13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 73/1

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)

Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 73/3

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 73/5

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandata Vytasa APUTISA se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Zaradi izteka mandata Gintautasa BABRAVIČIUSA in Viktorja TROFIMOVA sta se sprostili dve mesti nadomestnih članov Odbora regij –

(a)

za člana:

ter

(b)

za nadomestna člana:

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 73/6

(1)

Odločba 2009/470/ES določa postopke za dodelitev finančnega prispevka Unije za programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz.

(2)

Odločba Komisije 2008/341/ES z dne 25. aprila 2008 o določitvi meril Skupnosti za nacionalne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz (2) določa, da morajo programi za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz, ki jih države članice predložijo Komisiji, izpolnjevati vsaj kriterije iz Priloge k navedeni odločbi, da bi bili odobreni v skladu s finančnimi ukrepi Unije.

(3)

Portugalska je predložila spremenjen program za spremljanje in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika, Grčija je predložila spremenjen program za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) ter za izkoreninjenje bovine spongiformne encefalopatije (BSE) in praskavca, Bolgarija pa je predložila spremenjen program za izkoreninjenje stekline.

(4)

Komisija je navedene spremenjene programe ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da so skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Unije in zlasti z merili iz Priloge k Odločbi 2008/341/ES. Zato je treba spremenjene programe navedenih držav članic odobriti.

(5)

Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (3) določa pravila za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje raznih oblik TSE pri živalih. Priloga VII k navedeni uredbi določa ukrepe za izkoreninjenje, ki se izvajajo po potrditvi izbruha TSE pri govedu, ovcah in kozah.

(6)

Točka 2.3(d) poglavja A navedene priloge, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 727/2007 (4), določa, da lahko države članice pokončanje in popolno uničenje nekaterih ovc in koz nadomestijo z zakolom za prehrano ljudi na kmetijskem gospodarstvu, na katerem živijo živali, pri katerih je bila potrjena TSE, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(7)

Francija je 17. julija 2007 z zadevo T-257/07 na Splošnem sodišču sprožila postopek proti Evropski komisiji, pri čemer je zahtevala delno razveljavitev nekaterih določb Uredbe (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 727/2007, še zlasti točke 2.3(d) poglavja A Priloge VII k navedeni uredbi.

(8)

Splošno sodišče je v odredbi z dne 28. septembra 2007 (5) začasno odložilo uporabo točke 2.3(b)(iii), točke 2.3(d) in točke 4 poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 727/2007, do izreka sodbe v glavni stvari. V navedeni odredbi je Splošno sodišče izrazilo dvom v oceno Komisije v zvezi z razpoložljivimi znanstvenimi podatki o možnih tveganjih.

(9)

Komisija je naknadno zaprosila Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), da ji pomaga pojasniti osnovna načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 727/2007. Na podlagi pojasnil EFSA je bila Uredba (ES) št. 999/2001 spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 746/2008 (6), ki je ponovno vzpostavila določbe, katerih uporaba je bila začasno odložena z odredbo Splošnega sodišča.

(10)

Splošno sodišče je v odredbi z dne 30. oktobra 2008 (7) začasno odložilo uporabo točke 2.3(b)(iii), točke 2.3(d) in točke 4 poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2008, do izreka sodbe v glavni stvari v zadevi T-257/07.

(11)

Splošno sodišče je v sodbi z dne 9. septembra 2011 (8) zavrnilo tožbo Francije. Na podlagi te sodbe uporaba točke 2.3(b)(iii), točke 2.3(d) in točke 4 poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2008, ni več začasno odložena.

(12)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2011/807/EU z dne 30. novembra 2011 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Unije za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2012 in naslednja leta (9), so bili odobreni nekateri nacionalni programi ter določena stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Unije ter pravila za izplačilo upravičenih zneskov za vsak program, ki so ga predložile države članice.

(13)

Nekatere države članice so izrazile namen, da bi v okviru svojih programov, ki so bili odobreni z Izvedbenim sklepom 2011/807/EU, nadomestile pokončanje in popolno uničenje ovc in koz z zakolom za prehrano ljudi, kot določa točka 2.3(d) poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(14)

Finančni prispevek Unije k programom za izkoreninjenje praskavca, kot jih določa Izvedbeni sklep 2011/807/EU, trenutno ne pokriva nadomestil, ki so bila v skladu s točko 2.3(d) poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 izplačana lastnikom prisilno zaklanih ovc in koz.

