27.4.2012

Uradni list Evropske unije

L 115/1

DIREKTIVA 2012/12/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. aprila 2012

o spremembi Direktive Sveta 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z namenom zaščititi interese potrošnikov in povečati prosti pretok sadnih sokov in nekaterih podobnih proizvodov v Uniji, Direktiva Sveta 2001/112/ES (3) določa posebne določbe glede proizvodnje, sestave in označevanja zadevnih proizvodov. Ta pravila bi bilo treba prilagoditi tehničnemu napredku in čim bolj upoštevati razvoj ustreznih mednarodnih standardov, zlasti Kodeksa splošnega standarda za sadne sokove in nektarje (Codex Stan 247-2005), ki ga je sprejela Komisija za Codex Alimentarius na svojem 28. zasedanju, ki je potekalo od 4. do 9. julija 2005 (Kodeks standarda). Kodeks standarda določa zlasti dejavnike kakovosti in zahteve glede označevanja za sadne sokove in podobne proizvode.

(2)

Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (4) je treba spremeniti posebne določbe Direktive Sveta 2001/112/ES, ki se nanašajo na označevanje sadnih sokov in podobnih proizvodov, zaradi novih pravil o dovoljenih sestavinah, kot so tista, ki se nanašajo na dodajanje sladkorjev, ki pri sadnih sokovih niso več dovoljeni. Pri drugih proizvodih bi bilo treba dodane sladkorje še naprej označevati v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

(3)

Prehranska trditev „brez dodanih sladkorjev“, ki je navedena v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (5), se že zelo dolgo uporablja za sadne sokove. Glede na nove zahteve o sestavi sadnih sokov iz te direktive bi se ob nenadni odpravi te trditve po prehodnem obdobju lahko zgodilo, da ne bi bilo mogoče takoj jasno razlikovati med sadnimi sokovi in drugimi pijačami glede dodanih sladkorjev v proizvodih, kar bi škodovalo sektorju sadnih sokov. Z namenom, da bi industrija potrošnike lahko o tem ustrezno obvestila, se v omejenem obdobju omogoča navedba, da sadni sokovi ne vsebujejo dodanih sladkorjev.

(4)

Da bi priloge k Direktivi 2001/112/ES prilagodili glede na razvoj ustreznih mednarodnih standardov ter upoštevali tehnični napredek, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami navedenih prilog, z izjemo dela I Priloge I in Priloge II. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(5)	Da bi lahko države članice sprejele nacionalne zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, bi bilo treba določiti 18-mesečno obdobje prenosa. V tem obdobju bi se še naprej uporabljale zahteve iz Direktive 2001/112/ES brez sprememb, ki jih uvaja ta direktiva.

(6)

Da bi upoštevali interese gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg ali označujejo svoje proizvode v skladu z zahtevami, veljavnimi pred uporabo nacionalnih določb, s katerimi se prenese ta direktiva, je treba določiti ustrezne prehodne ukrepe. Zato bi bilo treba v tej direktivi določiti, da se lahko ti proizvodi še naprej tržijo za omejeno časovno obdobje po obdobju prenosa.

(7)

Ker cilja te direktive, in sicer prilagoditve Direktive 2001/112/ES tehničnemu napredku ob upoštevanju Kodeksa standarda, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi njegovega učinka laže doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(8)	Direktivo 2001/112/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2001/112/ES

Direktiva 2001/112/ES se spremeni:

v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„Za proizvode, opredeljene v Prilogi I, veljajo predpisi prava Unije, ki se uporabljajo za živila, kot je Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (*1), razen če ni v tej direktivi določeno drugače.

(*1) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.“;"

2.	člen 2 se črta;

člen 3 se spremeni:

(a)

točka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Pri proizvodih, proizvedenih iz dveh ali več vrst sadja, razen pri uporabi limoninega in/ali limetinega soka pod pogoji, opredeljenimi v točki 2 dela II Priloge I, je ime proizvoda sestavljeno iz seznama uporabljenih vrst sadja po padajočem vrstnem redu glede na volumsko vsebnost vključenih sadnih sokov ali kaš, kot je navedeno na seznamu sestavin. Vendar se pri proizvodih, proizvedenih iz treh ali več vrst sadja, navedba o uporabljenih vrstah sadja lahko nadomesti z besedami ‚več vrst sadja‘ ali s podobnim besedilom ali z navedbo števila vrst uporabljenega sadja.“;

(b)	točka 4 se črta;

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Označevanje zgoščenega sadnega soka iz točke 2 dela I Priloge I, ki ni namenjen končnemu potrošniku, mora vsebovati navedbo o prisotnosti in količini dodanega limoninega soka, limetinega soka ali kislin, kot jih dovoljuje Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (*2). Ta navedba se navede na enem od naslednjih elementov:

—	na embalaži,

—	na oznaki, pritrjeni na embalažo, ali

—	na spremnem dokumentu.

(*2) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.“;"

5.	v členu 5 se doda naslednji odstavek: „Ta direktiva se uporablja za proizvode, opredeljene v Prilogi I, ki so dani na trg v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002.“;

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Da bi priloge k tej direktivi prilagodili glede na razvoj ustreznih mednarodnih standardov ter upoštevali tehnični napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a, da se spremenijo priloge k tej direktivi, z izjemo dela I Priloge I in Priloge II.“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 7a

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 28. oktobra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 7.

Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

8.	člen 8 se črta;

9.	priloge se nadomestijo z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 28. oktobrom 2013. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice te predpise uporabljajo od 28. oktobra 2013.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Prehodni ukrepi

1. Proizvodi, ki so dani na trg ali označeni pred 28. oktobrom 2013 v skladu z Direktivo 2001/112/ES, se lahko še naprej tržijo do 28. aprila 2015.

2. Navedba „od 28. oktobra 2015 sadni sokovi ne vsebujejo dodanih sladkorjev“ se lahko navede na oznaki v istem vidnem polju kot ime proizvodov iz točk 1 do 4 dela I Priloge I do 28. oktobra 2016.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 19. aprila 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

M. BØDSKOV

(1) UL C 84, 17.3.2011, str. 45.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. marca 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL L 10, 12.1.2002, str. 58.

(4) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(5) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

PRILOGA

„PRILOGA I

IMENA PROIZVODOV, OPREDELITEV IN LASTNOSTI PROIZVODOV

I. OPREDELITEV POJMOV

(a) Sadni sok

Proizvod, ki lahko fermentira, a ni fermentiran, pridobljen iz užitnega dela sadja, pridobljenega iz ene ali več vrst zdravega in zrelega sadja, svežega ali konzerviranega s hlajenjem ali zamrzovanjem, in ima barvo, aromo in okus, značilne za sok iz sadja, iz katerega je pridobljen.

Aroma, pulpa in sadne celice, pridobljene z ustreznimi fizikalnimi postopki iz iste vrste sadja, se lahko soku povrnejo.

V primeru citrusov se mora sadni sok pridobiti samo iz mesnatega dela plodu. Sok iz limete pa se lahko pridobiva iz celega sadeža.

Kadar so sokovi predelani iz sadja s peškami, semeni in lupino, se deli ali sestavni deli pešk, semen in lupine ne uporabijo v soku. Ta določba se ne uporablja za primere, kadar delov ali sestavnih delov pešk, semen in lupine ni mogoče odstraniti z dobrimi proizvodnimi praksami.

Pri proizvodnji sadnega soka je dovoljeno mešanje sadnega soka s sadno kašo.

(b) Sadni sok iz koncentrata

Proizvod, pridobljen iz rekonstituiranega zgoščenega sadnega soka, opredeljenega v točki 2, s pitno vodo, ki izpolnjuje merila iz Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (1).

Delež topnih suhih snovi končnega proizvoda dosega najmanjšo stopnjo Brix za rekonstituirani sok, določeno v Prilogi V.

Če je sok iz koncentrata izdelan iz sadja, ki ni navedeno v Prilogi V, je najmanjša stopnja Brix rekonstituiranega soka stopnja Brix soka, ki je bil ekstrahiran iz sadja, ki se uporabi za izdelavo koncentrata.

Aroma, pulpa in sadne celice, pridobljene z ustreznimi fizikalnimi postopki iz iste vrste sadja, se lahko sadnemu soku iz koncentrata povrnejo.

Sadni sok iz koncentrata se pripravi z ustreznimi postopki, pri katerih se ohranijo bistvene fizikalne, kemijske, organoleptične in prehranske značilnosti povprečne vrste soka sadja, iz katerega je pridobljen.

Pri proizvodnji sadnega soka iz zgoščenega sadnega soka je dovoljeno mešanje sadnega soka in/ali zgoščenega sadnega soka s sadno kašo in/ali z zgoščeno sadno kašo.

2. Zgoščeni sadni sok

Proizvod, pridobljen tako, da se sadnemu soku iz ene ali več vrst sadja s fizikalnimi postopki odvzame določen delež vsebovane vode. Če je proizvod namenjen neposredni potrošnji, je treba odvzeti najmanj 50 % vsebovane vode.

Aroma, pulpa in sadne celice, pridobljene z ustreznimi fizikalnimi postopki iz iste vrste sadja, se lahko zgoščenemu sadnemu soku povrnejo.

