21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/1

(1)

Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (3) določa pravila in ukrepe nadzora za boj zoper bolezen modrikastega jezika in njeno izkoreninjenje, vključno s pravili o vzpostavitvi okuženih in ogroženih območij ter uporabi cepiv proti bolezni modrikastega jezika.

(2)

V preteklosti so bili v Uniji evidentirani le občasni vdori nekaterih serotipov virusa bolezni modrikastega jezika. Ti vdori so se pojavili predvsem v južnih delih Unije. Vendar pa je po sprejetju Direktive 2000/75/ES in zlasti po pojavu serotipov 1 in 8 virusa bolezni modrikastega jezika v letih 2006 in 2007 virus bolezni modrikastega jezika postal bolj široko razširjen v Uniji z možnostjo, da na določenih območjih postane endemičen. Zato je postalo težko nadzirati širitev navedenega virusa.

(3)

Pravila o cepljenju proti bolezni modrikastega jezika, kot so določena v Direktivi 2000/75/ES, temeljijo na izkušnjah z uporabo tako imenovanih „modificiranih živih cepiv“ ali „oslabljenih živih cepiv“, ki so bila v času sprejetja navedene direktive edina razpoložljiva cepiva. Uporaba teh cepiv lahko pripelje do nezaželenega lokalnega kroženja cepilnega virusa med necepljenimi živalmi.

(4)

V zadnjih letih so kot posledica nove tehnologije postala na voljo „inaktivirana cepiva“ proti bolezni modrikastega jezika, ki ne pomenijo tveganja nezaželenega lokalnega kroženja cepilnega virusa med necepljenimi živalmi. S široko uporabo takih cepiv med akcijo cepljenja v letih 2008 in 2009 se je stanje glede bolezni znatno izboljšalo. Splošno sprejeto je, da je cepljenje z inaktiviranimi cepivi najprimernejše orodje za nadzor bolezni modrikastega jezika in preprečevanje klinične bolezni v Uniji.

(5)

Za zagotovitev boljšega nadzora bolezni modrikastega jezika in zmanjšanja bremena, ki ga kmetijskemu sektorju povzroča navedena bolezen, je primerno spremeniti trenutna pravila o cepljenju iz Direktive 2000/75/ES, da se upošteva najnovejši tehnološki razvoj pri proizvodnji cepiv.

(6)

Da bi novi predpisi veljali za cepljenje v letu 2012, bi morala ta direktiva začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

S spremembami v tej direktive bi bilo treba pravila o cepljenju narediti prožnejša in obenem upoštevati dejstvo, da so zdaj na voljo inaktivirana cepiva, ki se lahko uspešno uporabljajo tudi zunaj območij, za katera veljajo omejitve gibanja živali.

(8)

Poleg tega uporaba oslabljenih živih cepiv ne bi smela biti izvzeta, če se uvedejo ustrezni varnostni ukrepi, saj bi ta lahko bila še vedno potrebna v določenih razmerah, kot na primer po pojavu novega serotipa virusa bolezni modrikastega jezika, proti kateremu inaktivirana cepiva morda še ne bodo na voljo.

(9)

Zato bi bilo treba Direktivo 2000/75/ES ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2 se doda naslednja točka:

„(j)   „oslabljena živa cepiva“: cepiva, ki so proizvedena s prilagoditvijo v naravi prisotnih izolatov virusa bolezni modrikastega jezika z zaporednimi pasažami na tkivnih kulturah ali na oplojenih kokošjih jajcih.“;

2.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Pristojni organ države članice lahko dovoli uporabo cepiva proti bolezni modrikastega jezika, če:

2.   Kadar koli se uporabijo oslabljena živa cepiva, države članice zagotovijo, da pristojni organ določi meje:

3.

v členu 6(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

4.

v členu 8(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

5.

v členu 10 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/3

(1)

Evropski svet je v svojih sklepih z zasedanj dne 8. in 9. marca 2007 poudaril, da je zmanjšanje upravne obremenitve pomembno za spodbujanje evropskega gospodarstva in da si je treba za zmanjšanje upravnih obremenitev v Evropski uniji odločno prizadevati skupaj.

(2)

Računovodstvo je bilo opredeljeno kot eno od ključnih področij, na katerem se lahko zmanjša upravna obremenitev podjetij v Uniji.

(3)

Priporočilo Komisije 2003/361/ES (3) opredeljuje mikro-, mala in srednja podjetja. Vendar so posvetovanja z državami članicami pokazala, da so merila glede velikosti za mikropodjetja v navedenem priporočilu za računovodske namene morda previsoka. Zato bi bilo treba uvesti podskupino mikropodjetij, tako imenovane „mikrosubjekte“, ki bi vključevala družbe z nižjimi merili glede velikosti bilančne vsote in čistih prihodkov od prodaje, kot so določene za mikropodjetja.

(4)

Mikrosubjekti večinoma poslujejo lokalno ali regionalno, njihova čezmejna dejavnost je skromna ali pa je sploh ni. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju raziskav in razvoja ter ustvarjanju novih gospodarskih dejavnosti.

(5)

Mikrosubjekti nimajo veliko sredstev za izpolnjevanje strogih zakonskih predpisov. Vendar pa zanje pogosto veljajo ista pravila o finančnemu poročanju kot za večje družbe. Ta pravila ustvarjajo breme, ki ni sorazmerno z njihovo velikostjo in je torej za najmanjša podjetja nesorazmerno v primerjavi z večjimi. Zato bi moralo biti možno mikrosubjekte oprostiti določenih obveznosti, ki bi jim lahko naložile nepotrebno upravno obremenitev. Vseeno pa bi morale za mikrosubjekte še naprej veljati vse nacionalne obveznosti vodenja evidence poslovnih transakcij in finančnega stanja.

(6)

Ker se bo število družb, za katere bodo veljala merila glede velikosti iz te direktive, med posameznimi državami članicami zelo razlikovalo in ker dejavnosti mikrosubjektov zelo malo ali sploh ne vplivajo na čezmejno trgovino ali delovanje notranjega trga, bi morale države članice različne učinke teh meril upoštevati pri izvajanju te direktive na nacionalni ravni.

(7)

Države članice bi morale pri odločanju o tem, kako in ali bodo sploh uveljavile ureditev za mikrosubjekte v okviru Direktive Sveta 78/660/EGS (4), upoštevati konkreten položaj in potrebe svojih trgov.

(8)

Mikrosubjekti morajo upoštevati prihodke in stroške v poslovnem letu, ne glede na datum prejema ali plačila takšnih prihodkov ali stroškov. Toda zanje je lahko izračunavanje aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev obremenjujoče. Državam članicam bi zato moralo biti dovoljeno, da mikrosubjekte oprostijo obveznosti izračunavanja in poročanja o takšnih postavkah samo, v kolikor se taka oprostitev nanaša na stroške, ki niso stroški surovin in potrošnega materiala, popravki vrednosti, stroški za osebje in davki. Na ta način se lahko upravno breme, povezano z izračunavanjem razmeroma majhne bilančne vsote, zmanjša.

(9)

Objavljanje letnih računovodskih izkazov je lahko za mikrosubjekte obremenjujoče. Toda države članice morajo zagotoviti skladnost s to direktivo. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da mikrosubjekte oprostijo splošne obveznosti objavljanja, če se podatki o bilanci stanja sporočijo vsaj enemu imenovanemu pristojnemu organu v skladu z nacionalnim pravom in se predložijo poslovnemu registru, tako da je na zahtevo mogoče pridobiti en izvod. V takih primerih ne bi veljala obveznost iz člena 47 Direktive 78/660/EGS, da se računovodske listine objavijo v skladu s členom 3(5) Direktive 2009/101/ES (5).

