22.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/1

(1)

Uredba (ES) št. 661/2009 je posamična uredba za namene postopka homologacije iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (2).

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 z dne 11. januarja 2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (3), je eden od izvedbenih ukrepov za določbe člena 5 Uredbe (ES) št. 661/2009.

(3)

Uredba (EU) št. 19/2011 določa, da lahko proizvajalci vozil za izdelavo predpisanih tablic uporabijo samolepilne oznake. Za lažjo izdelavo takih oznak z obdelavo podatkov ter njihovo tiskanje po elektronski poti je treba obstoječe tehnične zahteve prilagoditi posebnostim teh modernih tehnik.

(4)

Uredbo (EU) št. 19/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

1.

točka 2.2 se nadomesti z naslednjim:

2.

za točko 2.2 se vstavi točka 2.3:

22.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/3

(1)

Člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 dopušča možnost, da se za živila in krmo, uvožene iz tretje države, zaradi varovanja zdravja ljudi, živali ali okolja sprejmejo ustrezni nujni ukrepi Unije, kadar tveganja ni mogoče na zadovoljiv način obvladati z ukrepi posameznih držav članic.

(2)

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih s poreklom iz Japonske presegle vrednosti za ukrepanje, ki se uporabljajo za živila na Japonskem. Taka kontaminacija lahko ogrozi zdravje ljudi in živali v Uniji, zato je bila sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 961/2011 (2).

(3)

Izvedbena uredba (EU) št. 961/2011 določa, da mora pošiljke proizvodov, ki jih zajema navedena uredba, spremljati izjava, ki jo podpiše pooblaščeni predstavnik pristojnega organa Japonske in med drugim potrjuje, od kod pošiljka izvira in od kod je poslana. Vsebina navedene izjave se nato razlikuje glede na to, ali izdelki izvirajo ali so poslani iz prefekture blizu jedrske elektrarne Fukušima.

(4)

Za pošiljke, ki izvirajo iz prefekture Fukušima in 10 bližnjih prefektur, so japonski organi dolžni potrditi, da ne vsebujejo vrednosti radionuklidov, cezija-134 in cezija-137, nad mejnimi vrednostmi iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 961/2011. Poleg tega morajo pristojni organi na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki v Unijo preveriti identiteto ter fizično pregledati vsaj 10 % takih pošiljk, vključno z izvedbo laboratorijskih analiz za prisotnost cezija-134 in cezija-137.

(5)

Za pošiljke, poslane iz prefekture Fukušima in 10 bližnjih prefektur, so japonski organi dolžni potrditi, da niso bili izpostavljeni radioaktivnosti med tranzitom. V takih primerih in primerih, kadar pošiljke izvirajo in so poslane iz drugih prefektur na Japonskem, ne iz Fukušime in 10 bližnjih prefektur, morajo pristojni organi na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki v Unijo preveriti identiteto ter fizično pregledati vsaj 20 % takih pošiljk, vključno z izvedbo laboratorijskih analiz za prisotnost cezija-134 in cezija-137.

(6)

Rezultati pregledov, vključno z laboratorijskimi analizami, ki so jih v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 961/2011 opravili pristojni organi na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki v Unijo, kažejo, da japonski organi ustrezno in učinkovito izvajajo nadzorne ukrepe za krmo in živila za izvoz v EU. Zato je primerno zmanjšati pogostost pregledov na takih pošiljkah, ki jih opravljajo pristojni organi na mejni kontrolni točki ali določeni vstopni točki v Unijo.

(7)

Poleg tega se Izvedbena uredba (EU) št. 961/2011 uporablja do 31. marca 2012. Japonski organi še naprej spremljajo prisotnost radioaktivnosti v krmi in živilih. Rezultati navedenega spremljanja kažejo, da določena krma in živila iz prefektur v bližini jedrske elektrarne Fukušima še naprej vsebujejo ravni radioaktivnosti, ki presegajo vrednosti za ukrepanje. Zato je primerno podaljšati datum uporabe ukrepov iz Izvedbene uredbe (EU) št. 961/2011.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 961/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

Člen 5(1)(b) se nadomesti z naslednjim:

2.