3. Sadni sok iz vodnega ekstrakta sadja

Proizvod, pridobljen z difuzijo vode:

—	iz mesnatega celega sadeža, katerega soka ni mogoče ekstrahirati z nobenim fizikalnim postopkom, ali

—	sušenega celega sadja.

4. Dehidrirani sadni sok / sadni sok v prahu

Proizvod, pridobljen tako, da se sadnemu soku iz ene ali več vrst sadja s fizikalnimi postopki odvzame vsa vsebovana voda.

5. Sadni nektar

Proizvod, ki lahko fermentira, a ni fermentiran, ki:

—	je pridobljen z dodatkom vode z dodajanjem ali brez dodajanja sladkorjev in/ali medu proizvodom, opredeljenim v točkah 1 do 4, sadni kaši in/ali zgoščeni sadni kaši in/ali mešanici teh proizvodov, in

—	ki ustreza zahtevam iz Priloge IV.

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (2) se lahko pri proizvodnji sadnih nektarjev brez dodanih sladkorjev ali z manjšo energijsko vrednostjo sladkorje v celoti ali deloma nadomesti s sladili v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008.

Aroma, pulpa in sadne celice, pridobljene z ustreznimi fizikalnimi postopki iz iste vrste sadja, se lahko sadnemu nektarju povrnejo.

II. DOVOLJENE SESTAVINE, OBDELAVE IN SNOVI

1. Sestava

Pri pripravi sadnih sokov, sadnih kaš in sadnih nektarjev se uporabijo vrste, ki ustrezajo botaničnemu imenu iz Priloge V, in so poimenovane s proizvodnim imenom za zadevno sadje ali s splošnim imenom za proizvod. Pri vrstah sadja, ki niso vključene v Prilogo V, se uporabi pravilno botanično ali splošno ime.

Pri sadnem soku kot stopnja Brix velja stopnja Brix soka, ki je bil ekstrahiran iz sadja, in se ne spremeni, razen pri mešanju s sokom iz enake vrste sadja.

Najmanjša stopnja Brix, določena v Prilogi V za rekonstituirani sadni sok in rekonstituirano sadno kašo, ne zajema topnih suhih snovi kakršnih koli dodanih neobveznih sestavin in aditivov.

2. Dovoljene sestavine

Proizvodom iz dela I se lahko dodajo samo naslednje sestavine:

—	vitamini in minerali, kot je odobreno z Uredbo (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (3),

—	aditivi za živila, odobreni v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008,

in poleg tega:

—	za sadni sok, sadne sokove iz koncentrata in zgoščene sadne sokove: povrnjena aroma, pulpa in sadne celice,

—	za grozdni sok: povrnjene soli vinskih kislin,

—

za sadne nektarje: povrnjena aroma, pulpa in sadne celice; sladkorji in/ali med do 20 % skupne teže končnih proizvodov; in/ali sladila.

Trditev, da sadnemu nektarju niso bili dodani sladkorji, in katera koli trditev z verjetno enakim pomenom za potrošnika je dopustna samo, kadar izdelek ne vsebuje nobenih dodanih mono- ali disaharidov ali katerih koli drugih živil, uporabljenih zaradi njihovih sladilnih lastnosti, vključno s sladili, kot so opredeljena v Uredbi (ES) št. 1333/2008. Če so v sadnem nektarju sladkorji naravno prisotni, bi morala biti na označbi navedena tudi naslednja navedba: ‚vsebuje naravno prisotne sladkorje‘,

—	za proizvode iz točke (a), prve alinee točke (b), točke (c), druge alinee točke (e) in točke (h) Priloge III: sladkorji in/ali med,

—	za proizvode, opredeljene v točkah 1 do 5 dela I, z namenom uravnavanja kislosti: limonin in/ali limetin sok in/ali zgoščen limonin in/ali limetin sok do 3 g na liter soka, izražen kot anhidrid citronske kisline,

—	za paradižnikov sok in paradižnikov sok iz koncentrata: sol, začimbe, in aromatična zelišča.

3. Dovoljene obdelave in snovi

Za proizvode iz dela I se lahko uporabljajo samo naslednji postopki in se jim dodajo samo naslednje snovi:

—	mehanski postopki ekstrakcije,

—	običajni fizikalni postopki, vključno z ekstrakcijo vode (difuzija) iz užitnega dela sadja razen pri grozdju za proizvodnjo zgoščenih sadnih sokov, pod pogojem, da so tako pridobljeni sadni sokovi v skladu s točko 1 dela I,

—	pri grozdnem soku, kjer je bilo grozdje obdelano z žveplovim dioksidom, je dovoljeno razžveplanje s fizikalnimi postopki, pod pogojem, da skupna količina SO2 v končnem proizvodu ne presega 10 mg/l,

—	encimski pripravki: pektinaze (za razdrobitev pektina), proteinaze (za razdrobitev proteinov) in amilaze (za razdrobitev škroba), ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila (4),

—	užitna želatina,

—

tanini,

—	silica sol,

—

oglje,

—

dušik,

—	bentonit kot adsorbcijska glina,

—

kemično inertna filtracijska sredstva in sredstva za pospeševanje sedimentacije (vključno s perlitom, diatomejsko zemljo, celulozo, netopnim poliamidom, polivinilpolipirolidonom, polistirenom), ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (5),

—	kemično inertna sredstva za adsorbcijo, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1935/2004 in se uporabljajo za znižanje vsebnosti limonoida in naringina v soku citrusov, ne da bi se znatno spremenila vsebnost limonoidnih glukozidov, kislin, sladkorjev (vključno z oligosaharidi) ali mineralov.

„PRILOGA II

OPREDELITEV SUROVIN

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. Sadje

Vse sadje. Za namene te direktive se paradižniki tudi štejejo kot sadje.

Sadje mora biti zdravo, primerno zrelo, sveže ali konzervirano s fizikalnimi postopki ali obdelavo(-ami), vključno z obdelavami po pobiranju pridelka, ki se uporabijo v skladu s pravom Unije.

2. Sadna kaša

Proizvod, ki lahko fermentira, a ni fermentiran, pridobljen z ustreznimi fizikalnimi postopki, kot so pasiranje, drobljenje, mletje užitnega dela sadja, celega ali olupljenega, ne da bi odvzeli sok.

3. Zgoščena sadna kaša

Proizvod, pridobljen iz sadne kaše, kateri se s fizikalnimi postopki odvzame določen delež vsebovane vode.

Zgoščeni sadni kaši se lahko povrne aroma, ki se pridobi z ustreznimi fizikalnimi postopki, kot je opredeljeno v točki 3 dela II Priloge I, pri čemer se mora v celoti pridobiti iz enake vrste sadja.

4. Aroma

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih (6) se arome za povrnitev pridobijo med predelovanjem sadja z uporabo ustreznih fizikalnih postopkov. Ti fizikalni postopki se lahko uporabijo za to, da se obdrži, ohrani ali stabilizira kakovost arome, ter vključujejo zlasti stiskanje, ekstrakcijo, destilacijo, filtracijo, adsorbcijo, izhlapevanje, razstavljanje in zgoščevanje.

Aroma se pridobi iz užitnega dela sadja; vendar je lahko tudi hladno stiskano olje iz lupine citrusov in komponent iz pešk.

5. Sladkorji

—	sladkorji, kot so opredeljeni v Direktivi Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi (7),

—	fruktozni sirup,

—	sladkorji, ki izvirajo iz sadja.

6. Med

Proizvod, opredeljen v Direktivi Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (8).

7. Pulpa ali sadne celice

Proizvodi, pridobljeni iz užitnih delov sadja enake vrste, ne da bi odvzeli sok. Pri citrusih so poleg tega pulpa ali sadne celice mehurčki soka, pridobljenega iz mesnatega dela plodu.

„PRILOGA III

POSEBNO POIMENOVANJE ZA NEKATERE PROIZVODE, NAVEDENE V PRILOGI I

(a)	‚vruchtendrank‘ za sadne nektarje;

(b)

‚Süßmost‘;

Poimenovanje ‚Süßmost‘ se lahko uporabi samo v zvezi z imeni proizvodov ‚Fruchtsaft‘ ali ‚Fruchtnektar‘:

—	za sadni nektar, pridobljen izključno iz sadnih sokov, zgoščenih sadnih sokov ali mešanic teh proizvodov, neprijetnih za uživanje v naravnem stanju zaradi njihove visoke naravne kislosti,

—	za sadni sok, pridobljen iz jabolk ali hrušk, po potrebi z dodatkom jabolk, vendar brez dodanega sladkorja;

(c)	‚succo e polpa‘ ali ‚sumo e polpa‘ za sadne nektarje, pridobljene izključno iz sadne kaše in/ali zgoščene sadne kaše;

(d)	‚æblemost‘ za jabolčni sok brez dodanega sladkorja;

(e)

—	‚sur … saft‘ skupaj z imenom (v danščini) uporabljenega sadja, za sokove brez dodanega sladkorja, pridobljene iz črnega ribeza, češenj, rdečega ribeza, belega ribeza, malin, jagod ali bezgovih jagod,

—	‚sød … saft‘ ali ‚sødet … saft‘ skupaj z imenom (v danščini) uporabljenega sadja, za sokove, pridobljene iz tega sadja, z dodatkom sladkorja več kot 200 g na liter;

(f)	‚äppelmust/äpplemust‘ za jabolčni sok brez dodanega sladkorja;

(g)	‚mosto‘, sinonim za grozdni sok;

(h)	‚smiltsērkšķu sula ar cukuru‘ ali ‚astelpaju mahl suhkruga‘ ali ‚słodzony sok z rokitnika‘ za sokove, pridobljene iz jagod rakitovca, z največ 140 g dodanega sladkorja na liter.

