1.   Ta uredba določa pogoje, pod katerimi pristojni organi držav članic, odgovorni za uporabo zakonodaje s področja trošarin, sodelujejo med seboj in s Komisijo, da se zagotovi upoštevanje te zakonodaje. V ta namen določa pravila in postopke, ki pristojnim organom držav članic omogočajo, da med seboj sodelujejo in si z elektronskimi sredstvi ali na drugačen način izmenjujejo informacije, ki so potrebne za zagotavljanje pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin.

2.   Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah v državah članicah.

3.   Ta uredba ne vpliva na izpolnjevanje kakršnih koli širših obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih instrumentov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

1.   Vsaka država članica imenuje pristojni organ, v imenu katerega se uporablja ta uredba. Države članice takoj obvestijo Komisijo o tem imenovanju in o kakršni koli njegovi naknadni spremembi.

2.   Komisija da na voljo seznam pristojnih organov in te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Pristojni organ vsake države članice določi centralni trošarinski urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja v zvezi z zakonodajo s področja trošarin. O tem obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

Centralni trošarinski urad za zvezo se za namene te uredbe lahko določi tudi kot pristojni organ za stike s Komisijo.

2.   Pristojni organ vsake države članice lahko za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe poleg centralnega trošarinskega urada za zvezo določi službe za zvezo, ki jim je pristojnost dodeljena v skladu z nacionalno zakonodajo ali politiko.

Centralni trošarinski urad za zvezo zagotovi sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb ter da je seznam na voljo centralnim trošarinskim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

1.   Pristojni organ vsake države članice lahko pod pogoji, ki jih določi posamezna država članica, imenuje pristojne uradnike, ki si lahko neposredno izmenjujejo informacije v skladu s to uredbo.

Pristojni organ lahko omeji obseg takšnega pooblastila.

Centralni trošarinski urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama pristojnih uradnikov ter da seznam na voljo centralnim trošarinskim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.

2.   Uradniki, ki si izmenjujejo informacije v skladu s členoma 12 in 13, se štejejo za pristojne uradnike za namen teh dveh členov v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.

1.   Glavna odgovornost centralnega trošarinskega urada za zvezo je izmenjava informacij o gibanju trošarinskega blaga med državami članicami in zlasti zagotavljanje:

2.   Kadar službe za zvezo ali pristojni uradniki pošljejo ali prejmejo zahtevek za pomoč ali odgovor na takšen zahtevek, o tem obvestijo centralni trošarinski urad za zvezo svoje države članice pod pogoji, ki jih določi ta država članica.

3.   Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, v skladu s katerim je treba ukrepati zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek takoj posreduje centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo svoje države članice in pristojnemu uradniku odgovorne službe za zvezo ter o tem obvesti organ prosilec. V takem primeru začnejo roki iz člena 11 teči na dan po dnevu, ko je bil zahtevek za pomoč posredovan centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo in pristojnemu uradniku odgovorne službe za zvezo, vendar ne pozneje kot en teden po prejemu zahtevka iz prvega stavka tega odstavka.

1.   Za posredovanje informacij ali dokumentov, ki jih je pristojni organ pridobil z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa, pristojnemu organu druge države članice je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa, če se takšno dovoljenje zahteva po nacionalnem pravu.

2.   Če v primeru zahtevka za informacije pravosodni organ zavrne takšno dovoljenje zaprošenemu organu, slednji o tem v skladu s členom 25(5) obvesti organ prosilec.

1.   Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca sporoči informacije, potrebne za pravilno uporabo zakonodaje s področja trošarin, vključno z vsemi informacijami, ki se nanašajo na konkreten primer ali primere, zlasti v zvezi z gibanjem trošarinskega blaga v Uniji.

2.   Za namene sporočanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo vseh upravnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takšnih informacij.

3.   Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazloženo zahtevo za posebno upravno preiskavo. Če zaprošeni organ odloči, da upravna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilec o razlogih za takšno odločitev.

4.   Za pridobitev zahtevanih informacij ali izvedbo zahtevane upravne preiskave zaprošeni organ ali kateri koli upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna tako, kakor če bi deloval v svojem imenu ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.

5.   Zaprošeni organ lahko od organa prosilca zahteva povratne informacije o nadaljnjih ukrepih, ki jih država članica prosilka sprejme na podlagi predloženih informacij. V primeru takšnega zahtevka organ prosilec brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, takšne povratne informacije pošlje čim prej, če to zanj ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve.