(15)

Zato je primerno, da se omogoči financiranje programov za obvezni zakol ovc in koz kot alternativa za izločitev in uničenje v okviru programov za izkoreninjenje praskavca. Tako se zneski, ki so z Izvedbenim sklepom 2011/807/EU dodeljeni programom držav članic za spremljanje in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij, ne bi povečali.

(16)

Poleg tega Izvedbeni sklep 2011/807/EU določa, da so do sofinanciranja s finančnim prispevkom Unije upravičeni le stroški, ki so nastali pri izvajanju odobrenih letnih ali večletnih programov in so jih države članice poravnale pred predložitvijo končnega poročila. Vendar pa mora Komisija pri nekaterih stroških na zahtevo zadevne države članice plačati predplačilo v višini največ 60 % določenega najvišjega zneska v treh mesecih po prejetju zahteve. Stroškov kampanj za peroralno cepljenje proti steklini morebitno predplačilo ne pokriva v celoti.

(17)

Programi držav članic za izkoreninjenje stekline s pomočjo peroralnega cepljenja so bili v preteklih letih uspešni in so privedli do izkoreninjenja te bolezni v večjem delu Unije. Iz tega razloga je s takimi programi treba nadaljevati na območjih Unije, kjer je steklina endemična.

(18)

Nekatere države članice so Komisijo obvestile, da imajo težave pri zagotavljanju predfinanciranja za svoje kampanje peroralnega cepljenja proti steklini. V zadnjih letih je pomanjkanje predfinanciranja v nekaterih primerih privedlo do preklica načrtovanih kampanj na območjih, kjer je prisotna steklina.

(19)

Prekinitve pri rednem izvajanju kampanj peroralnega cepljenja proti steklini hudo prizadenejo učinkovitost programov in podaljšajo obdobje, ki je potrebno za dokončno izkoreninjenje te bolezni.

(20)

Zato je primerno, da se morebitno predplačilo razširi na vse stroške, ki državam članicam nastanejo v okviru programov za izkoreninjenje stekline, odobrenih z Izvedbenim sklepom 2011/807/EU.

(21)

Prilogo k Izvedbenemu Sklepu 2011/807/EU je treba spremeniti v delu, ki se nanaša na definicijo upravičenih stroškov, za katere lastniki zaklanih živali prejmejo nadomestilo, da bo zajemala tudi obvezni zakol v okviru programa za izkoreninjenje praskavca.

(22)

Izvedbeni sklep 2011/807/EU je zato treba ustrezno spremeniti.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

točka (b) člena 9(2) se nadomesti z naslednjim:

2.

točka (b) člena 9(3) se nadomesti z naslednjim:

3.

odstavek 4 člena 13 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Ne glede na določbe iz odstavka 2 Komisija na zahtevo zadevne države članice izplača predplačilo v višini 60 % določenega najvišjega zneska za programe iz členov 10 in 11 v treh mesecih po prejetju zahteve.“;

4.

v Prilogi se točka 2 nadomesti z naslednjim:

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 73/9

(1)

Pametna omrežja pomenijo nov razvojni korak na poti h krepitvi moči potrošnikov, večjemu vključevanju obnovljivih virov energije v omrežje in večji energetski učinkovitosti ter znatno prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in odpiranju delovnih mest ter tehnološkemu razvoju v Uniji.

(2)

V skladu z Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (1) in Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (2) morajo države članice zagotoviti izvajanje pametnih merilnih sistemov, ki podpirajo aktivno udeležbo potrošnikov na trgih oskrbe z električno energijo in plinom, za izvajanje teh merilnih sistemov pa je morda potrebno izdelati ekonomsko oceno vseh dolgoročnih stroškov in koristi za trg in posameznega potrošnika ali oblike pametnega merjenja, ki je ekonomsko utemeljena in stroškovno učinkovita, ter časovnega okvira, ki je potreben za uvedbo.