V drugem odstavku člena 10 se datum „31. marca 2012“ nadomesti z „31. oktobra 2012“.

22.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/5

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

22.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/7

22.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 82/16

(1)

Nadzorni organ je v dopisu z dne 28. septembra 2007 (ev. št. 442805) od islandskih organov zahteval podatke o državnih jamstvih in obveznosti plačila premije za državno jamstvo na podlagi islandskega zakona o državnih jamstvih. Z dopisom Islandske misije pri Evropski uniji z dne 24. oktobra 2007, v katerem je posredovala dopis islandskega Ministrstva za finance z istega dne ter ga je Nadzorni Organ prejel in evidentiral 25. oktobra 2007 (ev. št. 448739 in 449598), so islandski organi odgovorili na to zahtevo.

(2)

O zadevi so 7. septembra 2007 v Bruslju in 29. oktobra 2007 v Reykjaviku razpravljali predstavniki Nadzornega organa in islandske vlade, na sestanku 6. marca 2008 v Bruslju pa še predstavniki Nadzornega organa in islandskega združenja finančnih služb.

(3)

Odločba Nadzornega organa št. 406/08/COL z dne 27. junija 2008 o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi z oprostitvijo plačila premije za državno jamstvo za islandski stanovanjski finančni sklad je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu (3). Nadzorni organ je na podlagi navedene odločbe pozval zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Nadzorni organ ni od zainteresiranih strani prejel nobenih pripomb. Pripombe glede Odločbe Nadzornega organa št. 406/08/COL pa so z dopisom z dne 8. septembra 2008 (ev. št. 490696) predložili islandski organi.

(4)

Nadzorni organ je oktobra 2008 začasno ustavil obravnavo te zadeve zaradi sesutja islandskega bančnega sektorja. Vendar je bila tudi ta zadeva omenjena v razpravah v okviru sestanka o paketu kršitev v Reykjaviku 4. in 5. novembra 2009. V skladu z ugotovitvami s tega sestanka je Nadzorni organ 16. novembra 2009 poslal dopis z opominom, naj se predložijo podatki o oceni združljivosti zadevnega ukrepa. Islandski organi so odgovorili z dopisom z dne 7. decembra 2009 (ev. št. 539538).

(5)

Nadzorni organ je v vzporedni preiskavi o ukrepih državne pomoči, dodeljene islandskemu stanovanjskemu finančnemu skladu, ugotovil in v Odločbi št. 405/08/COL z dne 27. junija 2008 (4) odločil, da državno jamstvo, zagotovljeno islandskemu stanovanjskemu finančnemu skladu, pomeni obstoječ ukrep pomoči. Nato je Nadzorni organ 18. julija 2011 sprejel Odločbo št. 247/11/COL o predlogu za uvedbo ustreznih ukrepov pri financiranju islandskega stanovanjskega finančnega sklada (5), med drugim v obliki državnega jamstva.

(6)

Stanovanjski finančni sklad Íbúðalánasjóður (v nadaljnjem besedilu: SFS) je državna institucija, ki deluje po tržnih pogojih v skladu z islandskim stanovanjskim zakonom št. 44/1998 (lög um húsnæðismál) (6). SFS upravlja upravni odbor v okviru upravne pristojnosti ministrstva za socialne zadeve. Namen SFS je spodbujanje varstva stanovanjskih pravic oziroma enakih pravic do stanovanja. To se izvaja prek dodeljevanja hipotekarnih posojil posameznikom in posojil subjektom, ki oddajajo nastanitvene zmogljivosti, ter prek splošne organizacije stanovanjskih vprašanj. Financiranje je namenjeno točno povečanju možnosti za pridobitev oziroma najem stanovanj po obvladljivih pogojih (glej člen 1 stanovanjskega zakona).

