremembe 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu VAS.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa VAS v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na glavnem(-ih) sestavnem(-ih) delu(-ih) VAS, ki je v skladu s tipom VAS, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in lahko dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: 4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (1); 4.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, simbol „A“ ali „I“ ali „AI“, ki nakazuje, ali je sistem alarmni sistem vozila ali naprava za imobilizacijo vozila ali kombinacija obojega, pomišljaj in homologacijska številka v bližini kroga, opisanega v odstavku 4.4.1. 4.4.3 Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna. 4.4.4 V Prilogi 5 k temu pravilniku so primeri namestitev homologacijskih oznak.

4.5

Namesto homologacijske oznake, opisane v odstavku 4.4 zgoraj, se lahko izda potrdilo o skladnosti za vsak VAS, ki je v prodaji. Kadar proizvajalec VAS dobavi proizvajalcu vozila homologiran VAS brez homologacijske oznake, ki naj bi ga ta proizvajalec vgradil kot originalno opremo v določen model vozila ali vrsto modelov vozil, mora proizvajalec VAS proizvajalcu vozila dostaviti dovolj veliko število kopij potrdila o skladnosti, da lahko ta proizvajalec pridobi homologacijo vozila v skladu z delom II tega pravilnika. Če je VAS izdelan iz ločenih sestavnih delov, mora(-jo) njegov(-i) glavni sestavni del(-i) imeti referenčno oznako, potrdilo o skladnosti pa mora vsebovati seznam takih referenčnih oznak. Vzorec potrdila o skladnosti je podan v Prilogi 6 k temu pravilniku.

5.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

5.1

V primeru poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora VAS oddajati opozorilni signal. Opozorilni signal mora biti bodisi zvočni, ki poleg tega lahko vključuje tudi svetlobne opozorilne naprave, bodisi s pomočjo radijskih valov delujoča alarmna naprava ali katera koli kombinacija zgoraj naštetih možnosti.

5.2

VAS mora biti zasnovan, izdelan in vgrajen tako, da z njim opremljeno vozilo še naprej izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve, zlasti glede elektromagnetne združljivosti (EMC).

5.3

Če je mogoče delovanje VAS upravljati daljinsko z radijskim prenosom (signalom), na primer za vključitev ali izključitev alarma ali prenos alarmnega sporočila, mora biti v skladu z ustreznimi standardi ETSI (2), na primer EN 300 220-1 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-2 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-3 V1.1.1 (2000-09) in EN 301 489-3 V1.2.1 (2000-08) (vključno z vsemi priporočenimi zahtevami). Frekvenca in največja moč oddajanja radijskih signalov za vključitev in izključitev alarmnega sistema morata biti v skladu s priporočilom CEPT/ERC (3) 70-03 (17. februar 2000) v zvezi z uporabo naprav kratkega dosega (4).

5.4

Vgradnja VAS v vozilo ne sme (v izključenem stanju) vplivati na zmogljivosti vozila ali varnost njegovega delovanja.

5.5

VAS in njegovi sestavni deli se ne smejo vključiti nenamerno oziroma naključno, zlasti ne takrat, ko motor deluje.

5.6

Okvare VAS ali okvare na njegovem električnem napajanju ne smejo neugodno vplivati na varnost delovanja vozila.

5.7

VAS, njegovi sestavni deli in sklopi, ki jih ti deli nadzorujejo, morajo biti zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da kar najbolj zmanjšajo tveganje, da bi jih lahko nekdo onesposobil ali jih na hitro in ne da bi pri tem vzbujal pozornost naredil neuporabne, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti.

5.8

Načini za vključitev in izključitev VAS morajo biti zasnovani tako, da ne izničijo zahtev iz Pravilnika št. 18. Dovoljene so električne povezave s sestavnimi deli, ki jih obravnava ta pravilnik.

5.9

Sistem mora biti zasnovan tako, da kratek stik v katerem koli tokokrogu za oddajanje opozorilnega signala ne privede do onesposobitve delovanja katerega koli drugega elementa alarmnega sistema, ki je v nekem drugem tokokrogu in ne v tistem, v katerem je prišlo do kratkega stika.

5.10

VAS lahko vključuje tudi napravo za imobilizacijo vozila, ki mora izpolnjevati zahteve iz dela III tega pravilnika.

6.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

6.1   Stopnja zaščite

6.1.1   Posebne zahteve

VAS mora zaznati in sporočiti ali signalizirati vsaj odpiranje katerih koli vrat pri vozilu, pokrova motorja in prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih teles, na primer svetilke v prostoru za potnike, ne sme neugodno vplivati na učinkovitost delovanja nadzora.

Dovoljena je uporaba dodatnih učinkovitih sklopov za zaznavanje, ki signalizirajo/posredujejo sporočilo o, na primer:

(a)	poskusu vdora v vozilo, na primer sklop za nadzor prostora za potnike, sklop za nadzor okenskih stekel, razbitje katere koli zastekljene površine, ali

(b)	o poskusu odtujitve (tatvine) vozila, na primer s sklopi za zaznavanje nagiba,

pri čemer je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje vsakega nepotrebnega oglašanja alarma (= lažnega alarma, glej odstavek 6.1.2 spodaj).

Kolikor ti dodatni sklopi za zaznavanje oddajajo alarmni signal tudi po opravljenem vdoru (na primer z razbitjem zastekljene površine) ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (na primer vetra), se alarmni signal, ki se sproži po posredovanju enega od zgoraj navedenih sklopov za zaznavanje, ne sme sprožiti več kot desetkrat v istem času, v katerem je VAS vključen.

V tem primeru mora biti čas, v katerem sistem je vključen, omejen s pooblaščeno izključitvijo sistema, ki ga izvede uporabnik vozila.

Nekatere vrste dodatnih sklopov za zaznavanje, na primer za nadzor prostora za potnike (s pomočjo ultrazvoka ali infra-rdeče svetlobe) ali sklop za zaznavanje nagiba itd., je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseg opraviti posebej in namensko vsakič pred vključitvijo VAS. Ko je alarmni sistem vključen, izključitev sklopov za zaznavanje ne sme biti mogoča.

6.1.2   Zavarovanje pred lažnimi alarmi

6.1.2.1   Z ustreznimi ukrepi, na primer:

(a)	z mehansko konstrukcijo in konstrukcijo električnih tokokrogov v skladu z razmerami, ki so značilne za motorna vozila;

(b)	z izbiro in uporabo načina delovanja in upravljanja alarmnega sistema in njegovih sestavnih delov,

je treba zagotoviti, da VAS ne more, niti ko je vključen niti ko je izključen, povzročiti, da bi se alarmi signal začel oglašati po nepotrebnem pri:

(a)	udarcu v vozilo: preskus je naveden v odstavku 7.2.13;

(b)	elektromagnetnih motnjah: preskusi so navedeni v odstavku 7.2.12;

(c)	zmanjšanju napetosti akumulatorja zaradi neprekinjenega praznjenja: preskus je naveden v odstavku 7.2.14;

(d)	lažnem alarmu sklopa za nadzor prostora za potnike: preskus je naveden v odstavku 7.2.15.

6.1.2.2   Če lahko vložnik vloge za homologacijo dokaže, na primer s tehničnimi podatki, da je zadovoljivo poskrbljeno za zavarovanje pred lažnimi alarmi, lahko tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, opusti zahtevo za izvedbo nekaterih zgoraj navedenih preskusov.

6.2   Zvočni alarm

6.2.1   Splošno

Opozorilni signal mora biti jasno slišen in razpoznaven ter se mora znatno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

Poleg originalne naprave za oddajanje zvočnih opozoril je lahko vgrajena tudi posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril, in sicer na območju vozila, ki ga nadzoruje VAS, kjer mora biti zavarovana pred preprostim in hitrim dostopom nepooblaščenih oseb.

Če se uporablja posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril v skladu z odstavkom 6.2.3.1 spodaj, je originalno standardno zvočno opozorilno napravo mogoče upravljati oziroma sprožiti tudi prek VAS, če morebiten poskus onesposobitve standardne zvočne opozorilne naprave (ki je na splošno veliko lažje dostopna) ne vpliva na neoporečnost delovanja dodatne zvočne opozorilne naprave.

6.2.2   Trajanje zvočnega signala

Najmanj	:	25 s
Največ	:	30 s

Zvočni signal se lahko začne ponovno oglašati šele po ponovnem poskusu nedovoljenega posega v vozilo, tj. po preteku zgoraj navedenega časa.

(Omejitve: glej odstavka 6.1.1 in 6.1.2 zgoraj).

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oglašanje signala takoj prenehati.

6.2.3   Zahteve glede zvočnega signala

6.2.3.1   Signalna naprava, ki oddaja zvok stalne glasovne višine (stalen frekvenčni spekter), na primer troblja: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I Pravilnika št. 28.

Zvočni signal s prekinitvami (se oglaša/se ne oglaša):

Sprožilna frekvenca … 2 Hz ± 1 Hz,

Čas, ko naprava oddaja zvok = čas, ko naprava ne oddaja zvoka, ± 10 odstotkov.