„PRILOGA IV

POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI S SADNIMI NEKTARJI

Sadni nektarji iz	Najmanjša vsebnost soka in/ali kaše (v % volumna končnega proizvoda)
I. Sadje s kislim sokom, neprijetnim za uživanje v naravnem stanju
Pasijonka	25
Pomaranče quito	25
Črni ribez	25
Beli ribez	25
Rdeči ribez	25
Kosmulje	30
Jagode rakitovca	25
Trnulje	30
Slive	30
Češplje	30
Jerebike	30
Šipek	40
Višnje	35
Druge češnje	40
Borovnice	40
Bezgove jagode	50
Maline	40
Marelice	40
Jagode	40
Murve/robide	40
Brusnice	30
Kutine	50
Limone in limete	25
Drugo sadje, ki pripada tej skupini	25
II. Sadje z nizko kislino, mesnato ali aromatično, s sokom, neprijetnim za uživanje v naravnem stanju
Mango	25
Banane	25
Guava	25
Papaje	25
Liči	25
Acerole (neapeljske nešplje)	25
Bodeče anone	25
Mrežasta anona	25
Čirimoje	25
Granatna jabolka	25
Akažu sadje	25
Rdeče slive mombin	25
Umbu	25
Drugo sadje, ki pripada tej skupini	25
III. Sadje s sokom, prijetnim za uživanje v naravnem stanju
Jabolka	50
Hruške	50
Breskve	50
Citrusi razen limon in limet	50
Ananas	50
Paradižniki	50
Drugo sadje, ki pripada tej skupini	50

„PRILOGA V

NAJMANJŠE STOPNJE BRIX ZA REKONSTITUIRANI SADNI SOK IN REKONSTITUIRANO SADNO KAŠO

Domače ime sadja	Botanično ime	Najmanjše stopnje Brix
Jabolko (*)	Malus domestica Borkh.	11,2
Marelica (**)	Prunus armeniaca L.	11,2
Banana (**)	Musa x paradisiaca L. (razen rajskih smokev)	21,0
Črni ribez (*)	Ribes nigrum L.	11,0
Grozdje (*)	Vitis vinifera L. ali njeni križanci Vitis labrusca L. ali njeni križanci	15,9
Grenivka (*)	Citrus x paradisi Macfad.	10,0
Guava (**)	Psidium guajava L.	8,5
Limona (*)	Citrus limon (L.) Burm.f.	8,0
Mango (**)	Mangifera indica L.	13,5
Pomaranča (*)	Citrus sinensis (L.) Osbeck	11,2
Pasijonka (*)	Passiflora edulis Sims	12,0
Breskev (**)	Prunus persica (L.) Batsch var. persica	10,0
Hruška (**)	Pyrus communis L.	11,9
Ananas (*)	Ananas comosus (L.) Merr.	12,8
Malina (*)	Rubus idaeus L.	7,0
Višnja (*)	Prunus cerasus L.	13,5
Jagode (*)	Fragaria x ananassa Duch.	7,0
Paradižnik (*)	Lycopersicon esculentum, Mill.	5,0
Mandarina (*)	Citrus reticulata Blanco	11,2
Za sadje, označeno z zvezdico (), iz katerega se proizvaja sok, se najmanjša relativna gostota določi glede na vodo pri 20/20 °C. Za sadje, označeno z dvema zvezdicama (*), iz katerega se proizvaja kaša, se določi samo najmanjša nepopravljena vrednost Brix (brez popravka kisline).

“.

(1) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

(2) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(3) UL L 404, 30.12.2006, str. 26.

(4) UL L 354, 31.12.2008, str. 7.

(5) UL L 338, 13.11.2004, str. 4.

(6) UL L 354, 31.12.2008, str. 34.

(7) UL L 10, 12.1.2002, str. 53.

(8) UL L 10, 12.1.2002, str. 47.

27.4.2012

Uradni list Evropske unije

L 115/12

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 363/2012

z dne 23. februarja 2012

o postopkovnih pravilih za priznanje nadzornih organizacij in njihov preklic iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (1), ter zlasti člena 8(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 995/2010 je zlasti zmanjšanje tveganja dajanja na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa. Nadzorne organizacije morajo gospodarskim subjektom pomagati pri izpolnjevanju zahtev te uredbe. Zato morajo razviti sistem potrebne skrbnosti, gospodarskim subjektom dodeliti pravico do njegove uporabe in preverjati njegovo pravilno uporabo.

(2)

Postopek, s katerim Komisija priznava nadzorne organizacije, mora biti pošten, pregleden in neodvisen. Zato je treba prosilce oceniti po posvetovanju s pristojnimi organi držav članic in po zbiranju zadostnih informacij o prosilcu. Zbiranje informacij mora po potrebi zajemati obiske v prostorih prosilca.

(3)

Navesti je treba ustrezno strokovno znanje in zmožnosti, ki jih morajo imeti nadzorne organizacije za določanje skladnosti lesa z ustrezno zakonodajo v državi, kjer je bil les pridobljen, ter za predlaganje ukrepov za oceno tveganja dajanja nezakonito pridobljenega lesa in proizvodov, pridobljenih iz tega lesa, na trg. Kadar ugotovljeno tveganje ni zanemarljivo, morajo imeti poleg tega nadzorne organizacije možnost, da predlagajo ustrezne ukrepe za učinkovito zmanjšanje tveganj.

(4)	Zagotoviti je treba, da nadzorne organizacije svoje dejavnosti opravljajo pregledno in neodvisno, pri čemer preprečijo navzkrižje interesov, ki bi lahko nastalo zaradi opravljanja njihovih dejavnosti, in zagotavljajo storitve gospodarskim subjektom na nediskriminacijski način.

(5)

Komisija mora odločitev o preklicu priznanja sprejeti v skladu s poštenim, preglednim in neodvisnim postopkom. Pred sprejetjem odločitve se mora Komisija posvetovati z zadevnimi pristojnimi organi držav članic ter zbrati zadostne informacije, po potrebi vključno z obiski na kraju samem. Pred sprejetjem odločitve mora imeti nadzorna organizacija možnost za predložitev pripomb.

(6)	V skladu z načelom sorazmernosti mora imeti Komisija možnost, da glede na raven ugotovljenih nepravilnosti začasno in/ali pogojno ali trajno prekliče priznanje, če nadzorna organizacija ne opravlja več dejavnosti ali ne izpolnjuje zahtev iz člena 8 Uredbe (EU) št. 995/2010.

(7)

Zagotoviti je treba, da je raven zaščite posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov na področju uporabe te uredbe, zlasti pri obdelavi osebnih podatkov iz prošenj za priznanje nadzornih organizacij, skladna z zahtevami iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2) in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 2 Uredbe (EU) št. 995/2010 uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„zadevni pristojni organi“ pomenijo pristojne organe države članice, v kateri imata nadzorna organizacija ali prosilec za priznanje nadzorne organizacije sedež ali v kateri opravljata storitve ali nameravata opravljati storitve v smislu Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4);

2.	„dokazila o formalni izobrazbi“ pomenijo diplome, spričevala in druga dokazila, ki jih izda organ v državi, imenovan v skladu z zakonskimi ali upravnimi določbami v tej državi, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja;

3.	„poklicne izkušnje“ pomenijo dejansko in zakonito opravljanje zadevnega poklica.

Člen 2

Prošnja za priznanje

1. Vsaka pravna oseba, javna ali zasebna, ki je družba, korporacija, obrat, podjetje, institucija ali organ s sedežem v Uniji, lahko Komisijo zaprosi, da jo prizna kot nadzorno organizacijo.

Pravna oseba prošnjo predloži v katerem koli od uradnih jezikov Unije skupaj z dokumenti iz priloge.

2. Da se zagotovi priznanje prosilca kot nadzorne organizacije, mora prosilec dokazati, da izpolnjuje vse zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 in členov 5 do 8 te uredbe.

3. Komisija potrdi prejem prošnje in prosilcu v 10 delovnih dneh od prejema izda referenčno številko.

Prosilcu prav tako sporoči okviren rok, v katerem bo sprejela odločitev glede prošnje. Komisija obvesti prosilca o vsaki spremembi okvirnega roka zaradi potrebe po dodatnih informacijah ali dokumentih za oceno prijave.

4. Če pretečejo trije meseci od prejema prošnje ali od zadnjega pisnega obvestila Komisije prosilcu, kar nastopi pozneje, in Komisija ne sprejme odločitve o priznanju ali zavrnitvi prošnje, Komisija pisno obvesti prosilca o napredovanju presoje prošnje.