(10)

Namen te direktive je državam članicam omogočiti, da za mikrosubjekte ustvarijo preprosto okolje finančnega poročanja. Če bi se uporabilo pošteno vrednotenje, bi bilo morda treba podlago, na kateri je bila ocenjena poštena vrednost nekaterih postavk, utemeljevati s podrobnimi podatki. Glede na to, da je v ureditvi za mikrosubjekte predvideno zelo omejeno razkritje v obliki pojasnil k računovodskim izkazom, uporabniki izkazov mikrosubjektov ne bi vedeli, ali navedeni zneski iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida predstavljajo poštene vrednosti. Da bi takim uporabnikom glede tega zagotovile gotovost, države članice mikrosubjektom, ki uporabljajo katero koli izmed oprostitev, ki so jim na voljo v tej direktivi, ne bi smele dovoliti ali od njih zahtevati, da pri pripravi svojih izkazov za podlago uporabljajo pošteno vrednotenje. Mikrosubjekti, ki želijo ali morajo uporabiti pošteno vrednost, bodo to lahko še vedno storili z uporabo drugih ureditev iz te direktive, če država članica tako uporabo dovoljuje ali zahteva.

(11)

Države članice bi morale pri odločanju o tem, kako in ali bodo sploh uvedle ureditev za mikrosubjekte iz področja uporabe Direktive 78/660/EGS, zagotoviti, da mikrosubjekti, ki se bodo konsolidirali v skladu z Direktivo Sveta 83/349/EGS (6) o konsolidiranih računovodskih izkazih, uporabijo računovodske podatke, ki so dovolj podrobni za ta namen, ter da oprostitve iz te direktive ne posegajo v obveznost, da se pripravijo konsolidirani računovodski izkazi v skladu z Direktivo 83/349/EGS.

(12)

Ker cilja te direktive, in sicer zmanjšanja upravne obremenitve mikrosubjektov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi njegovega učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(13)

Direktivo 78/660/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

1.   Države članice lahko določijo, da so družbe, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo omejitev dveh od naslednjih treh meril (mikrosubjekti), v skladu z odstavkoma 2 in 3 izvzete od določenih obveznosti iz te direktive:

2.   Države članice lahko družbe iz odstavka 1 izvzamejo od katere ali vseh naslednjih obveznosti:

3.   Države članice lahko dovolijo družbam iz odstavka 1, da:

4.   Države članice ne dovolijo uporabe oddelka 7a nobenemu mikrosubjektu, ki uveljavlja katero izmed izjem od določb odstavkov 2 in 3, niti tega od nobenega takšnega mikrosubjekta ne zahtevajo.

5.   Za družbe iz odstavka 1 velja, da letni računovodski izkaz, sestavljen v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prikazuje resnično in pošteno sliko v skladu z odstavkom 3 člena 2 in zato se za takšne računovodske izkaze ne uporabljata odstavka 4 in 5 istega člena.

6.   Če družba na dan svoje bilance stanja preseže ali preneha presegati omejitve dveh od treh meril iz odstavka 1, to dejstvo na uporabo izjeme, kot je določena v odstavkih 2, 3 in 4, vpliva le, če se pojavi tako v tekočem kot v preteklem poslovnem letu.

7.   V državah članicah, ki niso uvedle eura, se znesek v nacionalni valuti, ki ustreza zneskom iz odstavka 1, izračuna po menjalnem tečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije na dan začetka veljavnosti katere koli direktive, ki določa te zneske.

8.   Bilančno vsoto iz točke (a) odstavka 1 sestavljajo bodisi sredstva iz postavk A do E pod ‚Sredstva‘ iz člena 9 bodisi sredstva iz postavk A do E iz člena 10. Če se uporabi točka (a) odstavka 2, bilančno vsoto iz točke (a) odstavka 1 sestavljajo bodisi sredstva iz postavk A do D pod ‚Sredstva‘ iz člena 9 bodisi sredstva iz postavk A do D iz člena 10.

2.

odstavek 1 člena 5 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ne glede na določbe člena 4(1) in (2), lahko države članice predpišejo posebne načrte za letne računovodske izkaze investicijskih družb in finančnih holding družb, če ti načrti prikazujejo sliko teh družb, enakovredno tisti, ki je predvidena v členu 2(3). Države članice ne dovolijo uporabe izjem, navedenih v členu 1a, za investicijske družbe ali finančne holding družbe.“;

3.

člen 53a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 53a

Države članice družbam, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, ne dovolijo uporabe izjem, navedenih v členih 1a, 11 in 27, točkah 7a in 7b člena 43(1) ter členih 46, 47 in 51.“

21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/7

(1)

V skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (3) lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajne predloge za vzpostavitev večletnih programov politike radijskega spektra. Ti programi bi morali določiti usmeritve politike in cilje za strateško načrtovanje in usklajevanje uporabe spektra v skladu z direktivami, ki se uporabljajo za elektronska komunikacijska omrežja in storitve. Te usmeritve politike in cilji bi se morali nanašati na razpoložljivost in učinkovito uporabo spektra, potrebnega za vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Program politike radijskega spektra (v nadaljnjem besedilu: Program) bi moral podpirati cilje in ključne ukrepe, določene v Sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 o strategiji Evropa 2020 in Sporočilu Komisije z dne 26. avgusta. 2010"Evropska digitalna agenda", in je eden izmed 50 prednostnih ukrepov iz Sporočila Komisije z dne 11. novembra 2010"K aktu enotnega trga".

(2)

Ta sklep ne bi smel posegati v obstoječe pravo Unije, zlasti v Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (4), Direktivo 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (5), Direktivo 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (6), Direktivo 2002/21/ES ter Odločbo št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (7). Ta sklep prav tako ne bi smel posegati v ukrepe, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni v skladu s pravom Unije in ki sledijo ciljem splošnega interesa, zlasti ciljem v zvezi z urejanjem vsebine in avdiovizualno politiko ter pravico držav članic, da organizirajo in uporabljajo svoj spekter za potrebe javnega reda in javne varnosti ter za obrambo.

(3)

Spekter je ključen javni vir za bistvene sektorje in storitve, vključno za mobilne, brezžične širokopasovne in satelitske komunikacije, televizijsko in radijsko radiodifuzijo, promet, radiolokacijo in za naprave, kot so alarmi, daljinski upravljalniki, slušni pripomočki, mikrofoni in medicinska oprema. Podpira javne storitve, kot so storitve varovanja in varnosti, vključno s civilno zaščito, ter znanstvene dejavnosti, kot so meteorologija, opazovanje Zemlje, radioastronomija in vesoljske raziskave. Enostaven dostop do spektra igra vlogo tudi pri zagotavljanju elektronskih komunikacij, zlasti za državljane in podjetja z odročnih in redko poseljenih območij, kot so podeželje ali otoki. Regulativni ukrepi glede spektra tako vplivajo na gospodarstvo, varnost, zdravje, javni interes, kulturo, znanost, družbo, okolje in tehniko.

(4)

Sprejeti bi bilo treba prenovljen gospodarski in družbeni pristop k upravljanju, razporeditvi in uporabi spektra. Ta pristop bi moral posebno pozornost nameniti politiki spektra, da bi zagotovili večjo učinkovitost spektra in boljše načrtovanje frekvenc ter vzpostavili varovala pred protikonkurenčnim ravnanjem.

(5)

Strateško načrtovanje in usklajevanje uporabe spektra na ravni Unije bi moralo okrepiti notranji trg brezžičnih elektronskih komunikacijskih storitev in opreme ter tudi druge politike Unije, ki zahtevajo uporabo spektra, ter tako ustvariti nove priložnosti za inovacije in ustvarjanje delovnih mest, hkrati pa naj bi prispevalo k oživitvi gospodarstva in socialni vključenosti po vsej Uniji, pri čemer naj bi se upoštevala tudi pomembna družbena, kulturna in gospodarska vrednost spektra.

(6)

Uskladitev ustrezne uporabe spektra lahko pozitivno vpliva tudi na kakovost storitev, ki se zagotavljajo prek elektronskih komunikacij, in je bistvena za ustvarjanje ekonomije obsega, s čimer se znižujejo stroški vzpostavitve brezžičnih omrežij in stroški brezžičnih naprav za potrošnike. Unija zato potrebuje program politike, ki zajema notranji trg za vsa področja politik Unije, ki vključujejo uporabo spektra, kot so politike elektronskih komunikacij, raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja, prometa, energetike in avdiovizualne politike.