6.2.3.2   Naprava za oddajanje zvočnih signalov s spreminjajočo se frekvenco zvoka:

akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I k Pravilniku št. 28, vendar z enakim prehodom, kar zadeva značilno frekvenčno območje znotraj zgoraj omenjenega območja (1 800 Hz do 3 550 Hz) v obeh smereh.

Frekvenca prehoda … 2 Hz ± 1 Hz

6.2.3.3   Jakost zvoka

Vir oddajanja zvoka (zvočilo) mora biti:

(a)	ali zvočna opozorilna naprava, homologirana na podlagi dela I Pravilnika št. 28,

(b)

ali pa naprava, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.1 in 6.2 dela I Pravilnika št. 28. Če pa zvok ne prihaja od originalne naprave za oddajanje zvočnega opozorila, ampak od drugega vira oddajanja zvoka, se lahko najmanjša jakost zvoka zmanjša na vrednost 100 dB (A), izmerjeno pod pogoji, opisanimi v delu I Pravilnika št. 28.

6.3   Svetlobni alarm – če je vgrajen

6.3.1   Splošno

V primeru poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora naprava sprožiti oddajanje svetlobnih signalov, kot je to natančno opredeljeno v odstavkih 6.3.2 in 6.3.3 spodaj.

6.3.2   Trajanje svetlobnega signala

Oddajanje svetlobnega signala mora trajati od 25 sekund do 5 minut po sprožitvi alarma.

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oddajanje signala takoj prenehati.

6.3.3   Vrsta svetlobnega signala

Utripanje vseh smernih svetilk in/ali svetilk vozila v prostoru za potnike, vključno z vsemi svetilkami, ki so priključene na isti električni tokokrog.

Sprožilna frekvenca 2 Hz ± 1 Hz

V zvezi z zvočnim signalom so dovoljeni tudi asinhroni signali.

Čas, ko naprava oddaja svetlobni znak = čas, ko naprava ne oddaja svetlobnega znaka, ± 10 odstotkov

6.4   Alarm s pomočjo radijskega prenosa (pager) – če je vgrajen

VAS lahko vključuje napravo, ki oddaja alarmne signale s pomočjo radijskega prenosa.

6.5   Zapora vključitve

6.5.1   Ko motor deluje, mora biti onemogočena namerna ali nenamerna vključitev alarmnega sistema.

6.6   Vključitev in izključitev VAS

6.6.1   Vključitev

Dovoljen je kateri koli primeren način vključitve VAS, če tak način nenamerno oziroma naključno ne povzroči lažnih alarmov.

6.6.2   Izključitev

VAS se mora izključiti z eno od naprav ali s kombinacijo več naprav, navedenih spodaj. Dovoljena je uporaba drugih naprav, s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

6.6.2.1   Mehanski ključ (ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 10 k temu pravilniku), ki je lahko povezan z osrednjim sistemom za zaklepanje vozila, ki obsega najmanj 1 000 različnih kombinacij in ga je mogoče upravljati od zunaj.

6.6.2.2   Električna/elektronska naprava, na primer sklop za daljinsko upravljanje, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali mora čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

6.6.2.3   Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava znotraj zavarovanega prostora za potnike, s časovno krmiljeno zakasnitvijo vstopa/izstopa potnikov.

6.7   Zakasnitev pri izstopanju potnikov

Če je stikalo za vključitev VAS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo. Obstajati mora možnost nastavljanja te zakasnitve začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo, in sicer v časovnem območju od 15 do 45 sekund po vključitvi stikala. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

6.8   Zakasnitev pri vstopanju potnikov

Če je stikalo za izključitev VAS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja, in sicer najmanj 5 sekund in največ 15 sekund, pred sproženjem zvočnih in svetlobnih signalov. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

6.9   Sklop za prikaz stanja

6.9.1   Za zagotavljanje podatkov o stanju, v katerem se VAS nahaja (vključen/izključen, čas zakasnitve, alarm je bil sprožen), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in zunaj prostora za potnike. Jakost svetlobe pri svetlobnih prikazovalnikih, ki so nameščeni zunaj prostora za potnike, ne sme presegati 0,5 cd.

6.9.2   Če je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov, kot je na primer prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno, mora biti prikaz svetloben oziroma viden v skladu z odstavkom 6.9.1. Tak svetlobni prikaz se lahko doseže tudi s sočasnim delovanjem vseh smernih svetilk in/ali s svetilkami v prostoru za potnike, če trajanje svetlobnega sporočila s smernimi svetilkami ni daljše od treh sekund.

6.10   Napajanje z energijo

Vir energije za delovanje VAS je lahko akumulator vozila ali akumulator, ki ga je mogoče ponovno napolniti. Če je določeno, se lahko uporabi dodaten akumulator, ki ga je mogoče napolniti, ali akumulator, ki ga ni mogoče napolniti. Ti akumulatorji nikakor ne smejo z energijo oskrbovati drugih delov električnega sistema vozila.

6.11   Zahteve, ki se nanašajo na neobvezne funkcije

6.11.1   Samopreverjanje, samodejna naznanitev napake

Ob vključitvi VAS lahko sistem z uporabo funkcije samopreverjanja (verjetnostna kontrola) ugotovi neustrezna stanja, na primer odprta vrata itd., in to tudi sporoči.

6.11.2   Alarm za priklic pomoči v sili

Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen ne glede na stanje, v katerem se VAS nahaja (vključen ali izključen), in/ali njegovo funkcijo. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje, v katerem se VAS nahaja (vključen ali izključen). Poleg tega mora biti mogoče, da lahko uporabnik vozila izključi alarm za priklic pomoči v sili. V primeru zvočnega alarma trajanje oddajanja zvočnega signala pri vsakokratni vključitvi ne sme biti omejeno. Alarm za priklic pomoči v sili ne sme onemogočiti delovanja motorja ali ga ugasniti, ko ta deluje.

7.   PARAMETRI DELOVANJA IN PRESKUSNI POGOJI (5)

7.1   Parametri delovanja

Vsi sestavni deli VAS morajo v spodaj navedenih pogojih delovati neoporečno in brez napak.

7.1.1   Klimatski pogoji

Opredeljena sta dva razreda temperature okolja, in sicer:

od – 40 °C do + 85 °C za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostor za potnike ali v prtljažnik,

od – 40 °C do + 125 °C za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v motorni prostor, če ni določeno drugače.

7.1.2   Stopnja zaščite pri vgradnji

Zagotovljene morajo biti naslednje stopnje zaščite v skladu s publikacijo IEC 529-1989:

IP 40 za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostoru za potnike,

IP 42 za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostoru za potnike pri kabrioletih in vozilih s premično streho, če je položaj namestitve tak, da zahteva večjo stopnjo zaščite od IP 40,

IP 54 za vse ostale sestavne dele.

Proizvajalec VAS mora v navodilih za vgradnjo navesti vse morebitne omejitve glede namestitve vsakega sestavnega dela sklopa glede na prah, vodo in temperaturo.

7.1.3   Odpornost proti vremenskim vplivom

Sedem dni v skladu z IEC 68-2-30-1980.

7.1.4   Električne razmere

Nazivna napajalna napetost: 12 V.

Območje dejanskih napajalnih napetosti: od 9 V do 15 V v temperaturnem območju v skladu z odstavkom 7.1.1.

Dovoljeni čas trajanja prevelike napetosti pri temperaturi 23 °C

:

U = 18 V, največ 1 uro, U = 24 V, največ 1 minuto.

7.2   Preskusni pogoji

7.2.1   Preskusi delovanja

Če se pri preskusih delovanja, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 7.2.3, 7.2.4, 7.2.5, 7.2.6 in 7.2.8.4, nekateri preskusi, ki se v vseh teh odstavkih zahtevajo pred preskusi delovanja, izvedejo zaporedoma na enem alarmnem sistemu vozila, se preskus delovanja namesto po vsakem izbranem preskusu lahko opravi le enkrat po koncu izbranih preskusov. Proizvajalci vozil in dobavitelji morajo zagotoviti zadovoljive rezultate le pri neakumuliranih postopkih.

7.2.1.1   Preverjati je treba skladnost VAS z naslednjimi zahtevami:

(a)	trajanje oddajanja alarma v skladu z odstavkoma 6.2.2 in 6.3.2;

(b)	frekvenco in razmerje časov, ko naprava oddaja signal in ko ga ne oddaja, v skladu z odstavkoma 6.3.3 in 6.2.3.1 ali odstavkom 6.2.3.2;

(c)	število alarmnih ciklov v skladu z odstavkom 6.1.1, če je primerno;

(d)	preskus zapore vključitve v skladu z odstavkom 6.5.