Prvi pododstavek se lahko pri obravnavi posamezne prošnje uporabi večkrat.

5. Komisija pošlje izvod prošnje in dokazil zadevnim pristojnim organom, ki lahko v enem mesecu po datumu posredovanja predložijo pripombe v zvezi s prošnjo.

Člen 3

Dodatni dokumenti in dostop do prostorov

1. Na zahtevo Komisije prosilec ali zadevni pristojni organi v določenem roku predložijo dodatne informacije ali dokumente, ki jih zahteva Komisija.

2. Prosilec Komisiji omogoči dostop do svojih prostorov za namene preverjanja, ali so izpolnjene vse zahteve iz člena 8 Uredbe (EU) št. 995/2010 in členov 5 do 8. Komisija prosilca vnaprej obvesti o obisku. Pri obisku lahko sodelujejo zadevni pristojni organi.

Prosilec zagotovi vso potrebno pomoč za lažjo izvedbo obiskov.

Člen 4

Odločitev o priznanju

Ko Komisija sprejme odločitev o priznanju v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 995/2010, zadevnega prosilca o tem obvesti v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja odločitve.

Komisija prosilcu prav tako takoj izda potrdilo o priznanju in svojo odločitev sporoči pristojnim organom vseh držav članic v skladu z drugim pododstavkom člena 8(3) Uredbe (EU) št. 995/2010 v roku iz prvega odstavka.

Člen 5

Pravna osebnost in registracija v Uniji

1. Če ima prosilec sedež v več kot eni državi članici, zagotovi informacije o svojem registriranem sedežu, centralni upravi ali glavnem mestu poslovanja v Uniji ter tudi o vseh svojih agencijah, izpostavah ali podružnicah na ozemlju katere koli države članice. Prosilec prav tako izjavi, v kateri državi članici namerava opravljati storitve.

2. Prosilcem, ki so organi države članice ali njihov del, ni treba dokazovati pravne osebnosti in sedeža v Uniji.

Člen 6

Ustrezno strokovno znanje

1. Za zagotavljanje ustreznega izvajanja dejavnosti nadzorne organizacije v skladu z zahtevami člena 8(2)(b) Uredbe (EU) št. 995/2010 mora tehnično usposobljeno osebje prosilca izpolnjevati naslednja minimalna merila ter njihovo izpolnjevanje potrditi z dokazili o formalni izobrazbi in poklicnih izkušnjah:

(a)	formalno strokovno usposabljanje v stroki, ki je povezana z dejavnostmi nadzorne organizacije;

(b)	za vodilne tehnične položaje vsaj pet let poklicnih izkušenj na delovnem mestu, povezanem z dejavnostmi nadzorne organizacije.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se kot povezane stroke upoštevajo stroke na področju gozdarstva, okolja, prava, poslovnega upravljanja, upravljanja tveganj, trgovanja, revizije, finančnega nadzora ali upravljanja dobavne verige.

2. Prosilec vodi evidenco nalog in odgovornosti svojega osebja. Prosilec vzpostavi postopke za spremljanje učinkovitosti in strokovne usposobljenosti svojega osebja.

Člen 7

Zmožnost izvajanja dejavnosti nadzorne organizacije

1. Prosilec dokaže, da ima vzpostavljene vse naslednje sisteme:

(a)	organizacijsko strukturo, ki zagotavlja ustrezno izvajanje dejavnosti nadzorne organizacije;

(b)	sistem potrebne skrbnosti, ki je na voljo gospodarskim subjektom in ga gospodarski subjekti uporabljajo;

(c)	politike in postopke, ki omogočajo vrednotenje in izboljšanje sistema potrebne skrbnosti;

(d)	postopke in procese za preverjanje pravilne uporabe sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskih subjektov;

(e)	postopke za popravne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru neustrezne uporabe sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskega subjekta.

2. Poleg zahtev iz odstavka 1 prosilec dokaže svojo finančno in tehnično zmožnost izvajanja dejavnosti nadzorne organizacije.

Člen 8

Neobstoj navzkrižja interesov

1. Prosilec je organiziran tako, da zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

2. Prosilec določi, analizira in vodi evidenco tveganj v zvezi z navzkrižji interesov, ki bi lahko nastala kot posledica njegovega izvajanja dejavnosti nadzorne organizacije, vključno z navzkrižji, ki izhajajo iz njegovih odnosov s povezanimi organi ali podizvajalci.

3. Kadar je ugotovljeno tveganje za nastanek navzkrižja interesov, ima prosilec vzpostavljene pisne usmeritve in postopke za preprečevanje navzkrižja interesov na ravni podjetja in posameznikov. Pisne usmeritve in postopki se vodijo in izvajajo. Te usmeritve in postopki lahko vključujejo revizije s strani tretjih oseb.

Člen 9

Informacije o naknadnih spremembah

1. Nadzorna organizacija Komisijo takoj obvesti o naslednjih primerih, do katerih pride po njenem priznanju:

(a)	spremembi, ki lahko vpliva na zmožnost nadzorne organizacije za ravnanje v skladu z zahtevami iz členov 5 do 8 in ki se zgodi po priznanju nadzorne organizacije;

(b)	ustanovitvi agencij, izpostav ali podružnic s strani nadzorne organizacije v Uniji, ki niso navedene v prošnji;

(c)	odločitvi nadzorne agencije za opravljanje storitev v državah članicah, ki jih ni navedla v prošnji, ali v državi članici, za katero je navedla prenehanje opravljanja storitev v skladu s točko (d);

(d)	prenehanju opravljanja storitev nadzorne organizacije v kateri koli državi članici.

2. Komisija zadevne pristojne organe obvesti o vseh informacijah, pridobljenih v skladu z odstavkom 1.

Člen 10

Pregled odločitve o priznanju

1. Komisija lahko odločitev o priznanju nadzorne organizacije kadar koli pregleda.

Komisija odločitev pregleda v naslednjih primerih:

(a)	če zadevni pristojni organ Komisijo obvesti o svoji odločitvi, da nadzorna organizacija ne opravlja več dejavnosti iz člena 8(1) Uredbe (EU) št. 995/2010 ali ne izpolnjuje zahtev iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010, kot je določeno v členih 5 do 8 te uredbe;

(b)	če ima Komisija ustrezne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih oseb, da nadzorna organizacija ne izpolnjuje več zahtev iz člena 8(1) in (2) Uredbe (EU) št. 995/2010 in členov 5 do 8 te uredbe;

(c)	če nadzorna organizacija Komisijo obvesti o spremembah iz člena 9(1)(a) te uredbe.

2. Ko se pregled začne, Komisiji pri izvajanju pregleda in preverjanj pomaga skupina za pregled.

3. Prosilec skupini za pregled omogoči dostop do svojih prostorov za namen preverjanja, ali so izpolnjene vse zahteve iz člena 8 Uredbe (EU) št. 995/2010 in členov 5 do 8 te uredbe. Pri obisku lahko sodelujejo zadevni pristojni organi.

Prosilec zagotovi vso potrebno pomoč za lažje izvajanje obiskov.

4. Skupina za pregled pripravi poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilu o pregledu se priložijo ustrezna dokazila.

Poročilo o pregledu vsebuje priporočilo, ali je treba priznanje nadzorne organizacije preklicati.

Skupina za pregled pošlje poročilo o pregledu zadevnim pristojnim organom. Ti organi lahko predložijo pripombe v treh tednih od datuma posredovanja poročila.

Skupina za pregled zadevni nadzorni organizaciji predloži povzetek ugotovitev in zaključkov poročila. Organizacija lahko predloži pripombe skupini za pregled v treh tednih od datuma posredovanja povzetka.

5. Skupina za pregled v svojem poročilu o pregledu predlaga začasen in/ali pogojen ali trajen preklic priznanja glede na raven ugotovljenih nepravilnosti, če ugotovi, da nadzorna organizacija ne opravlja več dejavnosti ali ne izpolnjuje zahtev iz člena 8 Uredbe (EU) št. 995/2010.

Skupina za pregled lahko namesto tega predlaga, da Komisija izda obvestilo o sanacijskih ukrepih ali uradno opozorilo ali da Komisija ne izvaja nadaljnjih ukrepov.

Člen 11

Odločitev za preklic priznanja

1. Komisija se odloči za začasen in/ali pogojen ali trajen preklic priznanja nadzorne organizacije ob upoštevanju poročila o pregledu iz člena 10.

2. Komisija lahko izda obvestilo o sanacijskih ukrepih ali uradno opozorilo, če na podlagi ravni ugotovljenih pomanjkljivosti v skladu s členom 8(6) Uredbe (EU) št. 995/2010 ne more odločiti, da nadzorna organizacija ne opravlja več dejavnosti ali ne izpolnjuje zahtev iz člena 8(2) navedene uredbe.

3. Odločitev za preklic priznanja nadzorne organizacije ter obvestilo ali opozorilo v skladu z odstavkom 2 se zadevni nadzorni organizaciji in pristojnim organom vseh držav članic sporočita v skladu s členom 8(6) Uredbe (EU) št. 995/2010 v 10 delovnih dneh od sprejetja.