(7)

SFS ne financira neposredno država, ampak se financira iz donosov lastnega kapitala (to je z obroki, obrestmi in plačili za podaljšana posojila zaradi indeksacije cen), iz obresti, plačanih za izdajo in prodajo obveznic SFS (íbúðarbréf), ki kotirajo na islandski borzi, ter iz pristojbin za storitve, ki jih plačajo njegove stranke. SFS ima tudi državno jamstvo, ki izhaja iz neomejene odgovornosti države za dolgove SFS, za katere odgovarja kot lastnica SFS (7). Poleg tega SFS prejema podporo v obliki subvencioniranih obrestnih mer neposredno iz državnega proračuna za kritje izgub, ki nastanejo zaradi posojil pod tržno obrestno mero subjektom, ki gradijo stanovanja in jih dajejo v najem.

(8)

Podrobnejši opis sistema SFS na podlagi stanovanjskega zakona je naveden v Odločbi Nadzornega organa št. 405/08/COL.

(9)

SFS je državna institucija javnega prava (glej člen 4 stanovanjskega zakona) in kot taka na podlagi splošnih nepisanih pravil islandskega javnega prava, ki veljajo za državne institucije, uživa državno jamstvo glede vseh svojih obveznosti. Jamstvo se uporablja za vse državne institucije, ne glede na to, kdaj so bile ustanovljene ali kakšna je njihova dejavnost. Kot je bilo navedeno zgoraj, tako jamstvo izhaja iz neomejene odgovornosti države za dolgove SFS, za katere odgovarja kot njegova lastnica. To pomeni, da je država odgovorna za vse obveznosti SFS, saj jamstvo ni vezano na nobeno finančno transakcijo SFS niti ni omejeno na noben določen maksimalni znesek. To je razvidno tudi iz odstavka 3 člena 5 zakona o plačilni nesposobnosti št. 21/1991 (lög um gjaldþrotaskipti o.fl.), ki ureja uporabo postopka stečaja ali drugih postopkov plačilne nesposobnosti za institucije, kot je SFS.

(10)

V preambuli k zakonskemu osnutku, ki je postal zakon št. 121/1997 o državnih jamstvih (lög um ríkisábyrgðir), je bilo navedeno naslednje:

„To temelji na nedvoumnem pravilu islandskega prava, da je država odgovorna za obveznosti svojih institucij in podjetij, razen če je jamstvo omejeno z izrecno zakonsko določbo […] ali pa je odgovornost države v družbi z omejeno odgovornostjo omejena na njen kapitalski delež (8).“

(11)

Državno jamstvo so imeli tudi predhodniki SFS: državna stanovanjska agencija, državni gradbeni sklad in delavski stanovanjski sklad, ki ga je upravljala državna stanovanjska agencija, ter državni stanovanjski svet (glej zakon št. 97/1993 o državni stanovanjski agenciji (lög um Húsnæðisstofnun ríkisins)).

(12)

V času ustanovitve SFS in njegovih predhodnikov za neomejeno državno jamstvo, ki jim je bilo zagotovljeno in je zajemalo vse njihove obveznosti, ni bilo treba plačati premije za tveganje ali za jamstvo. Islandski organi zatrjujejo, da so bili relevantni predpisi domačega prava od ustanovitve SFS zasnovani tako, da SFS ni bilo treba plačevati nobene provizije za državno jamstvo, ki ga uživa (9).