7.2.1.2   Normalni preskusni pogoji

Napetost … U = 12 V ± 0,2 V

Temperatura … Q = 23 °C ± 5 °C

7.2.2   Odpornost proti spremembam temperature in napetosti

Skladnost z zahtevami, opredeljenimi v odstavku 7.2.1.1, je treba preverjati tudi pri naslednjih pogojih:

Temperatura pri preskusu	Q = –40 °C ± 2 °C
Napetost pri preskusu	U = 9 V ± 0,2 V
Trajanje preskusa	4 ure

7.2.2.2   Za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostoru za potnike ali v prtljažniku:

Temperatura pri preskusu	Q = +85 °C ± 2 °C
Napetost pri preskusu	U = 15 V ± 0,2 V
Trajanje preskusa	4 ure

7.2.2.3   Za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v motornem prostoru, če ni drugače določeno:

Temperatura pri preskusu	Q = +125 °C ± 2 °C
Napetost pri preskusu	U = 15 V ± 0,2 V
Trajanje preskusa	4 ure

7.2.2.4   VAS je treba tako v vključenem kot tudi v izključenem stanju za eno uro izpostaviti delovanju prenapetosti 18 V ± 0,2 V.

7.2.2.5   VAS je treba tako v vključenem kot tudi v izključenem stanju za eno minuto izpostaviti delovanju prenapetosti 24 V ± 0,2 V.

7.2.3   Varnost delovanja po opravljenih preskusih vodotesnosti in odpornosti proti tujkom

Po končanem preskusu vodotesnosti in odpornosti proti tujkom v skladu z IEC 529-1989, opravljenem za stopnje zaščite, navedene v odstavku 7.1.2, je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1.

Po dogovoru s tehnično službo ta zahteva ni obvezna pri:

(a)

homologaciji alarmnega sistema vozila kot samostojne tehnične enote. V tem primeru proizvajalec alarmnega sistema vozila: (i) v točki 4.5 opisnega lista (del 1 Priloge 1A) navede, da zahteva iz tega odstavka za alarmni sistem vozila ni bila uporabljena (v skladu z delom I tega pravilnika), ter (ii) v točki 4.1 opisnega lista navede vozila, v katera se lahko vgradi alarmni sistem, in ustrezne pogoje vgradnje iz točke 4.2;

(b)	homologaciji vozila glede na alarmni sistem. V tem primeru proizvajalec v odstavku 3.1.3.1.1 opisnega lista (del 2 Priloge 1A) navede, da se zahteva iz tega odstavka za alarmni sistem ne uporablja zaradi posebnih pogojev vgradnje, proizvajalec vozila pa o tem predloži ustrezna dokazila;

(c)

homologaciji vozila glede na vgradnjo alarmnega sistema, ki je homologiran kot samostojna tehnična enota. V tem primeru proizvajalec v odstavku 3.1.3.1.1 opisnega lista (del 2 Priloge 1A) navede, da se zahteva iz tega odstavka za vgradnjo alarmnega sistema ne uporablja, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji vgradnje.

Ta zahteva se ne uporablja, kadar so bile informacije iz odstavka 3.1.3.1.1 dela 2 Priloge 1A predložene že ob homologaciji alarmnega sistema kot samostojne tehnične enote.

7.2.4   Varnost delovanja po opravljenem preskusu odpornosti proti kondenzirani vlagi

Po končanem preskusu odpornosti proti kondenzirani vlagi, ki ga je treba opraviti v skladu z IEC 68-2-30 (1980), je treba ponoviti preskuse delovanja sistema v skladu z odstavkom 7.2.1.

7.2.5   Preskus odpornosti proti zamenjavi polov napajanja

Ne sme priti do uničenja VAS in njegovih sestavnih delov po tem, ko je bil za dve minuti izpostavljen napajanju z napetostjo do 13 V ob zamenjanih polih napajanja.

Po zaključku tega preskusa je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1, po potrebi z zamenjanimi varovalkami.

7.2.6   Preskus zaščite pred kratkimi stiki

Vse električne povezave VAS morajo biti zavarovane pred kratkimi stiki pri največji napetosti 13 V, in sicer tako, da so priključene na ozemljitev in/ali zavarovane z varovalkami.

Po zaključku tega preskusa je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1, po potrebi z zamenjanimi varovalkami.

7.2.7   Poraba energije v vključenem stanju

Poraba energije v vključenem stanju v pogojih, opisanih v odstavku 7.2.1.2, ne sme biti večja od povprečno 20 mA pri celotnem alarmnem sistemu, vključno s sklopom za prikaz stanja.

Po dogovoru s tehnično službo ta zahteva ni obvezna pri:

(a)

homologaciji alarmnega sistema vozila kot samostojne tehnične enote. V tem primeru proizvajalec alarmnega sistema vozila: (i) v točki 4.5 opisnega lista (del 1 Priloge 1A) navede, da zahteva iz tega odstavka za alarmni sistem vozila ni bila uporabljena (v skladu z delom I tega pravilnika); (ii) v točki 4.1 opisnega lista navede vozila, v katera se lahko vgradi alarmni sistem, in ustrezne pogoje vgradnje iz točke 4.2 ter (iii) s predložitvijo ustrezne dokumentacije dokaže, da so zahteve glede porabe energije izpolnjene;

(b)	homologaciji vozila glede na alarmni sistem. V tem primeru proizvajalec v točki 3.1.3.1.1 opisnega lista (del 2 Priloge 1A) navede, da se zahteva iz tega odstavka za alarmni sistem ne uporablja zaradi posebnih pogojev vgradnje, in o tem predloži ustrezna dokazila;

(c)

homologaciji vozila glede na vgradnjo alarmnega sistema, ki je homologiran kot samostojna tehnična enota. V tem primeru proizvajalec v točki 3.1.3.1.1 opisnega lista (del 2 Priloge 1A) navede, da se zahteva iz tega odstavka za vgradnjo alarmnega sistema ne uporablja, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji vgradnje.

Ta zahteva se ne uporablja, kadar so bile informacije iz točke 3.1.3.1.1 dela 2 Priloge 1A predložene že ob homologaciji alarmnega sistema kot samostojne tehnične enote.

7.2.8   Varnost delovanja po opravljenem vibracijskem preskusu

7.2.8.1   Za ta preskus so sestavni deli razdeljeni na dva tipa:

tip 1	:	sestavni deli, ki so običajno vgrajeni v vozilo,
tip 2	:	sestavni deli, ki so namenjeni za pritrditev na motor.

7.2.8.2   Sestavni deli / VAS se izpostavi(-jo) sinusnemu nihanju z naslednjimi značilnostmi:

7.2.8.2.1   Za tip 1

Frekvenca se mora spreminjati v območju od 10 Hz do 500 Hz, največja amplituda mora znašati ± 5 mm, največji pospešek pa 3 g (od 0 do največje vrednosti).

7.2.8.2.2   Za tip 2

Frekvenca se mora spreminjati v območju od 20 Hz do 300 Hz, največja amplituda mora znašati ± 2 mm, največji pospešek pa 15 g (od 0 do največje vrednosti).

7.2.8.2.3   Za oba, tip 1 in tip 2:

(a)	frekvenca se mora spreminjati za eno oktavo na minuto;

(b)	število ciklov je 10, preskus pa je treba opraviti vzdolž vsake od treh osi;

(c)	uporablja se nihanje pri nizkih frekvencah pri največji stalni amplitudi in z največjim stalnim pospeškom pri visokih frekvencah.

7.2.8.3   Med preskusom mora biti VAS priključen na električni tok, kabel pa mora biti podprt po 200 mm.

7.2.8.4   Po zaključku vibracijskega preskusa je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1.

7.2.9   Preskus vzdržljivosti

Pri preskusnih pogojih, določenih v odstavku 7.2.1.2, je treba izvesti 300 popolnih ciklov oddajanja alarmnih opozoril (zvočnih in/ali svetlobnih) s 5 minutnimi obdobji mirovanja pri napravi, ki oddaja zvok.

7.2.10   Preskusi delovanja zunanjega stikala, ki se vključuje s pomočjo ključa (stikalo nameščeno na zunanji strani vozila)

Naslednje preskuse je treba opraviti samo v primeru, če se za to ne uporablja originalni cilinder ključavnice v vratih vozila.

7.2.10.1   Stikalo, ki se vključuje s pomočjo ključa, mora biti zasnovano in izdelano tako, da ohrani svojo polno učinkovitost delovanja tudi po opravljenih 2 500 ciklih vključitve/izključitve v vsaki smeri, čemur sledi najmanj 96 ur trajajoči preskus, pri katerem je stikalo izpostavljeno delovanju slanega razpršila, v skladu z IEC 68-2-11-1981, kar predstavlja preskus odpornosti proti koroziji.

7.2.11   Preskus sistemov za zavarovanje prostora za potnike

Alarm se mora sprožiti, ko skozi odprto okno prednjih vrat v prostor za potnike potisnemo navpično ploščo z merami 0,2 × 0,15 m do globine 0,3 m (merjeno od sredine navpične plošče) v smeri naprej in vzporedno s cesto s hitrostjo 0,4 m/s in pod kotom 45o glede na vzdolžno središčno ravnino vozila. (Glej risbe v Prilogi 8 k temu pravilniku.)

7.2.12   Elektromagnetna združljivost

Na VAS je treba opraviti preskuse, opisane v Prilogi 9.

V tem primeru se za VAS, ki izpolnjuje vse statuse delovanja preskusov iz Priloge 9, šteje, da v skladu z zahtevami iz odstavka 6.1.2.1 ne povzroča po nepotrebnem vklopa alarmnega signala.