Člen 12

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v pravila glede obdelave osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 13

Končne določbe

Ta delegirana uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(2) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(3) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(4) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

PRILOGA

Seznam dokazil

Pravna osebnost; sedež; opravljanje storitev:

—	overjeni izvodi dokazil v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo,

—	seznam držav članic, v katerih namerava prosilec opravljati storitve.

Ustrezno strokovno znanje:

—	opis organizacije in strukture gospodarskega subjekta,

—	seznam tehnično usposobljenega osebja z izvodi življenjepisov,

—	opis nalog in odgovornosti ter njihova razdelitev,

—	podroben opis postopkov za spremljanje učinkovitosti in usposobljenosti tehnično usposobljenega osebja.

Zmožnost izvajanja dejavnosti nadzorne organizacije:

Podroben opis naslednjega:

—	sistem potrebne skrbnosti,

—	politike in postopki za vrednotenje in izboljšanje sistema potrebne skrbnosti,

—	politike in postopki za obravnavanje pritožb, ki jih vložijo gospodarski subjekti ali tretje osebe,

—	postopki in procesi za preverjanje pravilne uporabe sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskih subjektov,

—	postopki za popravne ukrepe v primeru neustrezne uporabe sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskega subjekta,

—	sistem vodenja evidenc.

Finančna sposobnost:

—	izvodi računovodskih izkazov za zadnje poslovno leto ali

—	izjava o prihodku od prodaje ali

—	drugi dokumenti, ki to dokazujejo, če prosilec iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti zgoraj navedenih dokumentov,

—	dokazilo o zavarovanju odgovornosti.

Neobstoj navzkrižja interesov:

—	izjava o neobstoju navzkrižja interesov,

—	opis pisnih usmeritev in postopkov za izogibanje navzkrižja interesov na ravni podjetja in posameznikov, ki lahko vključujejo revizije s strani tretjih oseb.

Oddaja naročil podizvajalcem:

—	opis nalog, oddanih podizvajalcem,

—	dokaz, da vsi podizvajalci ali podružnice, kjer so ustanovljeni, izpolnjujejo ustrezne zahteve, navedene zgoraj.

27.4.2012

Uradni list Evropske unije

L 115/21

IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 29. marca 2012

o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski

(2012/224/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (1) in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 3(9) Izvedbenega sklepa Sveta 2011/344/EU (2) je Komisija, skupaj z Mednarodnim denarnim skladom in v povezavi z Evropsko centralno banko, opravila tretji pregled napredka portugalskih organov na področju izvajanja dogovorjenih ukrepov v skladu s programom za ekonomsko in finančno prilagoditev (v nadaljnjem besedilu: program), kot tudi njihovo učinkovitost in ekonomski in socialni vpliv.

(2)

V pregledu je bilo ugotovljeno, da je skladnost Portugalske s pogoji za četrto četrtletje leta 2011 zadovoljiva. V letu 2011 je javnofinančni primanjkljaj padel pod ciljno stopnjo 5,9 % BDP in je zdaj ocenjen na okoli 4 % BDP, resda izjemoma s prenosom približno 6 milijard EUR (okoli 3,5 % BDP) iz pokojninskih skladov bank v državni sistem socialnih zavarovanj). Proračun za leto 2012 je usklajen z dosego ciljnega primanjkljaja 4,5 % BDP, ki je v skladu s programom. Še naprej se nadaljujejo prizadevanja politik za podporo stabilnosti finančnega sistema. Portugalske banke si prizadevajo za dosego višjih kapitalskih zahtev, kot so določene v programu, ob upoštevanju posledic zahteve Evropskega bančnega organa za novo kapitalsko rezervo za izpostavljenost države, posebni program inšpekcij na kraju samem in prenos pokojninskih skladov bank v državni sistem socialnih zavarovanj. Napredek je viden tudi na področju reform trga dela in proizvodnega trga: s socialnimi partnerji je bil dosežen dogovor o široki in ambiciozni reformi trga dela, parlamentu pa je bila predložena pomembna revizija pravnega okvira za konkurenco, ki bodo vzpostavili pogoje za učinkovit sistem izvajanja predpisov o konkurenci. Program privatizacije se izvaja na podlagi novega okvirnega zakona. Družbi EDP (elektroenergetski sektor) in REN (energetsko omrežje) sta bili prodani. Vzpostavljena je bila strategija za prestrukturiranje podjetij v državni lasti. Izboljšuje se pravni okvir na področju javnih naročil, poteka pa tudi posodobitev pravnega okvira na področju stanovanjskega trga. Reforma pravosodnega sistema dobro napreduje.

(3)	V luči tega napredka, bi bilo treba spremeniti Izvedbeni sklep 2011/344/EU –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 3 Izvedbenega sklepa 2011/344/EU se spremeni:

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

"6. Portugalska v skladu s specifikacijami iz memoranduma o soglasju sprejme naslednje ukrepe v letu 2012:

(a)

Ukrepi, ki so opredeljeni v točkah (b) in (c) ter znašajo najmanj 9,8 milijarde EUR, se vključijo v proračun za leto 2012. Sprejmejo se dodatni ukrepi, predvsem na strani odhodkov, da bi se zapolnile vse morebitne vrzeli, ki so posledica proračunskega razvoja v letu 2012. Vlada bo marca sprejela dodatni proračun, ki bo vključeval različne elemente, kot so posledice prenosa pokojninskih skladov bank v državni sistem socialnih zavarovanj, finančni sporazum z RAM, fiskalne posledice poslabšanja gospodarskih obetov, nižja plačila obresti in strategija za poravnavo zaostalih plačil. V dodatnem proračunu bo cilj glede javnofinančnega primanjkljaja za leto 2012 (v višini 4,5 % BDP) nespremenjen.

(b)

Portugalska si v letu 2012 prizadeva zmanjšati odhodke za najmanj 6,8 milijarde EUR, vključno z znižanjem plač in zmanjšanje zaposlovanja v javnem sektorju, krčenje na področju pokojnin, celovito reorganizacijo centralne uprave z odpravo odvečnosti in drugih neučinkovitosti, zmanjšanje transferjev podjetjem v državni lasti, reorganizacija in zmanjšanje števila občin in lokalnih skupnosti, krčenje na področju izobraževanja in zdravstva, zmanjšanje transferjev regionalnim in lokalnim organom in zmanjšanje naložb v osnovna sredstva ter drugih odhodkov, kot je določeno v programu.

(c)

Glede prihodkov Portugalska izvaja ukrepe na strani prihodkov v skupni vrednosti približno 3 milijarde EUR, vključno z razširitvijo osnove za DDV prek zmanjšanj oprostitev in ponovno sestavo seznamov blaga in storitev, za katere bodo veljale znižane, srednje in višje stopnje, povišanjem trošarin, razširjenjem osnove za davek na dohodek pravnih in fizičnih oseb prek zmanjšanja davčnih olajšav in posebnih davčnih ureditev, zagotavljanjem konvergence davčnih olajšav pri dohodnini, uporabljenih pri pokojninah in dohodkih od dela, ter spremembami v obdavčenju nepremičnin z znatnim zmanjšanjem oprostitev. Poleg teh ukrepov se izvajajo tudi ukrepi za boj proti utaji davkov, goljufijam in sivi ekonomiji.

(d)

Portugalska sprejme ukrepe za okrepitev upravljanja javnih financ. Izvede ukrepe, določene v novem zakonu o proračunskem okviru, vključno z določitvijo srednjeročnega proračunskega okvira. Znatno je treba okrepiti proračunski okvir na lokalni in regionalni ravni, zlasti pripravo ključnih možnosti za uskladitev zadevnih zakonov o financiranju z zahtevami zakona o proračunskem okviru. Portugalska poveča svoja prizadevanja na področju poročanja o javnih financah in njihovega spremljanja ter okrepi pravila in postopke za izvrševanje proračuna. Portugalska vlada pripravi strategijo za potrjevanje in poravnavo zaostalih plačil. Strategija določi prednostna merila za plačilo upnikov ter pravila upravljanja, da se v vseh sektorjih zagotovi pravičen in transparenten postopek poravnav. Portugalska pred sklenitvijo pogodbe javno-zasebnega partnerstva vzpostavi okrepljen pravni in institucionalni okvir za ocenjevanje fiskalnih tveganj. Podobno Portugalska sprejme tudi zakon, ki bo urejal ustanavljanje in delovanje podjetij v državni lasti na centralni, regionalni in lokalni ravni. Portugalska ne sme skleniti nobene nove pogodbe javno-zasebnega partnerstva ali ustanoviti podjetja v državni lasti, dokler niso opravljeni pregledi in ni vzpostavljena nova pravna struktura.

(e)	Trenutno šteje lokalna raven države 308 občin in 4 259 lokalnih skupnosti. Portugalska razvije konsolidacijski načrt za reorganizacijo in znatno zmanjšanje števila takšnih enot. Te spremembe bodo začele učinkovati do začetka naslednjega kroga lokalnih volitev.