1.   Zahtevki za informacije in za upravne preiskave v skladu s členom 8 ter odgovori na takšne zahtevke se izmenjajo z uporabo dokumenta za medsebojno upravno pomoč v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, se namesto dokumenta za medsebojno upravno pomoč uporabi nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte, s katerimi določi strukturo in vsebino povratnih informacij iz člena 8(5).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

3.   Vsaka država članica določi primere, v katerih se šteje, da računalniško podprt sistem ni na voljo.

4.   Kadar uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni smiselna, se lahko vsa sporočila ali del sporočil izjemoma izmenja na druge načine. V takšnih primerih se sporočilu priloži obrazložitev, zakaj uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni bila smiselna.

1.   Dokumenti z različno vsebino, ki se posredujejo v skladu s členom 8, se priložijo dokumentu za medsebojno upravno pomoč iz člena 9(1).

Če to ni mogoče ali ni smiselno, se dokumenti posredujejo z elektronskimi sredstvi ali na druge načine.

2.   Zaprošeni organ je zavezan predložiti izvirne dokumente le, če so ti dokumenti potrebni za namene organa prosilca in če njihova predložitev ni v nasprotju z veljavnimi predpisi v državi članici zaprošenega organa.

1.   Zaprošeni organ zagotovi informacije iz člena 8 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po dnevu prejema zahtevka.

Kadar zaprošeni organ zadevne informacije že ima, se rok skrajša na en mesec.

2.   V nekaterih posebnih kategorijah primerov se lahko zaprošeni organ in organ prosilec dogovorita za drugačne roke, kot so predvideni v odstavku 1.

3.   Če zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti v roku iz odstavka 1, v roku enega meseca z dokumentom za medsebojno upravno pomoč obvesti organ prosilec o razlogih za to in navede, kdaj bo lahko odgovoril.

1.   Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko zaradi izmenjave informacij, ki so potrebne za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, prisotni v uradih upravnega organa zaprošene države članice, ali na katerem koli drugem kraju, kjer ta organ opravlja svoje naloge.

Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, se uradnikom organa prosilca zagotovijo izvodi takšne dokumentacije.

2.   Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko zaradi izmenjave informacij, potrebnih za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, uradniki, ki jih imenuje organ prosilec, prisotni med upravnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice.

Če se sprejme takšen dogovor, imajo lahko uradniki organa prosilca dostop do enakih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa, in sicer prek uradnikov zaprošenega organa in samo za namen upravne preiskave, ki se izvaja. Uradniki organa prosilca opravljajo preiskave ali postavljajo vprašanja le s soglasjem in pod nadzorom uradnikov zaprošenega organa. Ne izvajajo pooblastil za preiskave, ki jih imajo uradniki zaprošenega organa.

3.   Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti kadar koli zmožni predložiti pisno pooblastilo, v katerem je navedeno njihovo celotno ime in uradni položaj.

1.   Zaradi izmenjave informacij, potrebnih za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, se lahko dve ali več držav članic na podlagi analize tveganja dogovorijo, da na svojem ozemlju izvedejo sočasen nadzor trošarinskega poslovanja enega ali več gospodarskih subjektov ali drugih oseb, ki je v skupnem ali dopolnilnem interesu, kadar se zdi, da je takšen nadzor bolj učinkovit od nadzora, ki ga opravi samo ena država članica.

2.   Za sprožitev sočasnega nadzora v skladu z odstavkom 1 pristojni organ države članice predloži predlog pristojnim organom drugih zadevnih držav članic.

V predlogu pristojni organ:

3.   Pristojni organi, ki dobijo predlog iz odstavka 2, čim hitreje, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu tega predloga potrdijo svoje sodelovanje pri sočasnem nadzoru, ali pa to zavrnejo z utemeljeno obrazložitvijo pristojnemu organu, ki je predlog predložil.

4.   Vsak pristojni organ, ki sodeluje pri sočasnem nadzoru, imenuje predstavnika, ki je odgovoren za nadziranje in usklajevanje postopka sočasnega nadzora.

5.   Po opravljenem sočasnem nadzoru pristojni organi takoj obvestijo centralne trošarinske urade za zvezo drugih držav članic o vseh metodah ali praksah, ugotovljenih med takšnim sočasnim nadzorom, ki so bile uporabljene oziroma za katere se domneva, da so bile uporabljene za kršitev zakonodaje s področja trošarin, če je takšna informacija lahko posebej pomembna za druge države članice.

1.   Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s pravili, ki glede podobnih obvestil veljajo v njegovi državi članici, uradno obvesti naslovnika o vseh odločitvah in ukrepih, ki so jih sprejeli upravni organi države članice prosilke v zvezi z uporabo zakonodaje s področja trošarin.