(3)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 12. aprila 2011„Pametna omrežja: od inovacij do uvedbe“ (3) napoveduje več ukrepov, vključno s spremljanjem napredka držav članic, pripravo smernic za ključne kazalnike uspešnosti in smernic za opredelitev metodologije za načrte držav članic o izvajanju pametnih merilnih sistemov, skupaj z analizo stroškov in koristi.

(4)

Evropska digitalna agenda navaja sklop ustreznih ukrepov, zlasti o varstvu podatkov v Uniji, varnosti omrežij in informacij, kibernetskih napadih in o funkcijah pametnih omrežij in merjenja. Države članice bi morale v sodelovanju s stroko, Komisijo in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje skladnega pristopa.

(5)

Ena od ključnih nalog in pogojev za uporabo pametnih merilnih sistemov je poiskati ustrezne tehnične in pravne rešitve, ki ščitijo varstvo osebnih podatkov kot temeljno pravico v skladu s členom 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in členom 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Države članice in zainteresirane strani bi morale predvsem v začetni fazi uvajanja pametnega merjenja poskrbeti za spremljanje uporabe pametnih merilnih sistemov ter spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.

(6)

Pametni merilni sistemi omogočajo obdelavo podatkov, ki vključujejo predvsem osebne podatke. Uvedba pametnih omrežij in pametnih merilnih sistemov bi morala dobaviteljem in upravljavcem omrežij omogočiti premik od širšega vidika ravnanja z energijo na podrobne informacije o ravnanju z energijo pri posameznih končnih uporabnikih.

(7)

Pravice in obveznosti, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) ter Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (5), se v celoti uporabljajo za pametno merjenje, ki obdeluje osebne podatke, zlasti pri uporabi javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev za pogodbena in komercialna razmerja z odjemalci.

(8)

Mnenja delovne skupine za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki je bila ustanovljena na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, zagotavljajo smernice za ugotavljanje in razvijanje „najboljših razpoložljivih tehnologij“ za varstvo osebnih podatkov in zagotavljanje varnosti podatkov, kadar se ti obdelujejo v pametnih merilnih sistemih in pametnih omrežjih.

(9)

V okviru možnosti za uvajanje pametnih omrežij je treba posebno pozornost posvetiti varnosti in varstvu osebnih podatkov, ki jih obdelujejo pametni merilni sistemi. S tem namenom morajo ocene učinka na varstvo podatkov od vsega začetka omogočati opredelitev tveganj v zvezi z varstvom podatkov pri razvoju pametnih omrežij.

(10)

Oblike varstva podatkov in varnosti informacij je treba vgraditi v pametne merilne sisteme pred začetkom uvajanja in široko uporabo. Takšne oblike lahko učinkovito izboljšajo nadzor potrošnikov nad obdelavo osebnih podatkov.

(11)

Države članice bi morale sodelovati s stroko in zainteresiranimi stranmi iz civilne družbe, zlasti z nacionalnimi organi za varstvo podatkov, da bi v zgodnji fazi razvoja pametnih omrežij spodbudile in podprle načelo „varnosti in vgrajenega varstva podatkov“, zlasti za uvajanje pametnih merilnih sistemov.

(12)

Vsak udeleženec, ki obdeluje osebne podatke v okviru pametnih merilnih sistemov, bi moral sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovil, da podatkov ni mogoče pripisati določeni ali določljivi osebi na noben način, ki ga lahko uporabi upravljavec omrežja ali katere koli tretja oseba, razen če se podatki obdelujejo v skladu z veljavnimi načeli in pravnimi predpisi o varstvu podatkov.

(13)

V sporočilu Komisije z dne 2. maja 2007 o „spodbujanju varstva podatkov s tehnologijami za boljše varovanje zasebnosti (PET)“ (6) so določeni jasni ukrepi, s katerimi bi dosegli čim manjšo obdelavo osebnih podatkov in uporabo anonimnih ali psevdonimnih podatkov, in sicer s spodbujanjem razvoja tehnologij za izboljšanje varstva zasebnosti in njihove uporabe pri upravljavcih podatkov in posameznikih.