(7)

Program bi moral spodbujati konkurenčnost in prispevati k polaganju temeljev za pristni enotni digitalni trg.

(8)

Glede na velik potencial, ki ga imajo brezžične storitve pri spodbujanju na znanju temelječega gospodarstva ter razvijanju in podpiranju sektorjev, odvisnih od informacijskih in komunikacijskih tehnologij, in pri premostitvi digitalnega razkoraka, bi moral Program še posebej podpreti strategijo Evropa 2020. Zaradi čedalje večje uporabe zlasti avdiovizualnih medijskih storitev in spletnih vsebin se povečuje povpraševanje po hitrosti in pokritosti. To je tudi eden od ključnih ukrepov Evropske digitalne agende, s katerim naj bi v prihodnjem, na omrežju in znanju temelječem gospodarstvu zagotovili hitri širokopasovni internet z visoko zastavljenim ciljem univerzalne pokritosti s širokopasovnimi povezavami. Zagotavljanje najvišjih možnih hitrosti in zmogljivosti žičnih in brezžičnih širokopasovnih povezav prispeva k cilju širokopasovnega dostopa s hitrostjo najmanj 30 Mb/s za vse do leta 2020, pri čemer naj bi vsaj polovica gospodinjstev Unije imela širokopasovni dostop s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, in je pomembno za spodbujanje gospodarske rasti in svetovne konkurenčnosti ter potrebno za doseganje trajnostnih gospodarskih in družbenih koristi enotnega digitalnega trga. Program bi moral podpirati in spodbujati tudi druge sektorske politike Unije, kot so trajnostno okolje ter gospodarska in socialna vključenost za vse državljane Unije. Ker so brezžične aplikacije pomembne za inovacije, je Program tudi ena od ključnih pobud pri podpiranju politike Unije na področju inovacij.

(9)

Program bi moral položiti temelje za razvoj, s katerim lahko Unija prevzame vodilno vlogo pri zagotavljanju brezžičnih širokopasovnih hitrosti, mobilnosti, pokritosti in zmogljivosti. Takšno vodstvo je bistvenega pomena za vzpostavitev konkurenčnega enotnega digitalnega trga, ki naj bi odprl notranji trg za vse državljane Unije.

(10)

Program bi moral podrobno določiti vodilna načela in cilje za države članice in institucije Unije do leta 2015, ter določiti posebne pobude za izvajanje. Čeprav je upravljanje spektra še vedno večinoma v nacionalni pristojnosti, bi ga bilo treba izvajati v skladu z obstoječim pravom Unije, omogočiti pa bi bilo treba tudi izvajanje ukrepov za uresničevanje politik Unije.

(11)

Program bi moral upoštevati tudi Odločbo št. 676/2002/ES ter tehnično znanje in izkušnje Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu: CEPT), da se bodo politike Unije, ki so odvisne od spektra in o katerih sta se dogovorila Evropski parlament in Svet, lahko izvajale s tehničnimi izvedbenimi ukrepi, pri čemer se je treba zavedati, da se takšni ukrepi lahko sprejmejo, kadar je to potrebno za izvajanje že obstoječih politik Unije.

(12)

Enostaven dostop do spektra lahko zahteva inovativne vrste odobritev, kot sta skupinska uporaba spektra ali souporaba infrastrukture, katerih uporaba v Uniji bi se lahko olajšala tako, da se določijo primeri najboljših praks in spodbuja izmenjava informacij ter opredelijo nekateri skupni ali konvergenčni pogoji za uporabo spektra. Splošne odobritve, ki predstavljajo najmanj zahtevno vrsto odobritve, so še posebej zanimive v primerih, ko motenje ne predstavlja tveganja za oviranje razvoja drugih storitev.

(13)

Tako imenovano "kognitivno tehnologijo", ki je še vedno v fazi tehnološkega razvoja, bi bilo treba nadalje raziskovati, vključno z olajševanjem izmenjave na podlagi geolociranja.

(14)

Trgovanje s pravicami do spektra, v povezavi s prožnimi pogoji za uporabo, bi lahko bilo znatno v korist gospodarske rasti. Zato bi bilo treba v skladu z Direktivo 2002/21/ES takoj dovoliti trgovanje s pasovi, za katere je bila s pravom Unije že uvedena prožna uporaba. Izmenjava najboljših praks o pogojih in postopkih za odobritev takšnih pasov in splošni ukrepi za preprečevanje kopičenja pravic do uporabe spektra, ki lahko ustvarijo prevladujoče položaje, ter neupravičene neuporabe teh pravic, bi olajšali usklajeno uvajanje teh ukrepov v vseh državah članicah in pridobivanje takšnih pravic kjer koli v Uniji. Kjer je mogoče, bi bilo treba brez poseganja v določbe Direktive 2002/20/ES v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami spodbujati skupinsko uporabo (ali souporabo) spektra v smislu, da ima nedoločeno število neodvisnih uporabnikov in/ali naprav sočasni dostop do spektra v istem frekvenčnem območju na določenem geografskem območju pod natančno opredeljenimi pogoji.

(15)

Kot je poudarjeno v Evropski digitalni agendi, so brezžične širokopasovne povezave pomembno sredstvo za dvig konkurenčnosti, potrošnikove izbire in dostopa na podeželju in drugih območjih, kjer je žične širokopasovne povezave težko vzpostaviti ali to ekonomsko ni izvedljivo. Vendar pa upravljanje spektra lahko vpliva na konkurenčnost, saj lahko spremeni vlogo in moč udeležencev na trgu, na primer če obstoječi uporabniki pridobijo neupravičeno konkurenčno prednost. Omejen dostop do spektra, zlasti kadar ni dovolj ustreznega spektra, lahko ovira vstop novih storitev ali aplikacij ter inovacije in konkurenco. Pridobitev novih pravic do uporabe spektra, vključno s prenosom ali zakupom ali drugimi transakcijami med uporabniki, ter uvedba novih prožnih pogojev za uporabo spektra lahko vplivata na obstoječe konkurenčne razmere. Države članice bi zato morale sprejeti ustrezne predhodne (ex ante) in naknadne (ex post) regulativne ukrepe (kot so ukrepi za spremembo obstoječih pravic, prepoved nekaterih pridobitev pravic do uporabe spektra, uvedba pogojev za kopičenje spektra in učinkovito uporabo, kakor so določeni v Direktivi 2002/21/ES, omejevanje količine spektra, ki je na voljo posameznemu podjetju, ali preprečevanje prekomernega kopičenja pravic do uporabe spektra), s katerimi bi preprečile izkrivljanje konkurence v skladu z načeli iz Direktive 2002/20/ES in Direktive Sveta 87/372/EGS z dne 25. junija 1987 o frekvenčnih pasovih, ki jih je treba zadržati za usklajeno uvajanje javnih vseevropskih celičnih digitalnih kopenskih mobilnih komunikacij v Skupnosti (8) (Direktiva o GSM).

(16)

Vzpostavitev inventarja obstoječe uporabe spektra, skupaj z analizo tehnoloških trendov, prihodnjih potreb in povpraševanja po spektru, zlasti med 400 MHz in 6 GHz, bi morala omogočiti določitev frekvenčnih pasov, v katerih bi se lahko izboljšala učinkovitost, in povečanje priložnosti za souporabo spektra v korist tako komercialnemu kot javnemu sektorju. Metodologija za vzpostavitev in vzdrževanje inventarja obstoječih uporab spektra bi morala ustrezno upoštevati upravno breme, naloženo upravam, njen cilj pa bi moral biti, da bi bilo to breme čim manjše. Zato bi bilo treba pri razvoju metodologije za vzpostavitev inventarja obstoječih uporab spektra v celoti upoštevati informacije, ki jih države članice zagotavljajo v skladu z Odločbo Komisije 2007/344/ES z dne 16. maja 2007 o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti (9).