2.   V zahtevkih za uradno obvestilo iz odstavka 1 je navedena odločitev ali ukrep, o katerem se obvešča, ter ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

3.   Zaprošeni organ takoj obvesti organ prosilca, kako je ukrepal na podlagi zahtevka za uradno obvestilo iz odstavka 1, in ga uradno obvesti, kdaj je bilo uradno obvestilo o odločitvi ali ukrepu poslano naslovniku.

4.   Kadar zaprošeni organ v zvezi z zahtevkom za uradno obvestilo iz odstavka 1 ne more ukrepati, o tem v enem mesecu od prejema zahtevka pisno obvesti organ prosilca.

Zaprošeni organ ne sme zavrniti ukrepanja v zvezi s takim zahtevkom zaradi vsebine odločitve ali ukrepa, o katerem se obvešča.

5.   Organ prosilec vloži zahtevek za uradno obvestilo v skladu s tem členom samo, če naslovljencu ne more poslati uradnega obvestila v skladu s pravili, ki urejajo uradno obveščanje o zadevnih instrumentih v državi članici prosilki, ali če bi tovrstno uradno obvestilo povzročilo nesorazmerne težave.

6.   Ta člen se ne uporablja za dokumente iz člena 8 Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (11).

1.   Pristojni organ vsake države članice v naslednjih primerih posreduje pristojnim organom vseh drugih zadevnih držav članic potrebne informacije za pravilno uporabo zakonodaje s področja trošarin brez predhodnega zahtevka in z redno avtomatično izmenjavo ali avtomatično izmenjavo na podlagi dogodka:

2.   Organ, ki je drugemu organu posredoval informacije v skladu z odstavkom 1, lahko od tega organa zahteva povratne informacije o nadaljnjih ukrepih, ki jih je ta sprejel na podlagi zagotovljenih informacij. V primeru takšnega zahtevka ta organ brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, takšne povratne informacije pošlje čim prej, če to zanj ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve.

3.   Kadar se informacije iz odstavka 1 nanašajo na gibanje trošarinskega blaga v Uniji, se ob upoštevanju odstavka 4 posredujejo z uporabo dokumenta za medsebojno upravno pomoč.

Kadar je uporaba tega dokumenta nesmiselna, se lahko izjemoma vse informacije ali del informacij izmenja na druge načine. V takšnih primerih se sporočilu priloži obrazložitev, zakaj uporaba dokumenta za medsebojno upravno pomoč ni bila smiselna.

4.   Kadar računalniško podprt sistem ni na voljo, se namesto dokumenta iz odstavka 3 uporabi nadomestni dokument za medsebojno upravno pomoč.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte za opredelitev primerov, v katerih lahko pristojni organi ocenijo, da računalniško podprt sistem ni na voljo za namene iz odstavka 4 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

1.   Pristojni organi držav članic lahko z izmenjavo informacij na lastno pobudo brez predhodnega zahtevka drug drugemu posredujejo vse potrebne informacije za pravilno uporabo zakonodaje s področja trošarin, ki so jim znane in katerih izmenjava ni predvidena v členu 15.

Za ta namen lahko uporabijo računalniško podprt sistem, kadar ta sistem omogoča obdelavo takšnih informacij.

2.   Organ, ki je drugemu organu posredoval informacije v skladu z odstavkom 1, lahko od tega organa zahteva predložitev povratnih informacij o nadaljnjih ukrepih, ki jih je ta sprejel na podlagi zagotovljenih informacij. V primeru takšnega zahtevka ta organ brez poseganja v predpise o tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, takšne povratne informacije pošlje čim prej, če to zanj ne pomeni nesorazmerne upravne obremenitve.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo:

Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte, s katerimi določi strukturo in vsebino povratnih informacij iz odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

1.   Vsaka država članica vzdržuje elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje naslednji evidenci:

2.   Evidenci iz odstavka 1 vsebujeta naslednje informacije:

3.   Centralni trošarinski urad za zvezo ali služba za zvezo vsake države članice zagotovi, da so informacije v nacionalnih evidencah popolne, točne in posodobljene.

4.   Informacije iz zadevnih nacionalnih evidenc iz odstavka 2, nanašajoče se na gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri gibanju trošarinskega blaga med državami članicami v okviru režima odloga plačila trošarine, se avtomatično izmenjujejo prek centralne evidence.

Komisija upravlja evidenco v okviru računalniško podprtega sistema na način, s katerim se zagotovi, da so vsi podatki iz nacionalnih evidenc, ki jih zagotovijo vse države članice, vedno pravilni in posodobljeni.