V zvezi s skladnostjo statusa delovanja v vsakem posameznem preskusu se za VAS, pri katerem se mora alarm pri nekaterih pogojih uporabe iz Priloge 9 v vklopljenem stanju oglasiti ter se pri preskusih tudi dejansko oglasi, šteje, da deluje v skladu z namenom in izpolnjuje status delovanja posameznih preskusov. Proizvajalec VAS to dokaže s predložitvijo ustrezne dokumentacije.

7.2.13   Zavarovanje pred lažnim alarmom v primeru udarca v vozilo

Preveriti je treba, da udarec polkrožno oblikovanega telesa z zaobljeno površino premera 165 mm in s trdoto 70 ± 10 Shore A z energijo, ki ne presega 4,5 Joulov, v kateri koli del karoserije vozila ali zastekljenih površin, ne povzroči lažnih alarmov.

7.2.14   Zavarovanje pred lažnim alarmom v primeru zmanjšanja napetosti

Preveriti je treba, da počasno zmanjševanje napetosti glavnega akumulatorja, ki se prazni s stalno hitrostjo 0,5 V na uro do vrednosti 3 V, ne povzroči lažnih alarmov.

Preskusni pogoji: glej odstavek 7.2.1.2 zgoraj.

7.2.15   Preskus zavarovanja pred lažnim alarmom pri sklopu za nadzor prostora za potnike

Sisteme, ki so namenjeni za zavarovanje prostora za potnike skladno z odstavkom 6.1.1 zgoraj, je treba preskusiti skupaj z vozilom v običajnih pogojih (odstavek 7.2.1.2).

Sistem, vgrajen v skladu z navodili proizvajalca, se ne sme sprožiti med tem, ko je petkrat v 0,5 sekundnih presledkih izpostavljen preskusu, opisanem v odstavku 7.2.13 zgoraj.

Navzočnost kakega človeka, ki se vozila dotakne ali se giblje okoli zunanjega dela vozila (pri zaprtih oknih), ne sme povzročiti lažnih alarmov.

8.   NAVODILA

Vsakemu VAS mora biti priloženo naslednje:

8.1   navodila za vgradnjo:

8.1.1

seznam vozil in modelov vozil, za katere je naprava namenjena. Seznam je lahko specifičen ali pa splošen, na primer „vsa vozila z bencinskim motorjem in 12-voltnim akumulatorjem, pri katerem je negativni pol priključen na maso“;

8.1.2

način vgradnje, ponazorjen s fotografijami in/ali zelo natančnimi risbami;

8.1.3

pri VAS, ki vključuje napravo za imobilizacijo vozila, dodatna navodila glede izpolnjevanja zahtev iz dela III tega pravilnika;

8.2   prazno oziroma neizpolnjeno potrdilo o vgradnji, katerega vzorec je podan v Prilogi 7;

8.3   splošna izjava, namenjena kupcu VAS, ki ga opozarja na naslednje točke:

VAS mora biti vgrajen skladno z navodili proizvajalca;

priporočljivo je izbrati ustrezno strokovno usposobljeno osebo (proizvajalec VAS lahko na prošnjo priskrbi seznam ustrezno strokovno usposobljenih oseb);

za vgradnjo takih naprav ustrezno strokovno usposobljena oseba mora izpolniti potrdilo o vgradnji, ki je priloženo VAS;

8.4   navodila za uporabo;

8.5   navodila za vzdrževanje;

8.6   splošno opozorilo glede nevarnosti, povezane s kakršnimi koli spremembami ali dopolnitvami sistema; take spremembe ali dopolnitve bi samodejno privedle do tega, da potrdilo o vgradnji iz odstavka 8.2 zgoraj ne bi bilo več veljavno.

8.7   navedba mesta ali mest, kjer se nahaja mednarodna homologacijska oznaka, omenjena v odstavku 4.4 tega pravilnika, in/ali mednarodnega potrdila o skladnosti, omenjenega v odstavku 4.5 tega pravilnika.

9.   SPREMEMBA TIPA ALARMNEGA SISTEMA VOZILA (VAS) IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

Vsaka sprememba tipa VAS se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral ta tip VAS.

Organ lahko potem:

(a)	meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da VAS v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

(b)	od tehnične službe, pristojne za opravljanje preskusov, zahteva za nekatere ali vse preskuse, opisane v odstavkih 5, 6 in 7 tega pravilnika, nadaljnje poročilo o preskusu.

Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

10.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

10.1	Vsak alarmni sistem vozila, homologiran po tem pravilniku, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5, 6 in 7 zgoraj, da je v skladu s homologiranim tipom.

10.2	Za vsak tip alarmnega sistema vozila se opravijo preskusi, opisani v odstavkih 7.2.1 do 7.2.10 tega pravilnika, na podlagi statističnega preverjanja in naključnih vzorcev v skladu z enim od rednih postopkov zagotavljanja kakovosti.

10.3	Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v posameznih proizvodnih obratih. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na vsaki dve leti.

11.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

11.1   Homologacija, podeljena za tip VAS v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 10 zgoraj.

11.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip VAS, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo.

Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

DEL II –   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NJEGOV ALARMNI SISTEM

Če se VAS, homologiran v skladu z delom I tega pravilnika, uporablja v vozilu, ki je bilo predloženo v homologacijo v skladu z delom II tega pravilnika, se preskusi, ki jih je moral VAS prestati za pridobitev homologacije v skladu z delom I tega pravilnika, ne ponovijo.

14.   OPREDELITEV POJMOV

V delu II tega pravilnika

14.1	„alarmni sistem“ (AS) pomeni sklop sestavnih delov, ki so vgrajeni kot originalna oprema v določen tip vozila, ki so namenjeni sporočanju poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo; ti sistemi lahko zagotavljajo dodatno zaščito pred nedovoljeno uporabo vozila;

14.2	„tip vozila glede na njegov alarmni sistem“ pomeni vozila, ki se bistveno ne razlikujejo v pomembnih vidikih, kot so: (a) blagovna znamka proizvajalca; (b) lastnosti vozila, ki precej vplivajo na zmogljivosti AS; (c) tip in zasnova AS ali VAS.

14.3	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na zahteve iz odstavkov 17, 18 in 19 spodaj.

14.4	Druge opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za del II, so v odstavku 2 tega pravilnika.

15.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

15.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na njegov AS vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

15.2   Vlogi se priloži opisni list, ki je skladen z vzorcem iz dela 2 Priloge 1A.

15.3   Tehnični službi se predloži vozilo, ki je vzorčni tip vozila, ki ga je treba homologirati.

15.4   Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki ustrezajo tipu, se lahko sprejme samo, če lahko vlagatelj pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da, kar zadeva zahteve tega pravilnika, odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja.

16.   HOMOLOGACIJA

16.1   Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 17, 18 in 19 spodaj, se homologacija za ta tip vozila podeli.

16.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 01 za spremembe 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

16.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

16.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in lahko dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz::

16.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (6);

16.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, simbol „A“ ali „I“ ali „AI“, ki nakazuje, ali je bilo vozilo homologirano glede na njegov alarmni sistem ali njegove naprave za imobilizacijo vozila ali kombinacijo obojega, pomišljaj in homologacijska številka desno od kroga, opisanega v odstavku 16.4.1.

16.5   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranem po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola, predpisanega v odstavku 16.4.1, ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih desno od simbola, predpisanega v odstavku 16.4.1, vstavijo številka pravilnika in homologacijska številka ter dodatni simboli iz vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

16.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

16.7   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

16.8   V Prilogi 5 k temu pravilniku so primeri namestitev homologacijskih oznak.

17.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

17.1   AS mora biti zasnovan in izdelan tako, da v primeru poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo, oddaja opozorilni signal, ter lahko vključuje napravo za imobilizacijo vozila.

Opozorilni signal mora biti bodisi zvočni, ki poleg tega lahko vključuje tudi svetlobne opozorilne naprave, bodisi s pomočjo radijskih valov delujoča alarmna naprava ali katera koli kombinacija zgoraj naštetih možnosti.

17.2   Vozila, ki so opremljena z alarmnimi sistemi, morajo izpolnjevati ustrezne tehnične zahteve, zlasti glede elektromagnetne združljivosti (EMC).

17.3   Če je mogoče delovanje AS upravljati daljinsko z radijskim prenosom (signalom), na primer za vključitev ali izključitev ali prenos alarmnega sporočila, mora biti v skladu z ustreznimi standardi ETSI (glej opombo 2, ki se nanaša na odstavek 5.3), na primer EN 300 220-1 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-2 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-3 V1.1.1 (2000-09) in EN 301 489-3 V1.2.1 (2000-08) (vključno z vsemi priporočenimi zahtevami). Frekvenca in največja moč oddajanja radijskih signalov za vključitev in izključitev alarmnega sistema morata biti v skladu s priporočilom CEPT/ERC (glej opombo 3, ki se nanaša na odstavek 5.3) 70-03 (17. februar 2000) v zvezi z uporabo naprav kratkega dosega (glej opombo 4 k odstavku 5.3).