(13)

Začasni zakon št. 68/1987 o fiskalnih ukrepih je prvič uvedel splošno obveznost plačila jamstvene premije državi za državna jamstva, za katera ni bilo treba plačati jamstva za tveganje. Nato je člen 8 zakona št. 37/1961 o državnih jamstvih (lög um ríkisábyrgðir), kot je bil spremenjen z zakonom št. 65/1988 o državnih jamstvih (lög um breyting á lögum nr. 37/1961, um ríkisábyrgðir, með síðari breytingum), zahteval od bank, kreditnih skladov, finančnih institucij, podjetij in drugih takih subjektov, ki v skladu z zakonom uživajo državno jamstvo, bodisi ker so v lasti države ali iz drugih razlogov, da plačajo jamstveno premijo državi za svoje obveznosti do tujih subjektov. Premija je bila določena na 0,0625 % na četrtino glavnice tujih obveznosti na podlagi njihovega povprečja za vsako obdobje (glej odstavek 2 člena 8 zakona št. 37/1961) (10).

(14)

Sprva za domače obveznosti ni bila naložena nobena podobna premija. Vendar je bila z zakonom št. 121/1997 o državnih jamstvih (11) uvedena obveznost plačila premije za domače obveznosti v višini 0,0375 %. Ta odstotek je bil pozneje z zakonom št. 180/2000 (12) zvišan na 0,0625%.

(15)

Z zakonom št. 121/1997 je bila prav tako določena oprostitev plačila kakršne koli premije za državno jamstvo glede stanovanjskih obveznic, ki jih je izdal oddelek državne stanovanjske agencije za stanovanjske obveznice. Kar zadeva obveznosti SFS, so bili z Aktom o dodatnem proračunu za leto 2001 retroaktivno odpisani njegovi dolgovi glede neplačanih premij, ki so mu nastali na podlagi zakona št. 121/1997. Zatem je bila v zakonu št. 70/2000, ki je začel veljati 26. maja 2000, za SFS določena splošna oprostitev plačila premije za državno jamstvo glede vseh obveznosti.

(16)

Podrobnejši opis zakonodaje o državnih jamstvih in naknadnih sprememb splošno veljavnih premijskih stopenj ter posebnih določb za SFS je naveden v Odločbi Nadzornega organa št. 406/08/COL.

(17)

Nadzorni organ je v Odločbi št. 406/08/COL pojasnil, da državna jamstva v korist SFS, ki so obstajala, preden je 1. januarja 1994 začel veljati Sporazum EGP, kot taka niso bila obravnavana v okviru postopka o jamstveni premiji glede nove pomoči ampak v okviru ločenega postopka za obstoječo pomoč (zadeva št. 64865, zdaj zadeva št. 70382). V Odločbi št. 406/08/COL je bilo upoštevano dejstvo, da je SFS oproščen plačevanja jamstvene premije, ki jo druga podjetja, organizirana podobno kot SFS, morajo plačati. V tem okviru po predhodnem stališču Nadzornega organa za oceno razvrstitve pomoči kot nove ali obstoječe ni relevantno, ali je Akt o državnih jamstvih dejansko spremenil položaj SFS glede plačila jamstvene premije. Za odločilno je štelo to, da je novi zakon št. 121/1997 o državnih jamstvih uvedel nov sistem, v katerem je bil SFS prvič obravnavan ugodneje, kot je določeno v splošnem pravilu za podjetja, ki uživajo implicitno državno jamstvo. Zato je bilo predhodno mnenje Nadzornega organa, da bi vsaka ugodnost za SFS, ki izhaja iz oprostitve, odobrene oddelku za stanovanjske obveznice, ki je bila uvedena s členom 7 zakona št. 121/1997, pomenila novo pomoč. Enako bi veljalo za oprostitev/olajšavo glede plačila premije v zvezi z drugimi posli SFS, glej zakon št. 70/2000, ki je spremenil zakon št. 121/1997, in akt o dodatnem proračunu za leto 2001.