Centralni trošarinski urad za zvezo ali službe za zvezo držav članic vsebino nacionalne evidence in vse spremembe pravočasno sporočijo Komisiji.

1.   Komisija zagotovi, da lahko osebe, ki sodelujejo pri gibanju trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine med državami članicami, dobijo elektronsko potrditev veljavnosti trošarinskih številk iz centralne evidence iz člena 19(4). Komisija posreduje vse zahtevke gospodarskega subjekta za popravek te informacije centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali službi za zvezo, ki je pristojna za podelitev dovoljenja temu gospodarskemu subjektu.

2.   Centralni trošarinski uradi za zvezo ali službe za zvezo države članice zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti dobijo potrdilo o informacijah iz člena 19(2) o njih samih in popravijo morebitne netočne informacije.

3.   Pristojni organ države članice lahko pod pogoji, ki jih določi ta država članica, centralnemu trošarinskemu uradu za zvezo ali določenim službam za zvezo dovoli, da pošiljajo potrdilo o informacijah iz člena 19(2).

1.   Vsaka država članica hrani informacije o gibanju trošarinskega blaga v Uniji in zapise iz nacionalnih evidenc iz člena 19 najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem se je začelo izvajati gibanje blaga, da se lahko takšne informacije uporabijo v postopkih, določenih v tej uredbi. To obdobje je lahko omejeno na tri leta za informacije, ki so vpisane v nacionalnih evidencah pred 1. julijem 2012.

2.   Informacije, zbrane z računalniško podprtim sistemom, se v tem sistemu hranijo na način, ki na podlagi zahtevka za informacije iz člena 8 omogoča pridobitev in nadaljnjo obdelavo teh informacij v sistemu.

1.   Komisija in države članice zagotovijo delovanje, primerno vzdrževanje in nadaljnje razvijanje delov računalniško podprtega sistema, potrebnih za izmenjavo informacij iz te uredbe.

2.   Komisija in države članice sklenejo pogodbo o ravni storitve in se dogovorijo glede varnostne politike računalniško podprtega sistema. Pogodba o ravni storitve določa tehnično kakovost in obseg storitev, ki jih opravijo Komisija in države članice, da se zagotovita varno delovanje vseh delov računalniško podprtega sistema in elektronske komunikacije ter razdelitev odgovornosti za nadaljnje razvijanje tega sistema.

1.   Zaprošeni organ zagotovi organu prosilcu informacije, zahtevane v skladu s to uredbo, če:

2.   Ta uredba pristojnemu organu države članice ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij, če zakonodaja ali upravne prakse te države članice temu organu ne dovoljujejo izvedbe takšnih preiskav, zbiranja ali uporabe takšnih informacij za lastne namene države članice.

3.   Pristojni organ države članice lahko zavrne predložitev informacij, če zadevna država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij.

4.   Predložitev informacij se lahko zavrne, če bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali bi bilo razkritje zadevnih informacij v nasprotju z javnim redom.

5.   Zaprošeni organ obvesti organ prosilec o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč. Pristojni organi v statistične namene o kategorijah razlogov za takšno zavrnitev vsako leto obvestijo tudi Komisijo.

6.   V nobenem primeru se odstavek 2, 3 ali 4 ne sme razlagati tako, kot da dopušča, da zaprošeni organ zavrne posredovanje informacij le zato, ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot agent ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v osebi.

1.   Za zahtevek za pomoč se lahko določi najnižji prag, temelječ na trošarini, ki bi se lahko dolgovala.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi najnižji znesek iz odstavka 1 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

1.   Za informacije, ki jih države članice sporočijo ali zberejo v skladu s to uredbo, ali katere koli informacije, do katerih lahko med opravljanjem svojih nalog dostopajo uradniki ali druge zaposlene osebe ali izvajalci, velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovane kot podobne informacije v skladu z zakonodajo države članice, ki je informacije prejela.

2.   Informacije iz odstavka 1 se lahko uporabijo za naslednje namene:

Vendar pa, pristojni organ države članice, ki zagotovi informacije, dovoli uporabo informacij za druge namene v državi članici organa prosilca, če se lahko v skladu z zakonodajo države članice zaprošenega organa informacije v tej državi članici uporabljajo za podobne namene.

Informacije iz odstavka 1 tega člena se lahko v obsegu, ki je dovoljen v skladu z nacionalno zakonodajo, in brez poseganja v člen 1(2) uporabijo v zvezi s sodnimi ali upravnimi postopki, ki lahko vključujejo sankcije, izrečene zaradi kršitev davčnega prava, pri čemer se ne posega v pravila, ki urejajo pravice tožencev in prič v takšnih postopkih.