(f)	Portugalska modernizira upravljanje prihodkov z ustanovitvijo ene same enote, s čimer se zmanjša število občinskih uradov in pripomore k reševanju preostalih ozkih grl v sistemu ugovorov na področju davkov.

(g)	Portugalska izvaja finančni dogovor z RAM.

(h)

Portugalska sprejme ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in vzdržnosti podjetij v državni lasti na centralni, regionalni in lokalni ravni. Portugalska izvaja strategijo za prestrukturiranje in zmanjšanje zadolženosti podjetij v državni lasti ter zagotovitev boljših pogojev za tržno financiranje. Portugalska strategijo izvaja, da se doseže operativno ravnovesje na ravni sektorja do konca leta 2012.

(i)

Portugalska še naprej izvaja program privatizacije. Zlasti se v letu 2012 prodajo deleži v podjetjih GALP, TAP in ANA ter se začne privatizacija podružnice Comboios de Portugal za prevoz tovora, podjetja Correios de Portugal in več manjših podjetij. Pripravi se strategija za podjetje Parpública, pri čemer se prouči možnost za prenehanje njegovega poslovanja ali za njegovo vključitev v državni sektor.

(j)

Portugalska izvaja zakonodajo za reformiranje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, vključno s skrajšanjem maksimalnega trajanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, določitvijo zgornje meje za nadomestila za brezposelnost na 2,5-kratno vrednost indeksa socialne pomoči, zmanjšanjem nadomestil za obdobje brezposelnosti, skrajšanjem minimalne dobe vplačevanja in razširitvijo zavarovanja za primer brezposelnosti na določene kategorije samozaposlenih.

(k)	Portugalska vlada pripravi predlog za prilagoditev sistema plačevanja odpravnin, da se njihova raven zmanjša na povprečje Unije, tj. od 8 do 12 dni na leto delovne dobe, ter oblikuje odškodninski sklad za odpravnine.

(l)	Predpisi v zvezi s plačilom za nadurno delo se ublažijo in uvede se gibljivejši delovni čas.

(m)

Portugalska spodbuja razvoj plač, skladen s cilji spodbujanja ustvarjanja novih delovnih mest in izboljšanja konkurenčnosti podjetij, da se odpravijo makroekonomska neravnovesja. V programskem obdobju je vsako povišanje minimalnih plač možno le, če je to upravičeno z vidika razvoja dogodkov v gospodarstvu in na trgu dela. Sprejmejo se ukrepi za odpravo pomanjkljivosti v trenutnih sistemih za pogajanja o plačah, vključno z zakonodajo, ki bo ponovno opredelila merila in načine za širjenje veljavnosti kolektivnih pogodb ter olajšala sklepanje dogovorov na ravni podjetij. Do takrat je uporabljanje širitev odloženo.

(n)	Aktivne politike trga dela je treba okrepiti po pregledu trenutne prakse in po uvedbi dogovora o akcijskem načrtu.

(o)	Pripravi se akcijski načrt za izboljšanje kakovosti srednješolskega in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja.

(p)	Delovanje pravosodnega sistema se izboljša z izvajanjem ukrepov, ki so predlagani v načrtu za reformo pravosodnega sistema, ter izvajanjem in revidiranjem primerov v zaostanku, s čimer se bodo začrtali ukrepi za odpravo sodnih zaostankov in spodbujali drugi načini reševanja sporov.

(q)

Portugalska svoje gospodarstvo še naprej odpira konkurenci. Portugalska vlada sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ne ustvarja ovir za prost pretok kapitala ter zlasti, da portugalska država ali kateri koli javni organ v vlogi delničarja ne sklepa sporazumov, ki lahko ogrozijo prosti pretok kapitala ali vplivajo na upravljavski nadzor podjetij. Strokovne storitve se liberalizirajo z izboljšanjem okvira strokovnih kvalifikacij in odpravo omejitev za zakonsko urejene poklice. V gradbenem in nepremičninskem sektorju Portugalska omili zahteve za čezmejne ponudnike in pregleda ovire za ustanavljanje ponudnikov storitev.

(r)

Izboljšata se konkurenčni in regulativni okvir. Portugalska okrepi neodvisnost in poveča sredstva glavnih nacionalnih regulativnih organov, izvaja zakonodajo s področja konkurence, da se izboljšata hitrost in učinkovitost izvrševanja pravil o konkurenci; delovati začnejo specializirana sodišča s področja konkurence, reguliranja in nadzora.

(s)

V energetskem sektorju Portugalska sprejme ukrepe za olajšanje vstopa na trg in spodbuja ustanovitev iberskega trga zemeljskega plina in napreduje pri prenosu tretjega energetskega svežnja EU v nacionalno zakonodajo. Portugalska sprejme ukrepe za pregled sistema za podporo in odškodninskega sistema za proizvodnjo električne energije. Portugalska sprejme ukrepe za zmanjšanje prekomernih najemnin in odpravo tarifnega dolga do leta 2020, ki se osredotočajo na odškodninske sisteme za zagotavljanje preskrbe z električno energijo, posebni režim (obnovljivi viri energije – razen tistih iz razpisnih postopkov – in hkratna proizvodnja električne in toplotne energije) in običajni režim (CMEC in CAE).

(t)	Za druge omrežne gospodarske panoge, zlasti promet, telekomunikacije in poštne storitve, Portugalska sprejme dodatne ukrepe za spodbujanje konkurence in fleksibilnosti.

(u)	Portugalska sprejme revidiran zakonik o javnih naročilih, s čimer bo pripomogla k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju in učinkovitejši javni porabi.

(v)	Portugalska izvaja zakonodajo o trgu najemniških stanovanj, da se bolje uravnotežijo obveznosti najemnikov in lastnikov, povečajo spodbude za obnovo ter fleksibilnost in dinamičnost trga.";

odstavek 8 se spremeni:

(a)

točki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:

"(b)

natančno spremlja načrte, ki so jih banke predložile v zvezi z doseganjem deleža osnovnega kapitala prvega reda v višini 10 % najpozneje do konca leta 2012. Kapitalske zahteve, ki izhajajo iz zahtev Evropskega bančnega organa za vrednotenje državnega dolga po tržnih cenah, bodo izpolnjene junija 2012, skupaj s kapitalskimi posledicami posebnega programa inšpekcij na kraju samem in prenosa pokojninskih skladov bank v sistem državnih socialnih zavarovanj. Če banke ne morejo pravočasno doseči mejnih vrednosti kapitalskih zahtev, lahko zahtevajo začasno zagotavljanje kapitala iz javnih sredstev, ki je za banke v zasebni lasti v višini 12 milijard EUR na voljo prek mehanizma za podporo solventnosti bank, vzpostavljenega na podlagi programa;

(c)

zagotovi uravnoteženo in ustrezno zmanjšanje zadolženosti bančnega sektorja, ki je še naprej bistveno za redno odpravljanje neravnovesij pri financiranju. Cilj načrtov bank za financiranje je zmanjšanje razmerja med posojili in vlogami na okvirno vrednost približno 120 % do konca programa in možno končno zmanjšanje odvisnosti od financiranja Eurosistema v času trajanja programa. Ti načrti financiranja se pregledajo vsako četrtletje;";

(b)

točki (e) in (f) se nadomestita z naslednjim:

"(e)

zagotovi, da se Caixa Geral de Depósitos (CGD), ki je v državni lasti, reorganizira tako, da se kapitalska osnova njene osrednje bančne veje zadostno poveča. Pričakuje se, da bo prodaja njene zavarovalniške veje izvedena v letu 2012 neposredno končnemu kupcu in bo prispevala k zadovoljevanju dodatnih potreb po kapitalu v navedenem letu, medtem ko bo CGD nadaljevala s prizadevanji za odprodajo nestrateških sredstev. Če teh potreb ne bo mogoče doseči z viri znotraj skupine do konca junija 2012, bo CGD deležna kapitalske podpore države iz denarnih rezerv zunaj mehanizma za podporo solventnosti bank;

(f)

zagotovi, da bodo prihodki, povezani z delnim prenosom pokojninskih skladov bank v državni sistem socialnih zavarovanj, porabljeni ob spoštovanju pravil Unije o državni pomoči. Portugalska vlada v skladu s strogimi merili za upravičenost izvede kreditni prenos v višini do 3 milijard EUR z bank na državni sektor, pri čemer upošteva pogodbene obveznosti dolžnika;";

(c)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

"(g)	razvije in izvaja učinkovitejšo strategijo za povrnitev ogroženega premoženja namenskih družb, da se v razumnem časovnem okviru doseže čim večja donosnost za davkoplačevalca;";

(d)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

"(i)	zagotovi, da bodo banke vključile tiste rezultate posebnega programa inšpekcij na kraju samem, ki bodo na voljo, v test izjemnih situacij s pragom osnovnega kapitala prvega reda v višini 6 %;";

(e)	točka (j) se črta.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Bruslju, 29. marca 2012

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN

(1) UL L 118, 12.5.2010, str. 1.

(2) UL L 159, 17.6.2011, str. 88.