(17)

Usklajeni standardi v skladu z Direktivo 1999/5/ES so ključni za učinkovito uporabo spektra, upoštevati pa bi morali tudi pravno opredeljene pogoje glede souporabe. Tudi evropski standardi za neradijsko električno in elektronsko opremo ter omrežja bi morali preprečevati motnje pri uporabi spektra. Kumulativen vpliv kopičenja vedno večjega števila in gostote brezžičnih naprav in aplikacij, skupaj z raznoliko uporabo spektra, predstavlja izziv trenutnim pristopom k obvladovanju motenja. Te pristope bi bilo zato treba pregledati in ponovno oceniti skupaj z lastnostmi sprejemnikov in bolj izpopolnjenimi mehanizmi za preprečevanje motenja.

(18)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da po potrebi sprejmejo kompenzacijske ukrepe v zvezi s stroški prehoda.

(19)

V skladu s cilji Evropske digitalne agende bi lahko brezžične širokopasovne povezave znatno prispevale k okrevanju gospodarstva in gospodarski rasti, če bi zagotovili dovolj spektra, hitro podeljevali pravice do uporabe spektra ter omogočili, da se trgovanje prilagaja razvoju trga. Evropska digitalna agenda poziva, da bi imeli vsi državljani Unije do leta 2020 širokopasovni dostop s hitrostjo najmanj 30 Mb/s. Zato bi bilo treba spekter, ki ga že zajemajo obstoječe odločbe Komisije, dati na voljo pod pogoji iz teh odločb. Glede na povpraševanje na trgu bi bilo treba postopek odobritve za prizemne komunikacije izvesti v skladu z Direktivo 2002/20/ES do 31. decembra 2012, da se zagotovi enostaven dostop do brezžičnih širokopasovnih povezav za vse, zlasti v frekvenčnih pasovih, določenih v odločbah Komisije 2008/411/ES (10), 2008/477/ES (11) in 2009/766/ES (12). Z namenom dopolniti prizemne širokopasovne storitve in zagotoviti pokritosti v najbolj odročnih območjih Unije bi bila lahko hitra in izvedljiva rešitev tudi širokopasovni dostop prek satelita.

(20)

Po potrebi bi bilo treba uvesti prožnejšo ureditev uporabe spektra za spodbujanje inovacij in širokopasovnih povezav visoke hitrosti, ki podjetjem omogočajo znižanje njihovih stroškov in povečanje konkurenčnosti ter omogočajo razvoj novih interaktivnih spletnih storitev, na primer na področjih izobraževanja, zdravja in storitev v splošnem interesu.

(21)

Dostop do hitrih širokopasovnih povezav za skoraj 500 milijonov ljudi v Evropi bi prispeval k razvoju notranjega trga, obenem pa bi predstavljal edinstveno kritično maso uporabnikov na svetu, kar bi vsem regijam ponudil nove priložnosti ter dal vsakemu uporabniku večjo vrednost, Uniji pa zmožnost, da postane vodilno, na znanju temelječe gospodarstvo v svetovnem merilu. Hitra vzpostavitev širokopasovnih povezav je zato bistvena za razvoj evropske produktivnosti ter nastajanje novih in malih podjetij, ki lahko postanejo vodilna v različnih sektorjih, na primer v zdravstvu, proizvodnji in storitvenih dejavnostih.

(22)

Leta 2006 je Mednarodna telekomunikacijska zveza (v nadaljnjem besedilu: ITU) ocenila, da bo v prihodnje komercialna mobilna industrija v vsaki od regij ITU, vključno z Evropo, za razvoj sistemov IMT-2000 (International Mobile Telecommunications-2000) in naprednih sistemov IMT (torej mobilnih komunikacij tretje in četrte generacije) leta 2020 potrebovala med 1 280 in 1 720 MHz pasovne širine. Poudariti bi bilo treba, da je nižja vrednost (1 280 MHz) večja od potreb nekaterih držav. V nekaterih državah pa je potreba večja od višje vrednosti (1 720 MHz). Obe vrednosti zajemata spekter, ki se že uporablja ali naj bi se uporabljal za sisteme Pre-IMT, IMT-2000 in njegove izboljšave. Brez sprostitve potrebnega spektra, in sicer najbolje na podlagi usklajevanj na svetovni ravni, bodo omejitve zmogljivosti mobilnih omrežij ovirale nove storitve in gospodarsko rast.

(23)

Pas 800 MHz (790-862 MHz) je najprimernejši za pokrivanje velikih območij z brezžičnimi širokopasovnimi storitvami. Na podlagi usklajevanja tehničnih pogojev v skladu s Sklepom 2010/267/EU in Priporočila Komisije z dne 28. oktobra 2009 o olajšanju sprostitve digitalne dividende v Evropski uniji (13), ki poziva k ukinitvi analogne radiodifuzije do 1. januarja 2012, ter zaradi hitrega nacionalnega regulativnega razvoja bi bilo treba ta pas dati na voljo za elektronske komunikacijske storitve v Uniji načeloma do leta 2013. Glede na rezultate analize, tehnološke trende, prihodnje potrebe in povpraševanje po spektru bi se lahko dolgoročno predvidel še dodatni spekter. Glede na zmogljivost pasu 800 MHz za prenos prek velikih površin bi lahko s pravicami po potrebi povezali tudi obveznosti pokrivanja.

(24)

Okrepljene priložnosti brezžičnih širokopasovnih povezav so bistvene za zagotovitev novih distribucijskih platform kulturnemu sektorju, s čimer se utira pot uspešnemu razvoju tega sektorja v prihodnosti.

(25)

Brezžični dostopovni sistemi, vključno z radijskimi lokalnimi omrežji, utegnejo prerasti obstoječe nelicenčne razporeditve. Potrebo po razširitvi razporejanja nelicenčnega spektra na 2,4 GHz in 5 GHz za brezžične dostopovne sisteme, vključno z radijskimi lokalnimi omrežji in izvedljivost te razširitve bi bilo treba oceniti glede na inventar obstoječih uporab spektra in novih potreb po njem ter glede na uporabo spektra za druge namene.

(26)

Čeprav bo radiodifuzija ostala pomembna platforma za distribucijo vsebine, saj je še vedno najbolj cenovno ugodna platforma za množično distribucijo, pa žične ali brezžične širokopasovne storitve in druge nove storitve kulturnemu sektorju ponujajo nove priložnosti, da razveje število distribucijskih platform, da zagotovi storitve na zahtevo in izkoristi gospodarski potencial velikega povečanja prenosa podatkov.

(27)

Da bi se osredotočile na prednostne naloge večletnega Programa, bi morale države članice in Komisija sodelovati, da bi podprle in dosegle cilj omogočiti Uniji, da prevzame vodilno vlogo v brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitvah s sprostitvijo zadostnega spektra v stroškovno učinkovitih pasovih, da bi bile te storitve splošno razpoložljive.

(28)

Glede na to, da sta skupni pristop in ekonomija obsega ključna za razvoj širokopasovnih komunikacij v Uniji ter za preprečevanje izkrivljanja konkurence in razdrobljenosti trga med državami članicami, bi bilo treba z usklajenim delovanjem med državami članicami in s Komisijo opredeliti nekatere najboljše prakse v zvezi s pogoji in postopki odobritve. Taki pogoji in postopki bi lahko zajemali obveznosti pokrivanja, velikost spektralnega bloka, časovni razpored za dodeljevanje pravic, dostop do operaterjev mobilnih virtualnih omrežij ter trajanje pravic do uporabe spektra. Glede na to, kako pomembno je trgovanje s spektrom za povečanje njegove učinkovite uporabe in razvoj notranjega trga brezžične opreme in storitev, bi se morali ti pogoji in postopki uporabljati za frekvenčne pasove, ki so razporejeni za brezžične komunikacije in pri katerih se pravice do uporabe lahko prenesejo ali dajo v zakup.