17.4   AS in njegovi sestavni deli se ne smejo sprožiti nenamerno oziroma naključno, zlasti ne takrat, ko motor deluje.

17.5   Okvare AS ali okvare na njegovem električnem napajanju ne smejo neugodno vplivati na varnost delovanja vozila.

17.6   Alarmni sistem, njegovi sestavni deli in sklopi, ki jih ti deli nadzorujejo, morajo biti zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da kar najbolj zmanjšajo tveganje, da bi jih lahko nekdo onesposobil ali jih na hitro in ne da bi pri tem vzbujal pozornost naredil neuporabne, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti.

17.7   Sistem mora biti zasnovan tako, da kratek stik v katerem koli tokokrogu za oddajanje opozorilnega signala ne privede do onesposobitve delovanja katerega koli drugega elementa alarmnega sistema, ki je v nekem drugem tokokrogu in ne v tistem, v katerem je prišlo do kratkega stika.

17.8   AS lahko vključuje tudi napravo za imobilizacijo vozila, ki mora izpolnjevati zahteve iz dela III tega pravilnika.

18.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

18.1   Stopnja zaščite

18.1.1   Posebne zahteve

AS mora zaznati in sporočiti oziroma signalizirati vsaj odpiranje katerih koli vrat pri vozilu, pokrova motorja in prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih teles, na primer svetilke v prostoru za potnike, ne sme neugodno vplivati na učinkovitost delovanja nadzora.

Dovoljena je vgradnja dodatnih učinkovitih sklopov za zaznavanje, ki signalizirajo/posredujejo sporočilo o, na primer:

(a)	poskusu vdora v vozilo, na primer sklop za nadzor prostora za potnike, sklop za nadzor okenskih stekel, razbitje katere koli zastekljene površine, ali

(b)	o poskusu odtujitve (tatvine) vozila, na primer s sklopi za zaznavanje nagiba,

pri čemer je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje vsakega nepotrebnega oglašanja alarma (= lažnega alarma, glej odstavek 18.1.2 spodaj).

Ker ti dodatni sklopi za zaznavanje oddajajo alarmni signal tudi po opravljenem vdoru (na primer z razbitjem zastekljene površine) ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (na primer vetra), se alarmni signal, ki se sproži po posredovanju enega od zgoraj navedenih sklopov za zaznavanje, ne sme sprožiti več kot desetkrat v istem času, v katerem je AS vključen.

V tem primeru mora biti čas, v katerem sistem je vključen, omejen s pooblaščeno izključitvijo sistema s posegom, ki ga izvede uporabnik vozila.

Nekatere vrste dodatnih sklopov za zaznavanje, na primer za nadzor prostora za potnike (s pomočjo ultrazvoka ali infra-rdeče svetlobe) ali sklop za zaznavanje nagiba itd., je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseg opraviti posebej in namensko vsakič pred vključitvijo AS. Ko je alarmni sistem vključen, izključitev sklopov za zaznavanje ne sme biti mogoča.

18.1.2   Zavarovanje pred lažnimi alarmi

18.1.2.1   Treba je zagotoviti, da AS ne more, niti ko je vključen niti ko je izključen, povzročiti, da bi se alarmni signal začel oglašati po nepotrebnem pri:

(a)	udarcu v vozilo: preskus je naveden v odstavku 7.2.13;

(b)	elektromagnetnih motnjah: preskusi so navedeni v odstavku 7.2.12;

(c)	zmanjšanju napetosti akumulatorja zaradi neprekinjenega praznjenja: preskus je naveden v odstavku 7.2.14;

(d)	lažnem alarmu sklopa za nadzor prostora za potnike: preskus je naveden v odstavku 7.2.15.

18.1.2.2   Če lahko vložnik vloge za homologacijo dokaže, na primer s tehničnimi podatki, da je zadovoljivo poskrbljeno za zavarovanje pred lažnimi alarmi, lahko tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, opusti zahtevo za izvedbo nekaterih zgoraj navedenih preskusov.

18.2   Zvočni alarm

18.2.1   Splošno

Opozorilni signal mora biti jasno slišen in razpoznaven ter se mora znatno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

Poleg originalne naprave za oddajanje zvočnih opozoril je lahko vgrajena tudi posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril, in sicer na območju vozila, ki ga nadzoruje AS, kjer mora biti zavarovana pred preprostim in hitrim dostopom nepooblaščenih oseb.

Če se uporablja posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril v skladu z odstavkom 18.2.3.1 spodaj, je originalno standardno zvočno opozorilno napravo mogoče upravljati oziroma sprožiti tudi prek AS, če morebiten poskus onesposobitve standardne zvočne opozorilne naprave (ki je na splošno dostopnejša) ne vpliva na neoporečnost delovanja dodatne zvočne opozorilne naprave.

18.2.2   Trajanje zvočnega signala

Najmanj	:	25 s.
Največ	:	30 s.

Zvočni signal se lahko začne ponovno oglašati šele po ponovnem poskusu nedovoljenega posega v vozilo, tj. po preteku zgoraj navedenega časa.

(Omejitve: glej odstavka 18.1.1 in 18.1.2 zgoraj).

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oglašanje alarmnega signala takoj prenehati.

18.2.3   Zahteve glede zvočnega signala

18.2.3.1   Signalna naprava, ki oddaja zvok stalne glasovne višine (stalen frekvenčni spekter), na primer troblja: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I Pravilnika št. 28.

Zvočni signal s prekinitvami (se oglaša/se ne oglaša):

Sprožilna frekvenca … 2 Hz ± 1 Hz

Čas, ko naprava oddaja zvok = čas, ko naprava ne oddaja zvoka, ± 10 odstotkov

18.2.3.2   Naprava za oddajanje zvočnih signalov s spreminjajočo se frekvenco zvoka: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I k Pravilniku št. 28, vendar z enakim prehodom, kar zadeva značilno frekvenčno območje znotraj zgoraj omenjenega območja (1 800 Hz do 3 550 Hz) v obeh smereh.

Frekvenca prehoda … 2 Hz ± 1 Hz

18.2.3.3   Jakost zvoka

Vir oddajanja zvoka (zvočilo) mora biti:

(a)	ali zvočna opozorilna naprava, homologirana na podlagi dela I Pravilnika ECE št. 28,

(b)

ali pa naprava, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.1 in 6.2 dela I Pravilnika ECE št. 28. Vendar se lahko, če zvok ne prihaja od originalne naprave za oddajanje zvočnega opozorila, temveč od drugega vira oddajanja zvoka, najmanjša jakost zvoka zmanjša na vrednost 100 dB (A), izmerjeno pod pogoji, opisanimi v delu I Pravilnika ECE št. 28.

18.3   Svetlobni alarm – če je vgrajen

18.3.1   Splošno

V primeru vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora naprava sprožiti oddajanje svetlobnih signalov, kot je to natančno opredeljeno v odstavkih 18.3.2 in 18.3.3 spodaj.

18.3.2   Trajanje svetlobnega signala

Oddajanje svetlobnega signala mora trajati od 25 sekund do 5 minut po sprožitvi alarma. Z izključitvijo alarmnega sistema mora oddajanje signala takoj prenehati.

18.3.3   Vrsta svetlobnega signala

Utripanje vseh smernih svetilk in/ali svetilk vozila v prostoru za potnike, vključno z vsemi svetilkami, ki so priključene na isti električni tokokrog.

Sprožilna frekvenca … 2 Hz ± 1 Hz

V zvezi z zvočnim signalom so dovoljeni tudi asinhroni signali.

Čas, ko naprava oddaja svetlobni znak = čas, ko naprava ne oddaja svetlobnega znaka, ± 10 odstotkov

18.4   Alarm s pomočjo radijskega prenosa (pager) – če je vgrajen

AS lahko vključuje napravo, ki oddaja alarmne signale s pomočjo radijskega prenosa.

18.5   Zapora vključitve

18.5.1   Ko motor deluje, mora biti onemogočena namerna ali nenamerna vključitev alarmnega sistema.

18.6   Vključitev in izključitev AS

18.6.1   Vključitev

Dovoljen je kateri koli primeren način vključitve AS, če tak način nenamerno oziroma naključno ne povzroči lažnih alarmov.

18.6.2   Izključitev

AS se mora izključiti z eno od naprav ali s kombinacijo več naprav, navedenih spodaj. Dovoljena je uporaba drugih naprav, s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

18.6.2.1   Mehanski ključ (ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 10 k temu pravilniku), ki je lahko povezan z osrednjim sistemom za zaklepanje vozila, ki obsega najmanj 1 000 različnih kombinacij in ga je mogoče upravljati od zunaj.

18.6.2.2   Električna/elektronska naprava, na primer sklop za daljinsko upravljanje, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali mora čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

18.6.2.3   Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava znotraj zavarovanega prostora za potnike, s časovno krmiljeno zakasnitvijo vstopa/izstopa potnikov.