(14)

Predloga, razvita na ravni Unije za izvajanje ocen učinka na varstvo podatkov, bo zagotovila, da bodo vse države članice enotno upoštevale določbe tega priporočila.

(15)

Ocena učinka na varstvo podatkov, ki jo izvedejo upravljavec in zainteresirane strani pred začetkom uvajanja pametnih merilnih sistemov, bo zagotovila podatke, ki so potrebni za sprejetje ustreznih varstvenih ukrepov. Take ukrepe je treba spremljati in pregledovati v celotni življenjski dobi pametnega števca.

(16)

V skladu z Direktivo 2009/72/ES se od držav članic pričakuje, da do 3. septembra 2012 pripravijo oceno stroškov in koristi uvedbe pametnih merilnih sistemov. Komisija na podlagi svojega Sporočila z dne 12. aprila 2011 meni, da je pomembno določiti merila, predlogo in splošnejše smernice, ki bodo izboljšale temeljitost in primerljivost analiz. Kot je predlagala projektna skupina za pametna omrežja (7), bi morala merila uporabljati merljive kazalnike.

(17)

Države članice bi morale v sodelovanju s stroko, Komisijo in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejeti ustrezne ukrepe za razširjanje informacij in povečevanje ozaveščenosti o možnih prednostih in tveganjih, povezanih z uporabo tehnologije pametnega merjenja.

(18)

Za ta namen bi morale države članice v sodelovanju s stroko, združenji civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi opredeliti in razširjati primere dobre prakse uporabe pametnega merjenja ter sprejeti ustrezne ukrepe – kot so obsežni pilotni projekti – za povečevanje ozaveščenosti javnosti, kar je pogoj za širšo uvedbo te tehnologije.

(19)

Določitev sklopa priporočenih funkcionalnih zahtev bi državam članicam omogočila lažje in istočasno doseganje optimalne stopnje stroškovne učinkovitosti načrtov za uvajanje. Določitev enakih zahtev bi tudi regulatorjem, industriji merilne tehnike, upravljavcem omrežij in dobaviteljem zagotovila nekaj namigov o pristopih, ki se bodo najverjetneje upoštevali v tem sektorju.

(20)

Na podlagi smernic o dobri praksi, ki jih je opredelila Skupina evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (v nadaljnjem besedilu „ERGEG“) (8), in analize prvih ocen stroškov in koristi, ki so jih predložile države članice, Komisija meni, da je koristno državam članicam in regulatorjem priporočiti sklop skupnih minimalnih funkcij za pametne števce.

(21)

Po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

1.

Ta oddelek vsebuje smernice za države članice za načrtovanje in upravljanje pametnih omrežij in pametnih merilnih sistemov, ki zagotavljajo temeljno pravico do varstva osebnih podatkov.

2.

Ta oddelek vsebuje tudi smernice za ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uvedbo aplikacij pametnega merjenja, da se pri uvedbi takšnih tehnologij, kjer je primerno, zagotovi spoštovanje nacionalne zakonodaje, s katero je bila prenesena Direktiva 95/46/ES.

3.

Države članice so pozvane, da upoštevajo naslednje opredelitve pojmov:

4.

V oceni učinka na varstvo podatkov je treba opisati predvidene postopke obdelave, oceno tveganj glede pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, predvidene ukrepe za obravnavo tveganj, zaščitne ukrepe, varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in dokazovanje skladnosti z Direktivo 95/46/ES ob upoštevanju pravic in zakonitih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in drugih zadevnih oseb.

5.

Za zagotavljanje varstva osebnih podatkov v celotni Uniji bi morale države članice sprejeti in uporabljati predlogo za oceno učinka na varstvo podatkov, ki jo bo v dvanajstih mesecih po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije razvila Komisija in zaprosila delovno skupino za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov za mnenje o njej.

6.

Pri izvajanju te predloge bi morale države članice upoštevati nasvete delovne skupine za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

7.

Države članice bi morale poskrbeti, da upravljavci omrežja in upravljavci pametnih merilnih sistemov v skladu s svojimi obveznostmi iz Direktive 95/46/ES sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotavljanje varstva osebnih podatkov.

8.