27.4.2012

Uradni list Evropske unije

L 115/27

SKLEP KOMISIJE

z dne 23. aprila 2012

o drugem sklopu skupnih varnostnih ciljev za železniški sistem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2084)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/226/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (1), ter zlasti drugega pododstavka člena 7(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu z Direktivo 2004/49/ES Evropsko agencijo za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pooblastila za pripravo osnutka skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: CST) in s tem povezanega osnutka skupnih varnostnih metod za obdobje od leta 2011 do leta 2015. Agencija je Komisiji predložila priporočilo o drugem sklopu osnutka CST. Ta sklep temelji na priporočilu Agencije.

(2)

V skladu z metodologijo iz Odločbe Komisije 2009/460/ES z dne 5. junija 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za oceno doseganja varnostnih ciljev, kot je navedeno v členu 6 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter za pripravo prvega in drugega sklopa CST v skladu z Direktivo 2004/49/ES je treba z nacionalnimi referenčnimi vrednostmi količinsko opredeliti trenutno varnostno učinkovitost železniških sistemov v državah članicah (v nadaljnjem besedilu: NRV). V Odločbi 2009/460/ES je NRV opredeljena kot referenčno merilo, ki za zadevno državo članico določa najvišjo dovoljeno stopnjo kategorije tveganja v železniškem prometu. Vendar če je NRV višja od ustreznega CST, izračunanega po metodologiji, je najvišja dovoljena stopnja tveganja za državo članico ustrezni CST, ki izhaja iz NRV v skladu z metodologijo iz oddelka 2.2 Priloge k Odločbi 2009/460/ES.

(3)	Vrednosti za prvi sklop CST, izračunane na podlagi podatkov iz let 2004 do 2007, so bile določene v Sklepu Komisije 2010/409/EU z dne 19. julija 2010 o skupnih varnostnih ciljih iz člena 7 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Direktiva 2004/49/ES določa drugi sklop CST, ki naj temeljijo na izkušnjah, pridobljenih iz prvega sklopa skupnih varnostnih ciljev in njihovega izvajanja. Odražati mora vsako prednostno področje, na katerem je treba varnost dodatno izboljšati. Vrednosti za drugi sklop CST so bile izračunane na podlagi podatkov iz let od 2004 do 2009, ki so jih države članice predložile Eurostatu v skladu z Uredbo (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza (4). Izračunane so bile po metodologiji iz točk 2.1.1 in 2.3.1 Priloge k Odločbi 2009/460/ES.

(5)

Ker je bil prvi sklop CST objavljen julija 2010, ni bilo dovolj časa za pridobitev dovolj izkušenj za spremembo kategorij tveganja. Zato ostajajo kategorije tveganja enake kot pri prvem sklopu CST. Vendar sta glede na številne nesreče in smrtne žrtve v železniškem prometu dve glavni kategoriji tveganja nepooblaščene osebe na območju železnice (60 % smrtnih žrtev) in uporabniki nivojskih prehodov (29 % smrtnih žrtev).

(6)

Vrednosti za drugi sklop CST pokrivajo železniški sistem Unije kot celoto. Za izračun CST za različne dele železniškega sistema, kot je določeno v točki (e) člena 3 Direktive 2004/49/ES, ni na voljo podatkov. Ta določba opredeljuje CST kot stopnje varnosti, izražene v merilih za sprejemljivost tveganja, ki jih morajo doseči različni deli železniškega sistema (kakor so železniški sistem za konvencionalne hitrosti, železniški sistem za visoke hitrosti, dolgi železniški predori ali proge, ki se uporabljajo samo za tovorni promet) in sistem kot celota. Razvoj CST za te dele železniškega sistema trenutno ni izvedljiv zaradi pomanjkanja usklajenih in zanesljivih podatkov o učinkovitosti varovanja delov železniških sistemov, ki se izvaja v državah članicah. Vendar je ustrezno sprejeti drugi sklop CST.

(7)	Zato je Sklep 2010/409/EU treba nadomestiti s tem sklepom.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 27(1) Direktive 2004/49/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina in opredelitve pojmov

Ta sklep določa drugi sklop skupnih varnostnih ciljev za železniški sistem v skladu z Direktivo 2004/49/ES in Odločbo 2009/460/ES.

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve iz Direktive 2004/49/ES, Uredbe (ES) št. 91/2003 in Odločbe 2009/460/ES.

Člen 2

Nacionalne referenčne vrednosti

Nacionalne referenčne vrednosti za države članice in za različne kategorije tveganja, uporabljene za izračun skupnih varnostnih ciljev, so določene v delu 1 Priloge.

Člen 3

Skupni varnostni cilji

Vrednosti drugega sklopa skupnih varnostnih ciljev za različne kategorije tveganja, ki zajemajo železniški sistem kot celoto, so določene v delu 2 Priloge.

Člen 4

Razveljavitev

Sklep 2010/409/EU se razveljavi.

Člen 5

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 23. aprila 2012

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik

(1) UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

(2) UL L 150, 13.6.2009, str. 11.

(3) UL L 189, 22.7.2010, str. 19.

(4) UL L 14, 21.1.2003, str. 1.

PRILOGA

1. Nacionalne referenčne vrednosti (NRV)

1.1 NRV za tveganje za potnike (NRV 1.1 in NRV 1.2)

Država članica	NRV 1.1 (× 10–9) (*1)	NRV 1.2 (× 10–9) (*2)
Belgija (BE)	37,30	0,318
Bolgarija (BG)	170,00	1,65
Češka (CZ)	46,50	0,817
Danska (DK)	9,04	0,11
Nemčija (DE)	8,13	0,081
Estonija (EE)	78,20	0,665
Irska (IE)	2,74	0,0276
Grčija (EL)	54,70	0,503
Španija (ES)	29,20	0,27
Francija (FR)	22,50	0,11
Italija (IT)	38,10	0,257
Latvija (LV)	78,20	0,665
Litva (LT)	97,20	0,757
Luksemburg (LU)	23,80	0,176
Madžarska (HU)	170,00	1,65
Nizozemska (NL)	7,43	0,0889
Avstrija (AT)	26,30	0,292
Poljska (PL)	116,10	0,849
Portugalska (PT)	41,80	0,309
Romunija (RO)	170,00	1,65
Slovenija (SI)	25,30	0,362
Slovaška (SK)	35,80	0,513
Finska (FI)	9,04	0,11
Švedska (SE)	3,54	0,0329
Združeno kraljestvo (UK)	2,73	0,0276
Smrtni primeri in težke poškodbe v () in (*) so opredeljeni v členu 3(d) Odločbe 2009/460/ES.

1.2 NRV za tveganje za zaposlene (NRV 2)

Država članica	NRV 2 (× 10–9) (*3)
Belgija (BE)	24,60
Bolgarija (BG)	21,20
Češka (CZ)	16,50
Danska (DK)	9,10
Nemčija (DE)	12,60
Estonija (EE)	64,80
Irska (IE)	5,22
Grčija (EL)	77,90
Španija (ES)	8,81
Francija (FR)	6,06
Italija (IT)	18,90
Latvija (LV)	64,80
Litva (LT)	41,00
Luksemburg (LU)	12,00
Madžarska (HU)	9,31
Nizozemska (NL)	5,97
Avstrija (AT)	20,30
Poljska (PL)	17,20
Portugalska (PT)	53,10
Romunija (RO)	21,2
Slovenija (SI)	40,90
Slovaška (SK)	1,36
Finska (FI)	9,21
Švedska (SE)	2,86
Združeno kraljestvo (UK)	5,17
Smrtni primeri in težke poškodbe so opredeljeni v členu 3(d) Odločbe 2009/460/ES.

1.3 NRV za tveganje za uporabnike nivojskih prehodov (NRV 3.1 in NRV 3.2)

Država članica	NRV 3.1 (× 10–9) (*4)	NRV 3.2 (*5)
Belgija (BE)	138,0	Ni podatka
Bolgarija (BG)	341,0	Ni podatka
Češka (CZ)	238,0	Ni podatka
Danska (DK)	65,4	Ni podatka
Nemčija (DE)	67,8	Ni podatka
Estonija (EE)	400,0	Ni podatka
Irska (IE)	23,6	Ni podatka
Grčija (EL)	710,0	Ni podatka
Španija (ES)	109,0	Ni podatka
Francija (FR)	78,7	Ni podatka
Italija (IT)	42,9	Ni podatka
Latvija (LV)	239,0	Ni podatka
Litva (LT)	522,0	Ni podatka
Luksemburg (LU)	95,9	Ni podatka
Madžarska (HU)	274,0	Ni podatka
Nizozemska (NL)	127,0	Ni podatka
Avstrija (AT)	160,0	Ni podatka
Poljska (PL)	277,0	Ni podatka
Portugalska (PT)	461,0	Ni podatka
Romunija (RO)	341,0	Ni podatka
Slovenija (SI)	364,0	Ni podatka
Slovaška (SK)	309,0	Ni podatka
Finska (FI)	164,0	Ni podatka
Švedska (SE)	64,0	Ni podatka
Združeno kraljestvo (UK)	23,5	Ni podatka
Smrtni primeri in težke poškodbe v () in (*) so opredeljeni v členu 3(d) Odločbe 2009/460/ES.