18.7   Zakasnitev pri izstopanju potnikov

Če je stikalo za vključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo. Obstajati mora možnost nastavljanja te zakasnitve začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo, in sicer v časovnem območju od 15 do 45 sekund po vključitvi stikala. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

18.8   Zakasnitev pri vstopanju potnikov

Če je stikalo za izključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja, in sicer najmanj 5 sekund in največ 15 sekund, pred sproženjem zvočnih in svetlobnih signalov. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

18.9   Sklop za prikaz stanja

18.9.1   Za zagotavljanje podatkov o stanju, v katerem se AS nahaja (vključeno/izključeno, čas zakasnitve, alarm je bil sprožen), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in zunaj prostora za potnike. Jakost svetlobe pri svetlobnih prikazovalnikih, ki so nameščeni zunaj prostora za potnike, ne sme presegati 0,5 cd.

18.9.2   Če je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov, kot je na primer prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno, mora biti prikaz svetloben oziroma viden v skladu z odstavkom 18.9.1. Tak svetlobni prikaz se lahko doseže tudi s sočasnim delovanjem vseh smernih svetilk in/ali s svetilkami v prostoru za potnike, če trajanje svetlobnega sporočila s smernimi svetilkami ni daljše od treh sekund.

18.10   Napajanje z energijo

Vir energije za delovanje AS je lahko akumulator vozila ali akumulator, ki ga je mogoče ponovno napolniti. Če je določeno, se lahko uporabi dodaten akumulator, ki ga je mogoče napolniti, ali akumulator, ki ga ni mogoče napolniti. Ti akumulatorji nikakor ne smejo z energijo oskrbovati drugih delov električnega sistema vozila.

18.11   Zahteve, ki se nanašajo na neobvezne funkcije

18.11.1   Samopreverjanje, samodejna naznanitev napake

Ob vključitvi AS lahko sistem z uporabo funkcije samopreverjanja (verjetnostna kontrola) ugotovi neustrezna stanja, na primer odprta vrata itd., in to tudi sporoči.

18.11.2   Alarm za priklic pomoči v sili

Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen ne glede na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen), in/ali njegovo funkcijo. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen). Poleg tega mora biti mogoče, da lahko uporabnik vozila izključi alarm za priklic pomoči v sili. V primeru zvočnega alarma trajanje oddajanja zvočnega signala pri vsakokratni vključitvi ne sme biti omejeno. Alarm za priklic pomoči v sili ne sme onemogočiti delovanja motorja ali ga ugasniti, ko ta deluje.

19.   PRESKUSNI POGOJI

Vse sestavne dele VAS ali AS je treba preskusiti v skladu s postopki, opisanimi v odstavku 7.

Ta zahteva ne velja za:

19.1	tiste sestavne dele, ki so vgrajeni in preskušeni kot del vozila, ne glede na to, ali je vgrajen VAS/AS (na primer svetilke), ali

19.2	tiste sestavne dele, ki so že bili preskušeni kot del vozila in za katere je bila predložena dokumentacija.

20.   NAVODILA

Vsakemu vozilu mora biti priložena naslednje:

20.1	navodila za uporabo;

20.2	navodila za vzdrževanje;

20.3	splošno opozorilo glede nevarnosti, povezane s kakršnimi koli spremembami ali dopolnitvami sistema.

21.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

21.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip vozila.

Organ lahko potem:

21.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da AS v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

21.1.2

od tehnične službe zahteva nadaljnje poročilo.

21.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se po postopku iz odstavka 16.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

21.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

22.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

22.1	Vsako vozilo, homologirano po tem pravilniku, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz odstavkov 17, 18 in 19 zgoraj, da je v skladu s homologiranim tipom.

22.2	Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode na nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v posameznih proizvodnih obratih. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na vsaki dve leti.

23.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

23.1   Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 22 zgoraj.

23.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

24.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo.

Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

25.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

DEL III –   HOMOLOGACIJA NAPRAV ZA IMOBILIZACIJO VOZILA IN HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NJEGOVO NAPRAVO ZA IMOBILIZACIJO VOZILA

26.   OPREDELITEV POJMOV

V delu III tega pravilnika:

26.1	„naprava za imobilizacijo vozila“ pomeni napravo, ki je namenjena temu, da prepreči odpeljati vozilo na normalen način z njegovim lastnim pogonom (preprečitev nedovoljene uporabe);

26.2	„naprava za upravljanje delovanja“ pomeni napravo, ki je potrebna za vključitev (vzpostavitev stanja pripravljenosti za delovanje) in/ali izključitev (ukinitev stanja pripravljenosti za delovanje) naprave za imobilizacijo vozila;

26.3	„sklop za prikaz stanja“ pomeni vsako napravo, ki je namenjena za prikaz stanja, v katerem je naprava za imobilizacijo vozila (vključena/izključena, prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno);

26.4	„vključeno stanje“ pomeni stanje, v katerem vozila ni mogoče voziti normalno ob uporabi njegove lastne moči;

26.5	„izključeno stanje“ pomeni stanje, v katerem je mogoče vozilo normalno voziti;

26.6	„ključ“ pomeni vsako napravo, ki je zasnovana in izdelana z namenom, da omogoči delovanje blokirnega sistema, ki je zasnovan in izdelan tako, da ga je mogoče upravljati samo s to napravo;

26.7	„varnostni sistem“ pomeni konstrukcijsko značilnost, ki omogoča blokiranje naprave za imobilizacijo vozila v položaju, v katerem je njeno delovanje izključeno;

26.8	„spremenljiva koda“ pomeni elektronsko kodo, ki je sestavljena iz več elementov, pri kateri se kombinacija naključno spreminja po vsaki vključitvi oddajnega sklopa;

26.9

„tip naprave za imobilizacijo vozila“ pomeni sisteme, ki se bistveno ne razlikujejo v pomembnih vidikih, kot so: (a) blagovna znamka proizvajalca; (b) vrsta naprave za upravljanje delovanja; (c) način njihovega delovanja na ustreznem(-ih) sistemu(-ih) vozila (kot je navedeno v odstavku 32.1 spodaj);

26.10

„tip vozila glede na njegov alarmni sistem“ pomeni vozila, ki se bistveno ne razlikujejo v pomembnih vidikih, kot so: (a) blagovna znamka proizvajalca; (b) lastnosti vozila, ki precej vplivajo na zmogljivosti naprave za imobilizacijo vozila; (c) tip in zasnova naprave za imobilizacijo vozila.

27.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO NAPRAVE ZA IMOBILIZACIJO VOZILA

27.1

Vlogo za homologacijo naprave za imobilizacijo vozila vloži proizvajalec naprave za imobilizacijo vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

27.2

Za vsak tip naprave za imobilizacijo vozila mora biti vlogi priloženo: 27.2.1 opisni list, skladen z vzorcem iz dela 1 Priloge 1A, z opisom tehničnih značilnosti naprave za imobilizacijo vozila, ukrepov za preprečevanje njene nenamerne vključitve ter načina vgradnje za vse znamke in tipe vozil, v katere se naprava za imobilizacijo vozila lahko vgradi; 27.2.2 trije vzorci tipa naprave za imobilizacijo vozila z vsemi njenimi sestavnimi deli. Vsak od glavnih sestavnih delov mora biti jasno in neizbrisno označen z vlagateljevo blagovno znamko in oznako tipa tega sestavnega dela; 27.2.3 vozilo ali vozila, opremljena z napravo za imobilizacijo vozila, ki jo je treba homologirati, ki jih izbere vlagatelj v soglasju s tehnično službo, pristojno za opravljanje homologacijskih preskusov; 27.2.4 navodila v treh izvodih v skladu z odstavkom 34 spodaj.

28.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO VOZILA

28.1

Če se naprava za imobilizacijo vozila, homologirana v skladu z delom III tega pravilnika, uporablja v vozilu, predloženem v homologacijo v skladu z delom III tega pravilnika, se preskusi, ki jih je morala naprava za imobilizacijo vozila prestati za pridobitev homologacije vozila v skladu z delom III tega pravilnika, ne ponovijo.

28.2

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na njegove naprave za imobilizacijo vozila vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

28.3

Vlogi se priloži opisni list z opisom tehničnih značilnosti naprave za imobilizacijo vozila ter načina vgradnje za vse znamke in tipe vozil, v katere se naprava lahko vgradi, v skladu z vzorcem iz dela 2 oz. 3 Priloge 1A.

28.4

Vozilo, ki je vzorčni tip vozila, ki ga je treba homologirati, se predloži tehnični službi.

28.5

Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki ustrezajo tipu, se lahko sprejme samo, če lahko vlagatelj pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da, kar zadeva zahteve tega pravilnika, odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja.

28.6

Če se uporablja naprava za imobilizacijo vozila, homologirana v skladu z delom III tega pravilnika, se tehnični službi predloži tudi sporočilo o homologaciji naprav za imobilizacijo vozila.

29.   HOMOLOGACIJA NAPRAVE ZA IMOBILIZACIJO VOZILA

29.1

Če naprava za imobilizacijo vozila, predložena v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 31, 32 in 33 spodaj, se homologacija za ta tip naprave za imobilizacijo vozila podeli.

29.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 01 za spremembe 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu naprave za imobilizacijo vozila.