(29)

Dodaten spekter bi morda potrebovali drugi sektorji, kot so promet (za varnostne, informacijske in upravljalne sisteme), raziskave in razvoj, e-zdravje, e-vključenost ter po potrebi civilna zaščita in pomoč ob nesrečah, zaradi povečane uporabe prenosa videa in podatkov za hitro in učinkovitejšo opravljanje storitev. Čim večje ustvarjanje sinergij med politiko spektra in raziskovalno-razvojnimi dejavnostmi ter raziskovanje radiofrekvenčne združljivosti med različnimi uporabniki spektra bi moralo spodbujati inovacije. Poleg tega je treba zaradi rezultatov raziskav v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) pregledati potrebe po spektru pri projektih z morebitnim velikim gospodarskim ali naložbenim potencialom, zlasti za mala in srednja podjetja, kot so kognitivni radio ali e-zdravje. Treba bi bilo zagotoviti tudi ustrezno zaščito pred škodljivim motenjem, da se podprejo raziskovalno-razvojne dejavnosti.

(30)

Strategija Evropa 2020 določa okoljske cilje za trajnostno, energetsko učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, na primer z 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti virov do leta 2020. Pri tem igra ključno vlogo sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kar je poudarjeno tudi v Evropski digitalni agendi. Predlagani ukrepi vključujejo pospešeno uvajanje sistemov za inteligentno upravljanje energije (pametna omrežja in pametno merjenje porabe), ki uporabljajo komunikacijske zmogljivosti za zmanjševanje porabe energije, ter razvoj inteligentnih prometnih sistemov in inteligentno upravljanje prometa, s čimer bi se zmanjšale emisije ogljikovega dioksida v prometnem sektorju. Učinkovita uporaba spektralnih tehnologij bi prav tako lahko pripomogla k zmanjšanju porabe energije pri radijski opremi ter omejila okoljske učinke na podeželju in odročnih območjih.

(31)

Usklajen pristop pri odobritvah spektra v Uniji bi moral v celoti upoštevati zaščito javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji, ki je ključna za dobro počutje državljanov. Ob upoštevanju Priporočila Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz) (14), je bistveno zagotoviti stalno spremljanje ionizirajočih in neionizirajočih vplivov uporabe spektra na zdravje, vključno s kumulativnimi učinki uporabe spektra v realnem življenju na različnih frekvencah, ki jih povzroča vedno večje število vrst opreme.

(32)

Bistveni cilji splošnega interesa, kot je varnost življenja, zahtevajo usklajene tehnične rešitve, ki omogočajo sodelovanje varnostnih služb in služb za pomoč v sili med državami članicami. Na usklajeni osnovi bi bilo treba zagotoviti dovolj spektra za razvoj in prosti pretok varnostnih storitev in naprav ter razvoj inovativne vseevropske ali interoperabilne varnostne rešitve ali rešitve v sili. Iz študij je razvidno, da je potreben dodaten usklajen spekter pod 1 GHz, da se po vsej Uniji v naslednjih petih do desetih letih zagotovijo mobilne širokopasovne storitve za civilno zaščito in pomoč ob nesrečah.

(33)

Urejanje spektra ima zaradi lastnosti razširjanja, mednarodnega značaja trgov, odvisnih od storitev, ki uporabljajo radijske frekvence, ter potrebe po izogibanju škodljivemu motenju med državami precejšnje čezmejne ali mednarodne razsežnosti.

(34)

V skladu z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije je v primeru, ko vsebina mednarodnega sporazuma spada deloma v pristojnost Unije in deloma v pristojnost držav članic, bistveno zagotoviti tesno sodelovanje med državami članicami in institucijami Unije. Kakor je pojasnjeno v ustaljeni sodni praksi, ta obveznost sodelovanja izhaja iz načela enotnosti pri mednarodnem zastopanju Unije in njenih držav članic.

(35)

Države članice bi utegnile potrebovati tudi podporo pri koordinaciji frekvenc v dvostranskih pogajanjih z državami, ki so Uniji sosednje, vključno z državami kandidatkami in državami pristopnicami, da bi izpolnile obveznosti, ki jim jih nalaga pravo Unije v zvezi s koordinacijo frekvenc. To bi prav tako moralo pomagati preprečevati škodljivo motenje ter izboljšati učinkovitost spektra in konvergenco pri uporabi spektra tudi prek meja Unije.

(36)

Za uresničitev ciljev tega sklepa je pomembno, da se na ravni Unije okrepi sedanji institucionalni okvir za usklajevanje politike in upravljanja spektra, tudi v zadevah, ki neposredno vplivajo na dve ali več držav članic, pri čemer je treba v celoti upoštevati pristojnosti ter strokovno znanje in izkušnje nacionalnih uprav. Sodelovanje in usklajevanje sta ključna tudi med organi za standardizacijo, raziskovalnimi ustanovami in CEPT.

(37)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (15).

(38)

Ker cilja tega sklepa, torej da se vzpostavi večletni program za politiko radijskega spektra, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega predlaganih ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(39)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o rezultatih, doseženih na podlagi tega sklepa, ter o načrtovanih prihodnjih ukrepih.

(40)

Pri pripravi svojega predloga je Komisija, kolikor je bilo mogoče, upoštevala mnenje Skupine za politiko radijskega spektra, ustanovljene s Sklepom Komisije 2002/622/ES (16) –

(a)

uporabljanje najustreznejšega in najenostavnejšega sistema odobritev na način, ki zagotavlja čim prožnejšo in učinkovitejšo uporabo spektra. Tovrsten sistem odobritev temelji na objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih merilih;

(b)

pospeševanje razvoja notranjega trga s spodbujanjem nastanka prihodnjih digitalnih storitev po vsej Uniji in s pospeševanjem učinkovite konkurence;

(c)

spodbujanje konkurence in inovacij ob upoštevanju, da je treba preprečevati škodljivo motenje in zagotoviti tehnično kakovost storitve, da se izboljša razpoložljivost širokopasovnih storitev in zagotovi uspešen odziv na povečanje brezžičnega prenosa podatkov;

(d)

opredeljevanje tehničnih pogojev uporabe spektra, ob doslednem upoštevanju ustreznega prava Unije, vključno tistega o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem;

(e)

spodbujanje tehnološke in storitvene nevtralnosti v okviru pravic do uporabe spektra, kadar je to mogoče.

(a)

zagotavljanje tehnološke in storitvene nevtralnosti pri pravici do uporabe spektra za elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter pri prenosu ali zakupu posamičnih pravic do uporabe radijskih frekvenc;

(b)

spodbujanje usklajevanja uporabe radijskih frekvenc po vsej Uniji v skladu s potrebo po zagotovitvi uspešne in učinkovite uporabe teh frekvenc;

(c)

olajševanje povečanja brezžičnega prenosa podatkov in širokopasovnih storitev, zlasti s spodbujanjem prožnosti, in spodbujanje inovacij, ob upoštevanju potrebe po preprečevanju škodljivega motenja in po zagotavljanju tehnične kakovosti storitve.