Države članice bi morale poskrbeti, da se subjekt, ki obdeluje osebne podatke, pred obdelavo posvetuje o oceni učinka na varstvo podatkov z nadzornim organom za varstvo podatkov iz člena 28 Direktive 95/46/ES. To bi moralo organu omogočiti oceno skladnosti obdelave in zlasti tveganj glede varstva osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter ustreznih zaščitnih ukrepov.

9.

Države članice se morajo prepričati, da upravljavci omrežja po sprejetju predloge za oceno učinka na varstvo podatkov iz točke 5 izvajajo točki 7 in 8 v skladu s predlogo.

10.

Države članice bi morale močno spodbujati upravljavce omrežja, da pri uvajanju pametnih omrežij in pametnih merjenj vključujejo vgrajeno varstvo podatkov in varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami.

11.

Vgrajeno varstvo podatkov in varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami je treba vključiti v metodologije, ki jih udeleženci uporabljajo pri razvoju pametnih omrežij, kadar se obdelujejo osebni podatki.

12.

Vgrajeno varstvo podatkov je treba izvajati na ravni zakonodaje (z zakonodajo, ki mora biti skladna z zakoni o varstvu podatkov), na tehnični ravni (z vključevanjem ustreznih zahtev v standarde za pametna omrežja, da se zagotovi popolna skladnost infrastrukture z zakoni o varstvu podatkov) in na organizacijski ravni (v zvezi z obdelavo).

13.

Varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami je treba izvajati tako, da se odjemalcu kot privzeta nastavitev zagotovi možnost, ki je najprimernejša za varstvo podatkov.

14.

Države članice bi morale spodbujati evropske organizacije za standardizacijo, da prednostno obravnavajo referenčne arhitekture pametnih omrežij, ki temeljijo na vgrajenem varstvu podatkov in varstvu podatkov s privzetimi nastavitvami.

15.

Za optimiranje preglednosti in zaupanja posameznikov bi morale države članice spodbujati uporabo ustreznih mehanizmov za potrjevanje zasebnosti ter pečatov in označb za zaščito podatkov, ki jih zagotovijo neodvisni udeleženci.

16.

Člen 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in člen 8(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah zahtevata utemeljitev vsakega poseganja v pravico do varstva osebnih podatkov. Upravičenost posega je treba oceniti za vsak primer posebej z vidika zbirnih meril zakonitosti, potrebnosti, upravičenosti in sorazmernosti. Zato mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov, ki posega v temeljno pravico do varstva osebnih podatkov v pametnem omrežju in pametnem merilnem sistemu, nujna in sorazmerna, da bi se lahko štela za skladno z Listino.

17.

Za zmanjšanje tveganj glede osebnih podatkov in varnosti bi morale države članice v sodelovanju s stroko, Komisijo in drugimi zainteresiranimi stranmi podpreti določitev najboljših razpoložljivih tehnologij za vsako skupno minimalno funkcionalno zahtevo, navedeno v točki 42 Priporočila.

18.

Pri odločanju o razponu podatkov, ki se lahko obdelujejo v pametnih omrežjih, bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da se v čim večji meri zahteva uporaba podatkov, ki so anonimizirani na tak način, da posameznik ni več določljiv. Kadar je treba zbirati, obdelovati in hraniti osebne podatke, bi morale države članice poskrbeti, da so podatki primerni in ustrezni. Zbiranje podatkov bi moralo biti omejeno na podatke, ki so nujno potrebni za namene, za katere se obdelujejo, in se hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo.

19.

Obdelava osebnih podatkov s pametnim merilnim sistemom ali v takem sistemu bi morala biti upravičena v skladu z eno ali več utemeljitvami iz člena 7 Direktive 95/46/ES. Upoštevati je treba mnenje delovne skupine za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov o pametnem merjenju (11).

20.

Tudi obdelava osebnih podatkov pri tretjih osebah, ki nudijo energetske storitve z dodano vrednostjo, mora biti zakonita in temeljiti na eni ali več od šestih utemeljitev za upravičeno obdelavo, navedenih v členu 7 Direktive 95/46/ES. Kadar se kot utemeljitev za obdelavo izbere soglasje, mora biti soglasje posameznika, na katerega se nanašajo podatki, prostovoljno, posebno, zavestno in izrecno ter dano posebej za vsako storitev z dodano vrednostjo. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico, da svoje soglasje kadar koli prekliče. Preklic soglasja ne bi smel vplivati na zakonitost obdelave, ki temelji na soglasju pred preklicem.