1.4 NRV za tveganje za „druge osebe“ (NRV 4)

Država članica	NRV 4 (× 10–9) (*6)
Belgija (BE)	2,86
Bolgarija (BG)	4,51
Češka (CZ)	2,41
Danska (DK)	14,20
Nemčija (DE)	3,05
Estonija (EE)	11,60
Irska (IE)	7,00
Grčija (EL)	4,51
Španija (ES)	5,54
Francija (FR)	7,71
Italija (IT)	6,70
Latvija (LV)	11,60
Litva (LT)	11,60
Luksemburg (LU)	5,47
Madžarska (HU)	4,51
Nizozemska (NL)	4,70
Avstrija (AT)	11,10
Poljska (PL)	11,60
Portugalska (PT)	5,54
Romunija (RO)	4,51
Slovenija (SI)	14,50
Slovaška (SK)	2,41
Finska (FI)	14,20
Švedska (SE)	14,20
Združeno kraljestvo (UK)	7,00
Smrtni primeri in težke poškodbe so opredeljeni v členu 3(d) Odločbe 2009/460/ES.

1.5 NRV za tveganje za nepooblaščene osebe na območju železnice (NRV 5)

Država članica	NRV 5 (× 10–9) (*7)
Belgija (BE)	72,6
Bolgarija (BG)	829,0
Češka (CZ)	301,0
Danska (DK)	116,0
Nemčija (DE)	113,0
Estonija (EE)	1 550,0
Irska (IE)	85,2
Grčija (EL)	723,0
Španija (ES)	168,0
Francija (FR)	67,2
Italija (IT)	119,0
Latvija (LV)	1 310,0
Litva (LT)	2 050,0
Luksemburg (LU)	79,9
Madžarska (HU)	588,0
Nizozemska (NL)	15,9
Avstrija (AT)	119,0
Poljska (PL)	1 210,0
Portugalska (PT)	834,0
Romunija (RO)	829,0
Slovenija (SI)	236,0
Slovaška (SK)	779,0
Finska (FI)	249,0
Švedska (SE)	94,8
Združeno kraljestvo (UK)	84,5
Smrtni primeri in težke poškodbe so opredeljeni v členu 3(d) Odločbe 2009/460/ES.

1.6 NRV za tveganje za celotno družbo (NRV 6)

Država članica	NRV 6 (× 10–9) (*8)
Belgija (BE)	275,0
Bolgarija (BG)	1 240,0
Češka (CZ)	519,0
Danska (DK)	218,0
Nemčija (DE)	203,0
Estonija (EE)	2 110,0
Irska (IE)	114,0
Grčija (EL)	1 540,0
Španija (ES)	323,0
Francija (FR)	180,0
Italija (IT)	231,0
Latvija (LV)	1 660,0
Litva (LT)	2 590,0
Luksemburg (LU)	210,0
Madžarska (HU)	1 020,0
Nizozemska (NL)	148,0
Avstrija (AT)	329,0
Poljska (PL)	1 590,0
Portugalska (PT)	1 360,0
Romunija (RO)	1 240,0
Slovenija (SI)	698,0
Slovaška (SK)	1 130,0
Finska (FI)	417,0
Švedska (SE)	169,0
Združeno kraljestvo (UK)	120,0
Skupno število smrtnih primerov in težkih poškodb pomeni vsoto vseh smrtnih primerov in težkih poškodb, uporabljenih za izračun vseh drugih NRV.

2. Vrednosti, določene za drugi sklop skupnih varnostnih ciljev

Kategorija tveganja	Vrednost CST (× 10–6)		Merske enote
Tveganje za potnike	CST 1.1	0,17	Število smrtnih primerov in težkih poškodb potnikov na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov potniškega prometa na leto
Tveganje za potnike	CST 1.2	0,00165	Število smrtnih primerov in težkih poškodb potnikov na leto zaradi hudih nesreč / število potniških kilometrov na leto
Tveganje za zaposlene	CST 2	0,0779	Število smrtnih primerov in težkih poškodb zaposlenih na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto
Tveganje za uporabnike nivojskih prehodov	CST 3.1	0,710	Število smrtnih primerov in težkih poškodb uporabnikov nivojskih prehodov na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto
Tveganje za uporabnike nivojskih prehodov	CST 3.2	Ni podatka (*9)	Število smrtnih primerov in težkih poškodb uporabnikov nivojskih prehodov na leto zaradi hudih nesreč / [(število vlakovnih kilometrov na leto × število nivojskih prehodov) / tirni kilometri]
Tveganje za „druge osebe“	CST 4	0,0145	Število smrtnih primerov in težkih poškodb ljudi, ki spadajo v kategorijo „druge osebe“, na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto
Tveganje za nepooblaščene osebe na območju železnice	CST 5	2,05	Število smrtnih primerov in težkih poškodb nepooblaščenih oseb na območju železnice na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto
Tveganje za družbo kot celoto	CST 6	2,59	Skupno število smrtnih primerov in težkih poškodb na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto

(*1) NRV 1.1 je izražena kot: število smrtnih primerov in težkih poškodb potnikov na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov potniškega prometa na leto. Vlakovni kilometer potniškega prometa pomeni enoto prometa zgolj za potniške vlake.

(*2) NRV 1.2 je izražena kot: število smrtnih primerov in težkih poškodb potnikov na leto zaradi hudih nesreč / število potniških kilometrov na leto.

(*3) NRV 2 je izražena kot: število smrtnih primerov in težkih poškodb zaposlenih na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto.

(*4) NRV 3.1 je izražena kot: število smrtnih primerov in težkih poškodb uporabnikov nivojskih prehodov na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto.

(*5) NRV3.2 je izražena kot: število smrtnih primerov in težkih poškodb uporabnikov nivojskih prehodov na leto zaradi hudih nesreč / [(število vlakovnih kilometrov na leto × število nivojskih prehodov) / tirni kilometri]. Podatki o številu nivojskih prehodov in tirnih kilometrih v času zbiranja podatkov niso bili dovolj zanesljivi (večina držav članic je sporočila skupne podatke o progovnih kilometrih namesto tirnih kilometrih).

(*6) NRV 4 je izražena kot: število smrtnih primerov in težkih poškodb ljudi, ki spadajo v kategorijo „druge osebe“, zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto.

(*7) NRV 5 je izražena kot: število smrtnih primerov in težkih poškodb nepooblaščenih oseb na območju železnice na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto.

(*8) NRV 6 je izražena kot: skupno število smrtnih primerov in težkih poškodb na leto zaradi hudih nesreč / število vlakovnih kilometrov na leto.

(*9) Podatki o številu nivojskih prehodov in tirnih kilometrih, ki so potrebni za izračun tega skupnega varnostnega cilja, v času zbiranja podatkov niso bili dovolj zanesljivi (npr. večina držav članic je sporočila progovne kilometre namesto tirnih kilometrov).

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.115.slv
Uradni list Evropske unije		L 115

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 55 27. april 2012

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2012/12/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o spremembi Direktive Sveta 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Delegirana uredba Komisije (EU) št. 363/2012 z dne 23. februarja 2012 o postopkovnih pravilih za priznanje nadzornih organizacij in njihov preklic iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode ( 1 )	12
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 364/2012 z dne 26. aprila 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	17
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 365/2012 z dne 26. aprila 2012 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1273/2011 za podobdobje april 2012	19
	SKLEPI
	2012/224/EU
*	Izvedbeni sklep Sveta z dne 29. marca 2012 o spremembi Izvedbenega sklepa 2011/344/EU o finančni pomoči Unije Portugalski	21
*	Sklep Sveta 2012/225/SZVP z dne 26. aprila 2012 o spremembi Sklepa 2010/232/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi/Mjanmaru	25
	2012/226/EU
*	Sklep Komisije z dne 23. aprila 2012 o drugem sklopu skupnih varnostnih ciljev za železniški sistem (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 2084) ( 1 )	27

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	JO	98,8
	MA	60,4
	TN	124,7
	TR	115,6
	ZZ	99,9
0707 00 05	JO	216,8
	TR	133,3
	ZZ	175,1
0709 93 10	MA	29,9
	TR	107,1
	ZZ	68,5
0805 10 20	CL	48,2
	EG	58,6
	IL	73,9
	MA	50,7
	TR	50,5
	ZZ	56,4
0805 50 10	TR	55,4
	ZA	63,9
	ZZ	59,7
0808 10 80	AR	94,2
	BR	79,9
	CA	117,0
	CL	96,0
	CN	117,5
	MK	31,8
	NZ	126,1
	US	151,5
	ZA	85,6
	ZZ	100,0
0808 30 90	AR	110,3
	CL	108,7
	CN	88,0
	US	107,0
	ZA	115,4
	ZZ	105,9

Poreklo	Zaporedna številka	Koeficient dodelitve za podobdobje april 2012	Skupna razpoložljiva količina za podobdobje julij 2012 (v kg)
Združene države	09.4127	(1)	27 865 684
Tajska	09.4128	(1)	8 627 076
Avstralija	09.4129	(1)	916 000
Drugo poreklo	09.4130	0,988521 %	0


	(1) Besedilo velja za EGP