(a)

spodbujati učinkovito upravljanje in uporabo spektra, da se čim bolje zadovolji vse večje povpraševanje po uporabi frekvenc, upoštevajoč pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost spektra;

(b)

prizadevati si za pravočasno razporeditev zadostnega in ustreznega spektra v podporo ciljem politike Unije in za čim boljšo zadostitev vse večjemu povpraševanju po brezžičnem prenosu podatkov, s tem pa omogočiti razvoj komercialnih in javnih storitev, ob upoštevanju pomembnih ciljev splošnega interesa, kot sta kulturna raznolikost in pluralnost medijev; v ta namen bi bilo treba storiti vse, da se na podlagi inventarja, vzpostavljenega v skladu s členom 9, zagotovi vsaj 1 200 MHz primernega spektra do leta 2015. V tej vrednosti je zajet spekter, ki se že uporablja;

(c)

premostiti digitalni razkorak in prispevati k ciljem Evropske digitalne agende, da se do leta 2020 vsem državljanom Unije omogoči širokopasovni dostop s hitrostjo najmanj 30 Mb/s, Uniji pa omogoči, da bo imela največjo možno širokopasovno hitrost in zmogljivost;

(d)

omogočiti, da Unija prevzame vodilno vlogo v brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitvah s sprostitvijo zadostnega spektra v stroškovno učinkovitih pasovih, da bodo te storitve splošno razpoložljive;

(e)

zagotoviti priložnosti tako za komercialni kot javni sektor s povečanjem mobilnih širokopasovnih zmogljivosti;

(f)

spodbujati inovacije in naložbe, in sicer z okrepljeno prožnostjo pri uporabi spektra, z dosledno uporabo načel tehnološke in storitvene nevtralnosti med tehnološkimi rešitvami, ki bi lahko bile sprejete, po vsej Uniji, z ustrezno regulativno predvidljivostjo, kakor je med drugim določena v regulativnem okviru za elektronske komunikacije, s sproščanjem usklajenega spektra za nove napredne tehnologije in z omogočanjem trgovanja s pravicami do uporabe spektra, s čimer ustvarjajo priložnosti za razvoj prihodnjih digitalnih storitev po vsej Uniji;

(g)

olajšati enostavni dostop do spektra z izkoriščanjem prednosti, ki jih prinašajo splošne odobritve za elektronske komunikacije v skladu s členom 5 Direktive 2002/20/ES;

(h)

spodbujati souporabo pasivne infrastrukture, kadar bi bilo to sorazmerno in nediskriminatorno, kot je predvideno v členu 12 Direktive 2002/21/ES;

(i)

ohranjati in razvijati učinkovito konkurenco, zlasti na področju elektronskih komunikacijskih storitev, s prizadevanjem preko predhodnih (ex ante) ali naknadnih (ex post) ukrepov, da se prepreči, da bi nekatera podjetja prekomerno kopičila pravice do uporabe radijskih frekvenc ter tako znatno škodovala konkurenci;

(j)

zmanjšati razdrobljenost notranjega trga in izkoristiti njegove možnosti v celoti, da se pospeši gospodarska rast in ekonomija obsega na ravni Unije z okrepitvijo koordinacije in usklajevanja tehničnih pogojev za uporabo in razpoložljivost spektra, kot je primerno;

(k)

preprečiti škodljivo motenje ali motnje, ki jih povzročajo druge radijske in neradijske naprave, med drugim s spodbujanjem razvoja standardov, ki prispevajo k učinkoviti uporabi spektra, ter s povečevanjem odpornosti sprejemnikov proti motenju, pri čemer je treba še posebej upoštevati kumulativni učinek vedno večjega števila in gostote radijskih naprav in aplikacij;

(l)

spodbujati dostopnost novih izdelkov in tehnologij za potrošnike, da se zagotovi podpora potrošnikov prehodu na digitalno tehnologijo in da se zagotovi učinkovita uporaba digitalne dividende;

(m)

zmanjšati ogljični odtis Unije z okrepitvijo tehnične učinkovitosti in energetske učinkovitosti brezžičnih komunikacijskih omrežij in opreme.

(a)

omejitev količine spektra, za katerega so kateremu koli podjetju podeljene pravice do uporabe, ali takim pravicam do uporabe dodajo pogoje, kot so zagotavljanje veleprodajnega dostopa, nacionalnega ali regionalnega gostovanja v določenih pasovih ali določenih skupinah pasov s podobnimi lastnostmi, na primer v pasovih pod 1 GHz, ki so razporejeni za elektronske komunikacijske storitve. Takšne dodatne pogoje lahko določi le pristojni nacionalni organ;

(b)

rezerviranje določenega dela frekvenčnega pasu ali skupine pasov za dodelitev novim udeležencem na trgu, če je to potrebno ob upoštevanju razmer na nacionalnem trgu;

(c)

zavrnitev podelitve novih pravic do uporabe spektra ali dopustitve novih uporab spektra v določenih pasovih ali določitev pogojev za podelitev novih pravic do uporabe spektra ali za odobritev novih uporab spektra, da z nobeno dodelitvijo, prenosom ali kopičenjem pravic do uporabe radijskih frekvenc ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence;

(d)

prepoved prenosov pravic do uporabe spektra, za katere se na nacionalni ravni ali na ravni Unije ne opravlja nadzor nad združevanjem, ali uvedba pogojev zanje, če obstaja verjetnost, da bi taki prenosi znatno škodovali konkurenci;

(e)

sprememba obstoječe pravice v skladu z Direktivo 2002/20/ES, če je to potrebno za naknadno (ex post) odpravo izkrivljanja konkurence zaradi prenosa ali kopičenja pravic do uporabe radijskih frekvenc.

(a)

omogočiti določitev frekvenčnih pasov, pri katerih bi bilo mogoče izboljšati učinkovitost obstoječih uporab spektra;

(b)

pomagati pri določitvi frekvenčnih pasov, ki bi jih bilo mogoče prerazporediti, in priložnosti za souporabo spektra, s čimer bi se podprle politike Unije, določene v tem sklepu, pri čemer je treba upoštevati prihodnje potrebe po spektru, ki so med drugim osnovane na podlagi povpraševanja potrošnikov in operaterjev, in možnosti za zadovoljitev takih potreb;

(c)

pomagati analizirati različne vrste uporabe spektra tako s strani zasebnih kot javnih uporabnikov;

(d)

pomagati pri določitvi frekvenčnih pasov, ki bi se lahko razporedili ali prerazporedili zaradi izboljšanja njihove učinkovite uporabe, spodbujati inovacije in povečati konkurenčnost na notranjem trgu, preučiti nove načine za souporabo spektra, kar bi koristilo tako zasebnim kot javnim uporabnikom, pri čemer je treba upoštevati možni pozitivni in negativni učinek razporeditve ali prerazporeditve takih in sosednjih pasov na obstoječe uporabnike.

(a)

za določitev praktične ureditve in enotnih formatov za zbiranje in pošiljanje podatkov o obstoječih uporabah spektra držav članic Komisiji, pod pogojem, da se spoštujejo pravila o poslovni zaupnosti iz člena 8 Odločbe št. 676/2002/ES in pravice držav, da ne razkrijejo zaupnih podatkov, in upošteva cilj čim večjega zmanjšanja upravnega bremena in obstoječih obveznosti, ki jih državam članicam nalaga drugo pravo Unije, zlasti obveznosti glede zagotavljanja specifičnih podatkov;

(b)

za določitev metodologije za analizo tehnoloških trendov, prihodnjih potreb in povpraševanja po spektru na področjih politik Unije, ki jih zajema ta sklep, zlasti za tiste storitve, ki bi lahko delovale v frekvenčnem območju od 400 MHz do 6 GHz, da se opredelijo razvijajoče se in možne pomembne uporabe spektra.

(a)

če je predmet mednarodnih pogajanj v pristojnosti Unije, se stališče Unije določi v skladu s pravom Unije;

(b)

če je predmet mednarodnih pogajanj delno v pristojnosti Unije in delno v pristojnosti držav članic, si Unija in države članice prizadevajo določiti skupno stališče, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja.

21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/18

(1)

Direktiva 2010/31/EU od Komisije zahteva, da z delegiranim aktom določi primerjalni metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb.

(2)

Za določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb so odgovorne države članice. Zahteve je treba določiti z namenom doseganja stroškovno optimalnih ravni. Države članice sprejmejo odločitev, ali je nacionalno merilo, uporabljeno za končni rezultat izračunavanja stroškovne optimalnosti, izračunano za makroekonomski obet (ob upoštevanju stroškov in koristi naložb v energetsko učinkovitost za družbo kot celoto) ali strogo finančni vidik (ob upoštevanju le naložbe same). Minimalne nacionalne zahteve glede energetske učinkovitosti ne smejo biti za več kot 15 % nižje od izida stroškovno optimalnih rezultatov izračuna, ki je nacionalno merilo. Stroškovno optimalna raven se nahaja v območju ravni učinkovitosti, v katerem je analiza stroškov in koristi med življenjskim ciklom pozitivna.