(18)

V skladu s predhodnim stališčem Nadzornega organa pomeni oprostitev plačila jamstvene premije za SFS državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. V odločbi o začetku formalnega postopka preiskave so bili ugotovljeni naslednji elementi državne pomoči:

(19)

Poleg tega je Nadzorni organ dvomil, da je zgoraj navedene elemente državne pomoči mogoče šteti za združljive s Sporazumom EGP. Nadzorni organ je pojasnil, da je del posojil za financiranje stanovanj sicer mogoče opredeliti kot storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 59(2) Sporazuma EGP in bi bil zato upravičen do pomoči, vendar pa je po predhodnem stališču Nadzornega organa splošna shema posojil SFS zastavljena preširoko, da bi lahko izpolnjevala pogoje iz člena 59(2). Nadzorni organ ni prejel nikakršnih informacij, iz katerih bi izhajalo, da trg na splošno ni sposoben zagotoviti financiranja stanovanj pod primernimi pogoji. Po splošni shemi posojil SFS so posojila dostopna vsem ne glede na prihodke in premoženje ter brez omejitve vrednosti in velikosti stanovanja, ki se financira. Poleg tega se posojila lahko dodelijo povsod ne glede na to, ali je lokalno financiranje stanovanj lahko dostopno.

(20)

Pripombe islandske vlade se osredotočajo na dejstvo, da vsak prisoten element pomoči izhaja neposredno iz implicitnega državnega jamstva v korist SFS, za katero je bilo že ugotovljeno, da pomeni obstoječo pomoč. Po mnenju islandskih organov je vsako plačilo pristojbine sestavni del samega državnega jamstva. Zato glede na to, da ni bilo ločenih in bistvenih sprememb državnega jamstva in plačila pristojbine, ni prisotna nova pomoč in je treba zadevo obravnavati v okviru zadeve obstoječe pomoči. Islandska vlada je še izrazila stališče, da če bi štelo, da je prisotna nova pomoč, bi bila to združljiva pomoč zaradi socialnega značaja SFS in dejstva, da je pomoč, dodeljena SFS, izpolnjevala pogoje iz sodne prakse v okviru sodbe v zadevi Altmark (13).

(21)

Islandski organi glede dejstva uvajanja obveznosti plačila premije za državna jamstva za tuje obveznosti nekaterih finančnih institucij z zakonom št. 68/1987 trdijo, da SFS dejansko nikoli ni plačal nobene premije, saj ni imel nobenih tujih obveznosti.

(22)

Poleg tega islandski organi menijo, da je obveznost plačila premije za domače obveznosti razen stanovanjskih obveznic na podlagi zakona št. 121/1997 „temeljila na vprašljivi pravni podlagi“, saj ni bilo nikoli mišljeno, da predhodniki SFS plačajo jamstveno premijo. Islandski organi navajajo še dejstvo, da so bili dolgovi SFS glede katere koli neplačane jamstvene premije retroaktivno odpisani z Aktom o dodatnem proračunu za leto 2001, kar navajajo kot namen zakonodajalca, da bi bilo treba SFS vselej oprostiti plačila jamstvene premije.

(23)

In nazadnje, SFS je oproščen plačila premije za državno jamstvo zato, ker je zbiral obrestno maržo, ki znaša 0,0375 % hipotekarnih instrumentov, s katerimi se jamčijo obveznosti glede stanovanjskih obveznic (14). Islandski organi to imenujejo „posebna pristojbina za državno jamstvo“. Ta se zbira v poseben rezervni sklad.

(24)

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(25)

To pomeni, da morajo ukrepi, da se opredelijo za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, obsegati podporo s strani države ali prek državnih sredstev, dodeliti ugodnost podjetju prejemniku podpore, biti selektivni, izkrivljati konkurenco in biti taki, da lahko škodijo trgovini med pogodbenicami.