29.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa naprave za imobilizacijo vozila v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

29.4

Na glavnem(-ih) sestavnem(-ih) delu(-ih) naprave za imobilizacijo vozila, ki je v skladu s tipom naprave za imobilizacijo vozila, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in lahko dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz: 29.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (7); 29.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, simbol „A“ ali „I“ ali „AI“, ki nakazuje, ali je sistem alarmni sistem vozila ali naprava za imobilizacijo vozila ali kombinacija obojega, pomišljaj in homologacijska številka v bližini kroga, opisanega v odstavku 29.4.1.

29.5

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

29.6

V Prilogi 5 k temu pravilniku so primeri namestitev homologacijskih oznak.

29.7

Namesto homologacijske oznake, opisane v odstavku 29.4 zgoraj, se lahko izda potrdilo o skladnosti za vsako napravo za imobilizacijo vozila, ki je v prodaji. Če proizvajalec naprave za imobilizacijo vozila dobavi proizvajalcu vozila homologirano napravo za imobilizacijo vozila brez homologacijske oznake, ki naj bi jo ta proizvajalec vgradil kot originalno opremo v določen model vozila ali vrsto modelov vozil, mora proizvajalec naprave za imobilizacijo vozila proizvajalcu vozila dostaviti dovolj veliko število kopij potrdila o skladnosti, da lahko ta proizvajalec pridobi homologacijo vozila v skladu z odstavkom 30 tega pravilnika. Če je naprava za imobilizacijo vozila izdelana iz ločenih sestavnih delov, mora(-jo) njen(-i) glavni sestavni del(-i) imeti referenčno oznako, potrdilo o skladnosti pa mora vsebovati seznam takih referenčnih oznak. Vzorec potrdila o skladnosti je podan v Prilogi 6 k temu pravilniku.

30.   HOMOLOGACIJA VOZILA

30.1

Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 31, 32 in 33 spodaj, se homologacija za ta tip vozila podeli.

30.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 01 za spremembe 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

30.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4 k temu pravilniku.

30.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in lahko dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:: 30.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (8); 30.4.2 številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, simbol „A“ ali „I“ ali „AI“, ki nakazuje, ali je bilo vozilo homologirano glede na njegov alarmni sistem ali njegove naprave za imobilizacijo vozila ali kombinacijo obojega, pomišljaj in homologacijska številka desno od kroga, opisanega v odstavku 30.4.1.

30.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranem po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola, predpisanega v odstavku 30.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih desno od simbola, predpisanega v odstavku 30.4.1, vstavijo številka pravilnika in homologacijska številka ter dodatni simboli iz vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

30.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

30.7

Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

30.8

V Prilogi 5 k temu pravilniku so primeri namestitev homologacijskih oznak.

31.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

31.1

Napravo za imobilizacijo vozila mora biti mogoče vključiti in izključiti v skladu z naslednjimi zahtevami.

31.2

Če je mogoče delovanje naprave za imobilizacijo vozila upravljati daljinsko z radijskim prenosom (signalom), na primer za njeno vključitev ali izključitev, mora biti v skladu z ustreznimi standardi ETSI (glej opombo 2, ki se nanaša na odstavek 5.3), na primer EN 300 220-1 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-2 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-3 V1.1.1 (2000-09) in EN 301 489-3 V1.2.1 (2000-08) (vključno z vsemi priporočenimi zahtevami). Frekvenca in največja moč oddajanja radijskih signalov za vključitev in izključitev naprave za imobilizacijo vozila morata biti v skladu s priporočilom CEPT/ERC (glej opombo 3, ki se nanaša na odstavek 5.3) 70-03 (17. februar 2000) v zvezi z uporabo naprav kratkega dosega (glej opombo 4 k odstavku 5.3).

31.3

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana in vgrajena tako, da vsako vozilo, opremljeno z njo, še naprej izpolnjuje tehnične zahteve.

31.4

Naprave za imobilizacijo vozila ne sme biti mogoče vključiti, ko je ključ za vžig v položaju, ki omogoča delovanje motorja, razen ko: (a) je vozilo opremljeno ali predvideno, da se opremi za namene reševanja, gasilske in policijske namene, ali (b) mora motor: (i) poganjati mehanizme, ki so del vozila ali vgrajeni v vozilu za druge namene in ne za vožnjo, ali (ii) ohranjati napolnjenost akumulatorja vozila na ravni, potrebni za poganjanje mehanizmov ali naprav; in ko vozilo miruje, pri čemer je uporabljena ročna zavora. Ko je uporabljena ta izjema, je to treba navesti v točki 2 dodatka k sporočilu (Priloga 2 k temu pravilniku).

31.5

Naprave za imobilizacijo vozila ne sme biti mogoče stalno blokirati.

31.6

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana in izdelana tako, da takrat, ko je vgrajena, ne vpliva neugodno na predvideno delovanje in varno upravljanje vozila tudi v primeru njene okvare.

31.7

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana in izdelana tako, da je takrat, ko je v vozilo vgrajena v skladu z navodili proizvajalca, ni mogoče na hitro in brez vzbujanja pozornosti onesposobiti ali pa uničiti, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti. Za onesposobitev naprave za imobilizacijo vozila mora biti za zamenjavo enega od njenih najpomembnejših sestavnih delov ali skupine njenih najpomembnejših sestavnih delov potreben daljši in bolj zapleten poseg.

31.8

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana in izdelana tako, da takrat, ko je v vozilo vgrajena v skladu z navodili proizvajalca, lahko razumno dolgo trajajoče časovno obdobje prenaša vplive okolja, ki jim je v vozilu izpostavljena (glede preskusov glej odstavek 33). Predvsem pa vgraditev oziroma namestitev naprave za imobilizacijo vozila ne sme neugodno vplivati na električne lastnosti tokokrogov v vozilu (presek kablov, varnost kontaktov itd.).

31.9

Naprava za imobilizacijo vozila se lahko kombinira z drugimi sistemi na vozilu ali pa se lahko integrira v te sisteme (na primer upravljanje delovanja motorja, alarmni sistemi).

31.10

Ne sme biti mogoče, da naprava za imobilizacijo vozila prepreči sprostitev zavor pri vozilu, razen v primeru naprave za imobilizacijo vozila, ki preprečuje sprostitev pnevmatsko sproščenih vzmetnih zavor (9) in deluje tako, da so med normalnim delovanjem ali pri okvari izpolnjene tehnične zahteve iz Pravilnika št. 13, ki velja v času predložitve vloge za homologacijo po tem pravilniku. Z izpolnjevanjem zahtev iz tega odstavka naprava za imobilizacijo vozila, ki preprečuje sprostitev pnevmatsko sproščenih vzmetnih zavor, ni izvzeta iz izpolnjevanja tehničnih zahtev iz tega pravilnika.

31.11

Ne sme biti mogoče, da naprava za imobilizacijo vozila deluje tako, da uporablja zavore pri vozilu.

32.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

32.1   Stopnja imobilizacije

32.1.1

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana tako, da prepreči upravljanje oziroma vožnjo vozila z njegovo lastno močjo, na najmanj enega od naslednjih načinov: 32.1.1.1 da, v primeru naknadne vgradnje ali vozila, opremljenega z dizelskim motorjem, prekine najmanj dva neodvisna tokokroga, ki sta potrebna za delovanje vozila z njegovo lastno močjo (na primer zaganjalnik, vžig, dovod goriva, pnevmatsko sproščene vzmetne zavore itd.); 32.1.1.2 da preko določene kode vpliva na delovanje najmanj enega, za delovanje vozila potrebnega upravljavskega sklopa.

32.1.2

Naprava za imobilizacijo vozila, namenjena vgraditvi v vozilo, opremljeno s katalizatorjem, ne sme povzročiti, da bi v izpušni sistem prihajalo nezgorelo gorivo.

32.2   Zanesljivost delovanja

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana tako, da je zagotovljeno njeno delovanje v razmerah, kakršne so značilne za okolje v notranjosti vozila (glej odstavka 31.8 in 33).

32.3   Varnost delovanja

Poskrbljeno mora biti za to, da preskusi, opisani v odstavku 33, ne privedejo do spremembe stanja, v katerem je naprava za imobilizacijo vozila (vključena/izključena).

32.4   Vključitev naprave za imobilizacijo vozila

32.4.1

Naprava za imobilizacijo vozila se mora vključiti brez kakršnega koli dodatnega posega, ki ga izvede voznik, in sicer na najmanj enega od naslednjih načinov: (a) ob zasuku ključa za vžig v kontaktni ključavnici v položaj „0“ in ko se odprejo ena od vrat; poleg tega je pri napravah za imobilizacijo vozila, ki se izključijo neposredno pred ali med običajnim postopkom zagona vozila, dovoljeno, da se vključijo ob izključitvi delovanja motorja; (b) največ 1 minuto po odstranitvi ključa iz kontaktne ključavnice.

32.4.2

Če se naprava za imobilizacijo vozila lahko vključi, ko je ključ za vžig v položaju, ki omogoča delovanje motorja, kot je določeno v odstavku 31.4, se lahko vključi tudi z odprtjem voznikovih vrat in/ali če pooblaščeni uporabnik izvede namerno dejanje.