21.

Države članice bi morale jasno določiti vloge in odgovornosti upravljavcev in obdelovalcev podatkov. Te bi morale biti združljive z njihovimi ustreznimi obveznostmi iz Direktive 95/46/ES.

22.

Države članice bi morale pred začetkom postopkov obdelave izdelati analizo, s katero bi opredelile, do kakšne mere morajo dobavitelji in upravljavci omrežja hraniti osebne podatke zaradi vzdrževanja in delovanja pametnega omrežja ter obračunavanja. Ta analiza bi morala državam članicam omogočiti, da med drugim ugotovijo tudi, ali obdobja, ki so za shranjevanje osebnih podatkov trenutno določena v nacionalni zakonodaji, niso daljša, kakor je potrebno za delovanje pametnih omrežij. To mora vključevati mehanizme, ki zagotavljajo upoštevanje časovnih omejitev, določenih za brisanje osebnih podatkov, in občasno pregledovanje potreb po shranjevanju osebnih podatkov.

23.

Za to analizo bi morala vsaka država članica upoštevati predvsem naslednja načela: načelo zmanjšanja količine podatkov, načelo preglednosti – na podlagi zagotovitve, da je končni potrošnik na uporabniku prijazen način, v razumljivi obliki ter z uporabo jasnega in enostavnega jezika obveščen o namenih, času in okoliščinah, zbiranju in shranjevanju ter vseh drugih obdelavah osebnih podatkov, ter načelo krepitve moči posameznika – na podlagi zagotovitve, da sprejeti ukrepi varujejo pravice posameznika.

24.

Države članice bi morale zagotoviti, da se varnost osebnih podatkov načrtuje v zgodnji fazi kot del arhitekture omrežja, v procesu vgradnje varstva podatkov. To bi moralo obsegati ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo ter preprečevanje vseh nezakonitih oblik obdelave, zlasti vsakega nepooblaščenega razkritja, razširjanja, dostopa do osebnih podatkov ali njihove spremembe.

25.

Priporočljiva je uporaba šifriranih kanalov, ker so ti eno od najučinkovitejših tehničnih sredstev proti zlorabi.

26.

Države članice bi morale upoštevati, da vsi sedanji in prihodnji sestavni deli pametnih omrežij zagotavljajo združljivost z vsemi standardi, „pomembnimi za varnost“, ki so jih razvile evropske organizacije za standardizacijo, vključno z bistvenimi zahtevami za informacijsko varnost pametnih omrežij v standardizacijskem mandatu Komisije M/490. Upoštevati je treba tudi mednarodne varnostne standarde, zlasti serijo ISO/IEC 27000 („družina standardov ISMS“).

27.

Države članice bi morale poskrbeti, da upravljavci omrežja opredelijo varnostna tveganja in ustrezne varnostne ukrepe, ki zagotavljajo primerno raven varnosti in prilagodljivosti pametnih merilnih sistemov. Za ta namen bi morali upravljavci omrežja v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in organizacijami civilne družbe uporabljati obstoječe standarde, smernice in sheme, in če te niso voljo, razviti nove. Upoštevati je treba tudi ustrezne smernice, ki jih je objavila Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA).

28.

Države članice bi morale poskrbeti, da v skladu s členom 4 Direktive 2002/58/ES upravljavec v primeru kršitve osebnih podatkov brez odlašanja (po možnosti najpozneje v 24 urah po ugotovitvi kršitve) obvesti nadzorni organ in posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če bi kršitev lahko negativno vplivala na varstvo njegovih podatkov.

29.

Ne glede na obveznosti upravljavcev podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES bi morale države članice zahtevati, da upravljavci omrežja za vsako aplikacijo razvijejo in objavijo natančno in jasno informacijsko politiko. Politika bi morala vključevati vsaj točke, ki so navedene v členih 10 in 11 Direktive 95/46/ES.