(3)

Direktiva 2010/31/EU spodbuja zmanjšanje porabe energije v grajenem okolju, vendar poudarja tudi, da je gradbeni sektor vodilni vir emisij ogljikovega dioksida.

(4)

Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, (2) predvideva določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti takih izdelkov. Države članice morajo pri določanju nacionalnih zahtev za tehnične stavbne sisteme upoštevati izvedbene ukrepe, določene v tej direktivi. Lastnosti gradbenih proizvodov, ki bodo uporabljene za izračune v skladu s to uredbo, je treba določiti v sladu z določbami Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (3).

(5)

Cilj stroškovno učinkovitih ali stroškovno optimalnih ravni energetske učinkovitosti lahko v nekaterih primerih upraviči določitev stroškovno učinkovitih ali stroškovno optimalnih zahtev držav članic za elemente stavb, kar bi v praksi odpravilo ovire za nekatere možnosti zasnove in tehnične možnosti stavb ter spodbudilo uporabo izdelkov, povezanih z energijo, z boljšo energetsko učinkovitostjo.

(6)

Koraki, ki sestavljajo primerjalni metodološki okvir, so določeni v Prilogi III k Direktivi 2010/31/EU in vključujejo opredelitev referenčnih stavb in ukrepov za energetsko učinkovitost, ki jih je treba izvajati za te referenčne stavbe, oceno potrebe teh ukrepov po primarni energiji ter izračun stroškov (tj. neto sedanje vrednosti) teh ukrepov.

(7)

Skupni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti, določen v Prilogi I k Direktivi 2010/31/EU, se uporablja tudi za vse korake stroškovno optimalnega metodološkega okvira, zlasti za korak izračunavanja energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb.

(8)

Države članice morajo za namen prilagoditve primerjalnega metodološkega okvira nacionalnim razmeram določiti ocenjeni ekonomski življenjski cikel stavbe in/ali elementa stavbe, ustrezne stroške za nosilce energije, izdelke, sisteme in vzdrževanje, operativne stroške in stroške dela, faktorje pretvorbe primarne energije in razvoj cen energije, ki jih je mogoče predvideti za goriva, ki se v nacionalnem okviru uporabljajo za proizvodnjo energije za uporabo v stavbah, in sicer ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila Komisija. Države članice morajo določiti tudi diskontno stopnjo, ki se bo uporabljala pri makroekonomskih in finančnih izračunih po izvedbi analize občutljivosti za najmanj dve obrestni meri pri vsakem izračunu.

(9)

Za zagotovitev skupnega pristopa k uporabi primerjalnega metodološkega okvira v državah članicah mora Komisija ustrezno vzpostaviti ključne okvirne pogoje, potrebne za izračun neto sedanje vrednosti, kot so začetno leto za izračune, stroškovne kategorije, ki jih je treba upoštevati, in obdobje izračuna, ki ga je treba uporabljati.

(10)

Določitev skupnega obdobja izračuna ne nasprotuje pravici držav članic do določitve ocenjenega ekonomskega življenjskega cikla stavb in/ali elementov stavb, saj je lahko ta daljši ali krajši od določenega obdobja izračuna. Ocenjeni ekonomski življenjski cikel stavbe ali elementa stavbe le omejeno vpliva na obdobje izračuna, saj nanj bolj vpliva cikel obnove stavbe, tj. obdobje, v katerem na stavbi potekajo večja obnovitvena dela.

(11)

Izračune in predvidevanja stroškov z mnogo predpostavkami in negotovostmi, vključno z, na primer, postopnim razvojem cen energije, na splošno spremlja analiza občutljivosti za namen ocene strogosti ključnih vhodnih parametrov. Za namen stroškovno optimalnih izračunov mora analiza občutljivosti obravnavati vsaj razvoj cen energije in diskontno stopnjo, v idealnem primeru mora analiza občutljivosti vključevati tudi razvoj cen tehnologije v prihodnosti kot vhodni podatek za pregled izračunov.

(12)

Primerjalni metodološki okvir mora državam članicam omogočati primerjavo rezultatov stroškovno optimalnih izračunov z veljavnimi minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti ter uporabo rezultata primerjave za zagotovitev, da so minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti določene z namenom doseganja stroškovno optimalnih ravni. Države članice morajo razmisliti tudi o določitvi minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti na stroškovno optimalni ravni za tiste kategorije stavb, za katere minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti še ne obstajajo.

(13)

Stroškovno optimalna metodologija je tehnološko nevtralna in ne daje prednosti posameznim tehnološkim rešitvam. Zagotavlja konkurenco med ukrepi/svežnji/variantami med ocenjeno življenjsko dobo stavbe ali elementa stavbe.

(14)

Uporabljene rezultate izračunov ter vhodne podatke in predpostavke je treba sporočiti Komisiji, kot določa člen 5(2) Direktive 2010/31/EU. Ta poročila morajo Komisiji omogočiti, da oceni napredek držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti in da o njem poroča.

(15)

Da bi omejili upravno breme držav članic, jim je treba omogočiti zmanjšanje števila izračunov z opredelitvijo referenčnih stavb, ki so reprezentativne za več kot eno kategorijo stavb, ne da bi vplivali na njihovo obveznost določitve minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti za nekatere kategorije stavb, ki jim jo nalaga Direktiva 2010/31/EU –

1.

Skupni stroški pomenijo vsoto sedanje vrednosti začetnih stroškov naložb, tekočih stroškov in stroškov zamenjave (ki se nanašajo na začetno leto) ter stroškov odstranjevanja, če se uporabljajo. Za izračunavanje na makroekonomski ravni se uvede dodatna stroškovna kategorija stroški emisij toplogrednih plinov;

2.

Začetni stroški naložb pomenijo vse stroške, ki so nastali do točke, ko je bila stavba ali element stavbe dobavljen stranki, pripravljen za uporabo. Ti stroški zajemajo procese zasnove, nakupa elementov stavbe, povezave z dobavitelji, namestitve in začetka obratovanja;

3.

Stroški energije pomenijo letne stroške ter fiksne in največje dajatve za energijo, vključno z nacionalnimi davki;

4.

Operativni stroški pomenijo vse stroške, povezane z delovanjem stavbe, vključno z letnimi stroški zavarovanja, komunalnimi prispevki in drugimi stalnimi dajatvami in davki;

5.

Stroški vzdrževanja pomenijo letne stroške ukrepov za ohranjanje in vzpostavljanje želene kakovosti stavbe ali elementa stavbe. To vključuje letne stroške pregledov, čiščenja, prilagoditev, popravil in potrošnega blaga;

6.

Tekoči stroški pomenijo letne stroške vzdrževanja, operativne stroške in stroške energije;

7.

Stroški odstranjevanja pomenijo stroške za razgradnjo stavbe ali elementa stavbe na koncu njegove življenjske dobe ter vključujejo razgradnjo, odstranjevanje elementov stavbe, katerih življenjska doba se še ni končala, prevoz in reciklažo;

8.

Letni stroški pomenijo vsoto tekočih in periodičnih stroškov ali stroškov zamenjave, plačano v določenem letu;

9.

Stroški zamenjave pomenijo nadomestno naložbo v element stavbe v skladu z ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom v obdobju izračuna;

10.

Stroški emisij toplogrednih plinov pomenijo denarno vrednost okoljske škode, ki so jo povzročile emisije CO2, povezane s porabo energije v stavbah;

11.

Referenčna stavba pomeni hipotetično ali pravo referenčno stavbo, ki predstavlja tipično geometrijo in sisteme stavbe, tipično energetsko učinkovitost tako ovoja stavbe kot stavbnih sistemov, tipično funkcionalnost in tipično stroškovno strukturo v državi članici ter je reprezentativna v smislu podnebnih pogojev in geografske lokacije;

12.

Diskontna stopnja pomeni določeno vrednost za primerjavo vrednosti denarja v različnih obdobjih, izraženo realno;

13.