32.5   Izključitev

32.5.1

Izključitev naprave za imobilizacijo vozila mora biti mogoča z uporabo ene ali kombinacijo več naslednjih naprav. Dovoljene so tudi druge naprave z enako stopnjo varnosti in s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

32.5.1.1

Tipkovnica za vnos kode, ki jo je mogoče posamično izbrati med najmanj 10 000 različnimi možnostmi.

32.5.1.2

Električna/elektronska naprava, na primer sklop za daljinsko upravljanje, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali mora čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

32.5.1.3

Če je izključitev mogoča prek daljinskega upravljanja, se mora naprava za imobilizacijo vozila vrniti v stanje vključenosti v petih minutah po izključitvi, če na tokokrogu zaganjalnika ni bil opravljen noben dodaten poseg.

32.6   Sklop za prikaz stanja

32.6.1

Za prikaz podatkov o stanju, v katerem je naprava za imobilizacijo vozila (vključeno/izključeno, prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj ali zunaj prostora za potnike. Jakost svetlobe pri svetlobnih prikazovalnikih, ki so nameščeni zunaj prostora za potnike, ne sme presegati 0,5 cd.

32.6.2

Če je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov, kot je na primer prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno, mora biti prikaz svetloben oziroma viden v skladu z odstavkom 32.6.1. Tak svetlobni prikaz se lahko doseže tudi s sočasnim delovanjem vseh smernih svetilk in/ali s svetilkami v prostoru za potnike, če trajanje svetlobnega sporočila s smernimi svetilkami ni daljše od treh sekund.

33.   PARAMETRI DELOVANJA IN PRESKUSNI POGOJI

33.1   Parametri delovanja

Vsi sestavni deli naprave za imobilizacijo vozila morajo izpolnjevati predpise, ki so navedeni v odstavku 7 tega pravilnika.

Ta zahteva ne velja za:

tiste sestavne dele, ki so vgrajeni in preskušeni kot del vozila, ne glede na to, ali je naprava za imobilizacijo vozila vgrajena ali ne (na primer svetilke), ali

tiste sestavne dele, ki so že bili preskušeni kot del vozila in za katere je bila predložena dokumentacija.

33.2   Preskusni pogoji

Vsi preskusi morajo biti opravljeni v zaporedju eden za drugim na eni sami napravi za imobilizacijo vozila. Vendar se po presoji organa, ki izvaja te preskuse, lahko uporabijo tudi drugi vzorci, če se ne pričakuje, da bodo vplivali na rezultate drugih preskusov.

33.3   Preskus delovanja

Ko so opravljeni vsi spodaj navedeni preskusi, je treba napravo za imobilizacijo vozila preskusiti v običajnih preskusnih pogojih, ki so navedeni v odstavku 7.2.1.2 tega pravilnika, da se na ta način preveri, če naprava še vedno deluje normalno. Če je potrebno, se lahko pred začetkom preskusa zamenjajo varovalke.

Vsi sestavni deli naprave za imobilizacijo vozila morajo izpolnjevati predpise, ki so navedeni v odstavkih 7.2.2 do 7.2.8 in v odstavku 7.2.12 tega pravilnika.

34.   NAVODILA

(Odstavki 34.1 do 34.3 veljajo samo za naprave, ki se naknadno vgradijo v vozilo.)

Vsaki napravi za imobilizacijo vozila mora biti priloženo naslednje:

34.1

navodila za vgradnjo: 34.1.1 seznam vozil in modelov vozil, za katere je naprava namenjena. Seznam je lahko specifičen ali pa splošen, na primer „vsa vozila z bencinskim motorjem in 12-voltnim akumulatorjem, pri katerem je negativni pol priključen na maso“; 34.1.2 način vgradnje, ponazorjen s fotografijami in/ali zelo natančnimi risbami; 34.1.3 podrobna navodila za vgradnjo, ki jih dostavi dobavitelj, morajo biti taka, da v primeru, da se za vgradnjo takih naprav ustrezno strokovno usposobljena oseba ravna po njih, varnost in zanesljivost vozila nista ogroženi; 34.1.4 dostavljena navodila za vgradnjo morajo vsebovati podatke o zahtevah glede moči električnega napajanja pri napravi za imobilizacijo vozila in, če je primerno, vsebovati tudi priporočilo za uporabo zmogljivejšega akumulatorja; 34.1.5 dobavitelj mora navesti postopke preverjanja vozila, ki jih je potrebno opraviti po vgradnji naprave. Pri tem mora biti posebna pozornost posvečena lastnostim, ki so povezane z varnostjo;

34.2	prazno oziroma neizpolnjeno potrdilo o vgradnji, katerega vzorec je podan v Prilogi 7;

34.3

splošna izjava, namenjena kupcu naprave za imobilizacijo vozila, ki ga opozarja na naslednje točke: 34.3.1 naprava za imobilizacijo vozila mora biti vgrajena skladno z navodili proizvajalca; 34.3.2 za vgradnjo naprave je priporočljivo izbrati ustrezno strokovno usposobljeno osebo (proizvajalec naprave za imobilizacijo vozila lahko na prošnjo priskrbi seznam ustrezno strokovno usposobljenih oseb); 34.3.3 za vgradnjo takih naprav ustrezno strokovno usposobljena oseba mora izpolniti potrdilo o vgradnji, ki je priloženo napravi za imobilizacijo vozila;

34.4	navodila za uporabo;

34.5	navodila za vzdrževanje;

34.6	Splošno opozorilo glede nevarnosti, povezanih s kakršnimi koli spremembami ali dopolnitvami naprave za imobilizacijo vozila; take spremembe ali dopolnitve bi samodejno privedle do tega, da potrdilo o vgradnji iz odstavka 34.2 zgoraj ne bi bilo več veljavno.

35.   SPREMEMBA TIPA NAPRAVE ZA IMOBILIZACIJO VOZILA ALI TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

Vsaka sprememba tipa naprave za imobilizacijo vozila se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral ta tip naprave za imobilizacijo vozila.

Organ lahko potem:

(a)	meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da naprava za imobilizacijo vozila ali vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

(b)	od tehnične službe, pristojne za opravljanje preskusov, zahteva za nekatere ali vse preskuse, opisane v odstavkih 31, 32 in 33 tega pravilnika, nadaljnje poročilo o preskusu.

Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se po postopku iz odstavka 29.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

36.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

36.1	Vsaka naprava za imobilizacijo vozila ali vozilo, homologirano po tem pravilniku glede na njegovo napravo za imobilizacijo vozila, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz odstavkov 31, 32 in 33 zgoraj, da je v skladu s homologiranim tipom.

36.2	Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode na nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v posameznih proizvodnih obratih. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na vsaki dve leti.

37.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

37.1

Homologacija, podeljena za tip naprave za imobilizacijo vozila ali tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 36 zgoraj.

37.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 in vzorcem iz Priloge 4 k temu pravilniku.

38.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip naprave za imobilizacijo vozila, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo.

Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4 k temu pravilniku.

39.   PREHODNE DOLOČBE

39.1   Homologacija naprave za imobilizacijo vozila

39.1.1

Po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti Dodatka 4 k spremembam 01 podelijo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije samo, če tip sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je treba homologirati, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 4 k spremembam 01.

39.1.2

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za tip sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki izpolnjuje zahteve iz izvirnika tega pravilnika, kot je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami, če je sestavni del ali samostojna tehnična enota namenjena zamenjavi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, nameščene na vozilih v uporabi, in če tehnično ne bi bilo izvedljivo namestiti sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 4 k spremembam 01.

39.2   Homologacija tipa vozila

39.2.1

Po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti Dodatka 4 k spremembam 01 podelijo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije samo, če tip vozila, ki ga je treba homologirati, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 4 k spremembam 01.

40.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

---

(*1)  Obravnavajo se samo vozila z 12-voltnimi električnimi sistemi.

(1)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo in 53 za Tajsko. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(2)  Če ti standardi niso na voljo, ko začne veljati ta pravilnik, se uporabljajo ustrezne domače zahteve.

ETSI: Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde.

Če ti standardi niso na voljo, ko začne veljati ta pravilnik, se uporabljajo ustrezne domače zahteve.

(3)  

CEPT: Evropska konferenca uprav za pošto in telekomunikacije.

ERC: Evropski odbor za radijske zveze.

(4)  Pogodbenice lahko prepovedo to frekvenco in/ali moč ter lahko dovolijo uporabo druge frekvence in/ali moči.

(5)  Ni potrebno, da so svetilke, ki se uporabljajo kot del svetlobnih opozorilnih naprav in so vključene v standardni sistem osvetlitve pri avtomobilih, v skladu s parametri delovanja iz odstavka 7.1, in na njih ni treba opraviti preskusov, navedenih v odstavku 7.2.

(6)  Glej opombo 1.

(7)  Glej opombo 1.

(8)  Glej opombo 1.

(9)  Kot je opredeljeno v Prilogi 8 k Pravilniku št. 13, kot je bil spremenjen.