Kadar se zbirajo osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo podatki, bi moral upravljavec takemu posamezniku zagotoviti vsaj naslednje informacije:

30.

Ta oddelek zagotavlja državam članicam smernice in okvir za analizo stroškov in koristi kot podlago za izvajanje skladne, verodostojne in pregledne ekonomske ocene dolgoročnih stroškov in koristi uvedbe pametnega merjenja.

31.

Ekonomska ocena bi morala upoštevati smernice iz Priloge in vedno vključevati naslednje štiri korake:

32.

Pri izvajanju ekonomske ocene uvedbe pametnega merjenja bi morale države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, preučiti in upoštevati ustrezne pilotne programe, ki so že uvedli pametne merilne sisteme, če so taki programi na voljo. Če je mogoče, bi morale pregledati tudi dejanske terenske podatke o delovanju in ustrezne dejanske izkušnje, da podrobneje določijo svoje predpostavke za izbiro tehnologij in optimirajo z njimi povezane stroške in koristi ter vključevanje potrošnikov z vidika ozaveščanja javnosti in uporabe pametnih merilnih sistemov.

33.

Za izvedbo analize stroškov in koristi bi morale države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, poskrbeti, da se obravnavata vsaj dva scenarija napovedi, pri čemer je eden „brez sprememb“ („nič se ne ukrene in nič se ne zgodi“). V primeru električne energije bi moral biti drugi scenarij v skladu z obvezno 80–odstotno uvedbo pametnih števcev do leta 2020, ki jo nalaga Direktiva 2009/72/ES, in moral bi upoštevati sklop skupnih minimalnih funkcij, določenih v Oddelku III tega priporočila. Priporočljivo je preučiti dodatne alternativne scenarije. Takšni scenariji morajo upoštevati tudi sinergije med sedanjimi in prihodnjimi ukrepi za varčevanje z energijo, skupaj z drugimi oblikami povratnih informacij in nasvetov za potrošnike, zlasti z uvajanjem pogostega obračunavanja ali poročil o stroških na podlagi dejanske porabe namesto pavšalnih zneskov ali ocenjene porabe. Države članice bi morale v alternativnih scenarijih obravnavati pozitivno vlogo, ki jo pri uvedbi pametnega merjenja lahko imajo jasne informacije za potrošnika, preglednost cen ter konkurenca med proizvajalci in ponudniki.

34.

Pri postavljanju pogojev in odločanju o podmenah za izvajanje različnih scenarijev bi morale države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, poskrbeti za pravočasno izvedbo posvetovanj o tej temi z nacionalnimi regulativnimi organi, spodbujevalci in nadzorniki uvajanja pametnega merjenja – ki so v večini držav članic upravljavci distribucijskih omrežij – ter lastniki ustreznih pilotnih projektov, če so ti na voljo.

35.

V zvezi z določanjem in med določanjem okvirnih pogojev bi morale države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, poskrbeti, da se upoštevajo vse ustrezne tehnologije, arhitekture in ukrepi za komunikacijsko infrastrukturo, ki so potrebni za zagotavljanje interoperabilnosti in skladnosti z razpoložljivimi standardi Unije in mednarodnimi standardi ter najboljšo prakso. Države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, bi morale poskrbeti tudi, da so predpostavke, ki podpirajo analizo, prilagojene lokalnim razmeram, pri čemer bi morale upoštevati parametre, kot so geografska pokritost, povpraševanje po električni energiji, konična obremenitev ter mikro- in makrogospodarske razmere. Oddelek 2 Priloge k temu priporočilu vsebuje seznam parametrov, ki bi jih morale države članice uporabiti v tem postopku.

36.

Države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, bi morale poskrbeti, da analiza stroškov in koristi upošteva spremljajoče smernice in metodološki okvir s koraki („sedem korakov analize stroškov in koristi“) iz Priloge k temu priporočilu. Države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, bi morale zagotoviti tudi sprejemljiv, pregleden in dobro dokumentiran izračun vseh pričakovanih stroškov in koristi v skladu s postopkom logičnega zaporedja, ki je predlagan za njihovo oceno. V analizi stroškov in koristi je treba izrecno navesti stroške, ki morda lahko med uvajanjem pametnih merilnih sistemov nastanejo pri potrošniku, in jih primerjati z dolgoročnimi možnimi koristmi za potrošnike. Tabeli 4 in 5 v Prilogi I predlagata neizčrpni seznam elementov, ki jih je treba zajeti v analizi stroškov in koristi.