Diskontni količnik pomeni množilno število, ki se uporablja za pretvorbo denarnega toka, ki nastane v določeni točki v času, v njegovo ekvivalentno vrednost v izhodišču. Izpeljan je iz diskontne stopnje;

14.

Začetno leto pomeni leto, na katerem temelji kateri koli izračun in na podlagi katerega se določi obdobje izračuna;

15.

Obdobje izračuna pomeni časovno obdobje, ki se upošteva za izračun in je običajno izraženo v letih;

16.

Preostala vrednost stavbe pomeni vsoto preostalih vrednosti stavbe in elementov stavbe na koncu obdobja izračuna;

17.

Razvoj cen pomeni postopni razvoj cen energije, izdelkov, stavbnih sistemov, storitev, dela, vzdrževanja in drugih stroškov, ki se lahko razlikuje od stopnje inflacije;

18.

Ukrep za energetsko učinkovitost pomeni spremembo stavbe, ki prispeva k zmanjšanju potrebe stavbe po primarni energiji;

19.

Sveženj pomeni niz ukrepov za energetsko učinkovitost in/ali ukrepov, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, ki se uporablja za referenčno stavbo;

20.

Varianta pomeni splošni rezultat in opis celotnega niza ukrepov/svežnjev, ki se uporablja za stavbo, sestavljena pa je lahko iz kombinacije ukrepov v zvezi z ovojem stavbe, pasivnih tehnik, ukrepov v zvezi s stavbnimi sistemi in/ali ukrepov, ki temeljijo na obnovljivih virih energije;

21.

Podkategorije stavb pomenijo kategorije vrst stavb, ki so natančneje razdeljene po velikosti, starosti, gradbenem materialu, vzorcu uporabe, podnebnem območju ali drugih merilih, razen tistih iz Priloge I(5) k Direktivi 2010/31/EU. Na splošno so referenčne stavbe opredeljene za take podkategorije;

22.

Dobavljena energija pomeni energijo, izraženo na nosilca energije in dobavljeno tehničnemu stavbnemu sistemu prek sistemske meje za upoštevane uporabe (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, topla sanitarna voda, razsvetljava, naprave itd.) ali za proizvodnjo elektrike;

23.

Energija, potrebna za ogrevanje in hlajenje pomeni toploto, s katero je treba oskrbeti klimatiziran prostor ali ki jo je treba iz njega odstraniti, da bi se v določenem obdobju vzdrževali želeni temperaturni pogoji;

24.

Izvožena energija pomeni energijo, izraženo na nosilca energije, ki jo tehnični stavbni sistem dobavi prek sistemske meje in ki se uporablja zunaj sistemske meje;

25.

Klimatiziran prostor pomeni prostor, v katerem so nekateri prostorski parametri, kot so temperatura, vlaga itd., tehnično urejeni, kot sta ogrevanje in hlajenje itd.;

26.

Energija iz obnovljivih virov pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce, aerotermalno, geotermalno in hidrotermalno energijo ter energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline.

(a)

za začetno leto izračuna upoštevajo leto, v katerem se izračun izvaja;

(b)

uporabljajo obdobje izračuna iz Priloge I k tej uredbi;

(c)

uporabljajo stroškovne kategorije iz Priloge I k tej uredbi;

(d)

za najnižjo spodnjo mejo stroškov ogljika uporabijo projekcije cen ogljika ETS, kot je navedeno v Prilogi II.

(a)

ocenjeni ekonomski življenjski cikel stavbe in/ali elementa stavbe;

(b)

diskontno stopnjo;

(c)

stroške za nosilce energije, izdelke, sisteme, stroške vzdrževanja, operativne stroške in stroške dela;

(d)

količnike primarne energije;

(e)

razvoj cen energije, predviden za vse nosilce energije, ob upoštevanju informacij iz Priloge II k tej uredbi.

21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/37

(1)

Člen 27 Uredbe Komisije (ES) št. 1187/2009 z dne 27. novembra 2009 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2) določa, da se v okviru izvoznih kvot za mleko v prahu, ki jih je odprla Dominikanska republika, prednost daje izdelkom, ki sodijo pod posebne oznake proizvodov iz nomenklature za izvozna nadomestila. Ta omejitev je bila uvedena, da bi se preprečilo preveliko število zahtevkov za dovoljenja, ki bi lahko povzročili razdrobljenost trga in nevarnost za izvoznike Unije, da izgubijo tržni delež.

(2)

Količine, za katere so bili vloženi zahtevki za kvotno leto 2011/2012, so bile prvič nižje od razpoložljivih količin kvot. V takšnem primeru je primerno preostale količine dodeliti vlagateljem zahtevkov, ki bi želeli pridobiti večje količine od zaprošenih, pod pogojem, da se varščina ustrezno poveča.

(3)

Da bi povečevali uporabo kvot v naslednjih letih, je primerno razširiti obseg zahtevkov za dovoljenja na vse proizvode, ki jih zajema tarifna kvota, določena v Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUMA na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (3), katerega podpis in začasna uporaba sta bila odobrena s Sklepom Sveta 2008/805/ES (4). Poleg tega se glede veljavnosti uvoznih dovoljenj odstopanje, določeno v členu 6(2) Uredbe (ES) št. 1187/2009, ne sme omejiti le na proizvode, ki pripadajo kategoriji proizvodov, navedeni v Prilogi I k Uredbi, temveč jo je treba razširiti na katere koli druge proizvode, ki so zajeti v tarifni kvoti.

(4)

Ker so od leta 2008 izvozna nadomestila določena na 0, morajo biti v zahtevkih za izvozna dovoljena in v izvoznih dovoljenjih namesto oznak proizvodov nomenklature za nadomestila navedene oznake kombinirane nomenklature. Zadevne določbe bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

(5)

Komisija mora za dobro upravljanje prejeti obvestilo o količini, za katero so bila izdana dovoljenja, pred 31. avgustom. Po drugi strani pa je obvestilo o dodeljenih količinah odveč in se lahko odpravi.

(6)

Člen 28(3)(a) Uredbe (ES) št. 1187/2009 določa, da so zahtevki za izvozna dovoljena sprejemljivi, če vlagatelji položijo varščino v skladu s členom 9 Uredbe. Izjema glede uporabe člena 9 Uredbe, določena v členu 33(1) Uredbe, je torej neskladna.

(7)

Uredbo Sveta (ES) št. 1187/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

V členu 27(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zahtevki za dovoljenja se lahko vložijo za vse proizvode z oznakami KN 0402 10, 0402 21 in 0402 29.“

2.

V členu 28(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zahtevki so sprejemljivi, če se na oznako proizvoda kombinirane nomenklature vloži samo en zahtevek za izvozno dovoljenje in če so vsi zahtevki vloženi sočasno pri pristojnem organu ene same države članice.“

3.

Člen 31 se spremeni:

4.

Člen 32 se spremeni:

5.

Člen 33(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Poglavje II se uporablja z izjemo členov 7 in 10.“

21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/39

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/41

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 620/2009 z dne 13. julija 2009 o upravljanju uvozne tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso (3) določa podrobna pravila za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj.

(2)

Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 določa, da je treba v primerih, kadar količine, zajete v zahtevkih za izdajo dovoljenja, presegajo količine, ki so na voljo za obdobje kvote, določiti koeficient dodelitve za količine, zajete v posameznem zahtevku za izdajo dovoljenja. Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009 med 1. in 7. marca 2012, presegajo količine, ki so na voljo. Zato je treba določiti koeficient dodelitve in v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja –

21.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/42

(1)

Vlaganje zahtevkov za uvozna dovoljenja za zaporedno številko 09.4318 je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 891/2009 od 19. januarja 2012 odloženo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 41/2012 z dne 18. januarja 2012 o odložitvi vlaganja zahtevkov za uvozna dovoljenja za proizvode v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot (3).

(2)

Na podlagi uradnih obvestil o neuporabljenih in/ali delno uporabljenih dovoljenjih, so bile količine pod navedeno zaporedno številko ponovno na voljo. Zato je treba odložitev vlaganja zahtevkov preklicati –