3.   Kadar organ prosilec meni, da bi bile lahko informacije, ki jih je prejel od zaprošenega organa, koristne za pristojni organ druge države članice, mu jih lahko posreduje. Če to stori, o tem obvesti zaprošeni organ.

Zaprošeni organ lahko posredovanje informacij drugi državi članici pogojuje s svojim predhodnim soglasjem.

4.   Vsako obdelovanje osebnih podatkov iz te uredbe s strani držav članic urejajo nacionalni predpisi za izvajanje Direktive 95/46/ES.

Države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic iz člena 10, člena 11(1), členov 12 in 21 Direktive 95/46/ES na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz točke (e) člena 13(1) navedene direktive. Take omejitve so sorazmerne z zadevnim interesom.

1.   Za uporabo te uredbe država članica sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi:

2.   Komisija pristojnemu organu vsake države članice takoj sporoči vse informacije, potrebne za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje s področja trošarin, ki jih prejme in jih lahko zagotovi.

1.   Pristojni organ države članice, ki prejme informacije od tretje države, lahko te informacije posreduje pristojnim organom katere koli države članice, ki bi jo lahko te informacije zanimale, zlasti pristojnim organom, ki te informacije zahtevajo, če je to dovoljeno na podlagi dogovorov o pomoči z zadevno tretjo državo. Če so takšne informacije v interesu Unije in ustrezajo namenu, predvidenem v tej uredbi, se lahko posredujejo tudi Komisiji.

2.   Če se je zadevna tretja država pravno zavezala zagotavljati pomoč pri zbiranju dokazov o nepravilnostih pri transakcijah, za katere se zdi, da so v nasprotju z zakonodajo s področja trošarin, lahko pristojni organi države članice informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo o prenosu osebnih podatkov v tretjo državo posredujejo navedeni tretji državi, za namene pravilne uporabe trošarin ali podobnih dajatev, carin ali bremen, ki veljajo v tretji državi, če s tem soglašajo pristojni organi, ki so v skladu s svojim nacionalnim pravom te informacije posredovali.

1.   Organi države članice, v kateri ima sedež pošiljatelj trošarinskega blaga, lahko temu pošiljatelju odobrijo pomoč, če zadevni pošiljatelj ni prejel poročila o prejemu iz člena 24(4) Direktive 2008/118/ES, poročila o izvozu iz člena 25(3) navedene direktive ali izvoda spremnega dokumenta iz člena 34 navedene direktive v primerih iz člena 33(1) navedene direktive.

Odobritev takšne pomoči ne vpliva na davčne obveznosti pošiljatelja, ki prejme pomoč.

2.   Kadar država članica odobri pomoč v skladu z odstavkom 1 tega člena in meni, da mora pridobiti informacije od druge države članice, take informacije zahteva v skladu s členom 8. Druga država članica lahko zahtevek za pridobitev informacij zavrne, če pošiljatelj ni uporabil vseh razpoložljivih možnosti za pridobitev dokaza, da je gibanje trošarinskega blaga med državama članicama končano.

1.   Države članice in Komisija preučijo in ocenijo uporabo te uredbe. V ta namen Komisija redno povzema izkušnje držav članic z namenom izboljšanja delovanja sistema, ki ga vzpostavlja ta uredba.

2.   Države članice sporočajo Komisiji:

Zaradi ocenjevanja učinkovitosti tega sistema upravnega sodelovanja pri zagotavljanju uporabe zakonodaje s področja trošarin ter boju proti utajam in goljufijam na področju trošarin lahko države članice sporočijo Komisiji vse razpoložljive informacije, ki niso navedene v prvem pododstavku.

Komisija posreduje informacije, ki jih sporočijo države članice, drugim zadevnim državam članicam.

Obveznost sporočanja informacij in statističnih podatkov ne sme povzročiti neupravičenega povečanja upravne obremenitve.

3.   Komisija lahko ob upoštevanju člena 28 informacije pridobi neposredno iz sporočil, ki jih ustvari računalniško podprt sistem, in sicer za diagnostične in statistične namene.

4.   Informacije, ki jih posredujejo države članice ali jih pridobi Komisija za namene iz odstavkov od 1 do 3, ne vsebujejo individualnih ali osebnih podatkov.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za namene izvajanja tega člena določi ustrezne statistične podatke, ki jih sporočijo države članice, informacije, ki jih pridobi Komisija, ter statistična poročila, ki jih pripravijo Komisija in države članice.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

1.   Komisiji pomaga Odbor za trošarine, vzpostavljen s členom 43(1) Direktive 2008/118/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.