37.

Države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, bi morale opredeliti kritične spremenljivke za analizo občutljivosti in navesti obseg njihovega razpona (najnižje in najvišje vrednosti opredeljenih kritičnih spremenljivk) za pozitivne pogoje uvedbe, pri katerih koristi presegajo stroške, pridobljene z analizo občutljivosti, ki so jo izvedle. Njihova analiza lahko vključuje tudi odzivnost na spremenljivost in morebitne nadzorne ukrepe za ohranitev vrednosti spremenljivke v želenem razponu.

38.

Pri ocenjevanju prednosti uvedbe, zunanjih učinkov (kot je učinek na okolje ali zdravje), učinkov ukrepov javne politike in socialnih učinkov, ki se pričakujejo z uvedbo pametnega merjenja, bi morale države članice ali kateri koli pristojni organ, ki ga imenujejo, poskrbeti, da se upoštevajo ustrezni vplivni faktorji, ki dopolnjujejo kvantitativne rezultate iz prejšnjih korakov analize stroškov in koristi.

Priloga k temu priporočilu vsebuje seznam sklicevanj za druge povezane učinke.

39.

Ta oddelek temelji na najboljši praksi iz zgodnje analize stroškov in koristi pametnega merjenja električne energije, ki je bila izvedena v enajstih državah članicah. Vsebuje smernice za ukrepe, ki jih je treba sprejeti, z namenom, da bodo države članice uporabile ustrezno interoperabilnost in standarde za pametne merilne sisteme, ki se razvijajo v okviru mandatov M/441, M/468 in M/490, ter najboljšo prakso.

40.

Državam članicam so zagotovljena navodila o sklopu skupnih minimalnih funkcionalnih zahtev za pametno merjenje električne energije, ki jim bodo omogočila opredelitev skupnih načinov za doseganje stroškovne učinkovitosti v svojih načrtih uvajanja. Ta navodila lahko države članice, ponudniki meritev in upravljavci omrežij uporabljajo kot skupni temelj za lastne analize stroškov in koristi ter naložb za lažje izvajanje javnih naročil, povezanih z uvedbo, in zagotavljanje evropskih referenčnih opredelitev pojmov regulatorjem.

41.

Ta oddelek vsebuje tudi navodilo o določbah za zagotavljanje koristi za potrošnike in prispevek k povečanju energetske učinkovitosti. Navodilo bi moralo olajšati povezovanje pametnih merilnih sistemov s standardiziranimi vmesniki, opremljenimi z orodji, usmerjenimi na potrošnike, ki kombinirajo podatke o porabi s podatki o stroških, s čimer spodbujajo interes potrošnikov za ukrepe v zvezi z varčevanjem z energijo in odziv na povpraševanje. Ta pristop je treba v celoti upoštevati pri analiziranju stroškov in koristi uvedbe pametnega merjenja električne energije v skladu z zakonodajo Unije.

42.

Vsak pametni merilni sistem za električno energijo bi moral nuditi vsaj vse funkcije, ki so navedene v nadaljevanju:

43.

Države članice sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za nadaljnje spremljanje tega priporočila in njegovo predstavitev vsem zainteresiranim stranem, ki sodelujejo pri snovanju in delovanju aplikacij pametnih omrežij v Uniji.

44.

Države članice morajo Komisiji do 3. septembra 2012 poročati o rezultatih svojih analiz stroškov in koristi v zvezi z uvedbo pametnih merilnih sistemov ter o ukrepih in načrtih, ki so jih sprejele v zvezi s tem priporočilom.

45.

Komisija namerava prejete ekonomske cenitve uvedbe pametnega merjenja oceniti v smislu tega priporočila.

46.

To priporočilo je naslovljeno na države članice in vse pristojne organe, ki jih te imenujejo za vključitev v ekonomsko oceno pametnih merilnih sistemov.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 73/23