(26)

Smernice Nadzornega organa o državni pomoči glede državnih jamstev (15) določajo, da jamstva, ki jih dajo neposredno države, namreč centralni, regionalni ali lokalni organi, lahko pomenijo državno pomoč. Poleg tega ugodnejši pogoji financiranja, ki jih pridobijo podjetja, katerih pravna narava izključuje stečaj ali druge postopke plačilne nesposobnosti ali ki jim je zagotovljeno izrecno državno jamstvo ali državni prevzem izgube, zagotavljajo ugodnost „odprte“ izpostavljenosti države, ki pomeni neomejeno državno jamstvo (16). Poleg tega

„[u]godnosti državnega poroštva izhajajo iz tega, da tveganje, povezano s poroštvom, nosi država. Tovrstni državni prevzem tveganja se navadno poplača z ustrezno premijo. Kadar se država odpove celotni takšni premiji ali njenemu delu, to pomeni ugodnost za podjetje ter zmanjšanje državnih prihodkov (17).“

(27)

Nadzorni organ je v Odločbi št. 247/11/COL odločil, da implicitno in neomejeno državno jamstvo v korist SFS pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma AGP, ker pomeni zmanjšanje državnih sredstev islandske države in daje SFS gospodarsko prednost. Nadzorni organ se je skliceval na dejstvo, da se v skladu s Smernicami Nadzornega organa o državnih jamstvih podjetja, katerih pravna narava izključuje stečaj ali druge postopke plačilne nesposobnosti ali ki jim je zagotovljeno izrecno državno jamstvo ali državni prevzem izgube, lahko štejejo za prejemnike pomoči. Poleg tega ni nujno, da država karkoli plača v okviru zadevnega jamstva. Pomoč se dodeljuje neprekinjeno od trenutka, ko je jamstvo dano, in ne le od takrat, ko se jamstvo uveljavlja ali ko se izplačajo zneski pod pogoji jamstva (18).

(28)

Glede na neposredno zvezo med obstojem elementov državne pomoči v ukrepu državnega jamstva in potrebo po določitvi (in plačilu) (tržne) premije za tako državno intervencijo je glavno vprašanje, ali je oprostitev plačila jamstvene pristojbine mogoče opredeliti kot ločen element državne pomoči v primerjavi s prednostjo, ki izhaja iz samega jamstva. Primerna premija lahko nevtralizira vsaj del prednosti, podeljene prejemniku pomoči. Tudi če bi bilo mogoče določiti tržno premijo za obravnavano jamstvo, ki bi ustrezala tveganju države, povezanem z jamstvom, in če bi tako premijo SFS plačal, ne bi bilo izpolnjeno merilo iz člena 61(1) Sporazuma EGP o prisotnosti državnih sredstev in gospodarske prednosti za SFS. Zato je premija sestavni element pri izračunu zneska državne pomoči, dodeljene v obliki jamstva. Tak sklep izhaja tudi iz Smernic o državnih jamstvih, kot je navedeno zgoraj.

(29)

Islandski organi so izrazili podobno stališče v svojih pripombah k odločbi o začetku formalnega postopka preiskave (Odločba št. 406/08/COL). Poleg tega so islandski organi poudarili, da je bil zakon o državnih jamstvih mišljen kot splošni predpis o pogojih za dodelitev državnih jamstev. S samim zakonom niso bila dodeljena nobena jamstva, ampak so bili zgolj določeni pogoji glede jamstev (19).

(30)

Glede na zgoraj navedeno Nadzorni organ meni, da zaradi posebne narave elementov pomoči v okviru ukrepa državne pomoči v obliki državnega jamstva oprostitev plačila premije za državno jamstvo, ki je bila odobrena SFS, ni ukrep državne pomoči, ločen od implicitnega in neomejenega državnega jamstva, ki ga zagotavlja islandska država v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Neplačevanje premije pomeni del prednosti in državnih sredstev, uporabljenih za državna jamstva, dodeljena SFS. Glede na to, da prednosti na podlagi tega državnega jamstva Nadzorni organ obravnava v okviru postopka za državno pomoč, in sicer o obstoječi pomoči (glej zadevo št. 70382 (prej 64865), Odločbo št. 247/11/COL), je formalni postopek preiskave o oprostitvi plačila premije za državno jamstvo, ki je bila odobrena SFS, brezpredmeten in se lahko konča –