1.

Del A se spremeni:

2.

V delu B se črtajo točke 2, 3, 5 in 6.

3.

V delu C se oddelek 2 o podrobnih nadzornih podatkih nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 2 –   Podrobni nadzorni podatki

1.

„Hladilno-grelna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, ki ima sposobnost hlajenja in ogrevanja;

2.

„Standardni nazivni pogoji“ pomenijo kombinacijo notranjih (Tin) in zunanjih temperatur (Tj), ki opisujejo delovne pogoje z določitvijo ravni zvočne moči, nazivne zmogljivosti, nazivne stopnje pretoka zraka, nazivnega razmerja energetske učinkovitosti (EERrated) in/ali nazivnega koeficienta učinkovitosti (COPrated), kot je določeno v tabeli 2 Priloge II;

3.

„Notranja temperatura“ (Tin) pomeni notranjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

4.

„Zunanja temperatura“ (Tj) pomeni zunanjo temperaturo zraka pri suhem termometru [°C] (pri čemer relativno vlažnost kaže ustrezna temperatura mokrega termometra);

5.

„Nazivno razmerje energetske učinkovitosti“ (EERrated) pomeni prijavljeno zmogljivost za hlajenje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za hlajenje [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

6.

„Nazivni koeficient učinkovitosti“ (COPrated) pomeni prijavljeno zmogljivost za ogrevanje [kW], deljeno z nazivnim dovodom energije za ogrevanje [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

7.

„Potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni v kolikšni meri 1 kg hladilnega sredstva, ki se uporabi v ciklu s kompresijo pare, po ocenah prispeva h globalnemu segrevanju, izraženem v kg ekvivalenta CO2 v 100 letih;

vrednosti GWP, ki bodo upoštevane, so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 842/2006;

za fluorirana hladilna sredstva se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v tretjem poročilu o oceni (TAR), ki ga je sprejel Medvladni forum o podnebnih spremembah (1) (vrednosti GWP foruma IPCC za leto 2001, za obdobje 100 let);

za nefluorirane pline se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v prvem ocenjevalnem poročilu IPCC (2) za obdobje 100 let;

vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na formuli iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 842/2006;

za hladilna sredstva, ki niso vključena v navedenih referencah, velja za referenco poročilo IPCC UNEP 2010 o hladilnih sredstvih, klimatskih napravah in toplotnih črpalkah iz februarja 2011 ali novejše;

8.

„Stanje izključenosti“ je stanje, ko je klimatska naprava ali sobni ventilator povezan z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Kot stanje izključenosti se štejejo tudi pogoji, ki zagotavljajo le prikaz stanja izključenosti, ter pogoji, ki zagotavljajo le funkcije, namenjene zagotovitvi elektromagnetne kompatibilnosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3);

9.

„Stanje pripravljenosti“ je stanje, v katerem je oprema (klimatska naprava ali komfortni ventilator) priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa;

10.

„Funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom, na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

11.

„Prikaz informacij ali statusa“ je neprekinjeno delujoča funkcija zagotavljanja informacij ali prikazovanja stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa;

12.

„Raven zvočne moči“ pomeni notranjo in/ali zunanjo raven zvočne moči po lestvici A [dB(A)], izmerjeno pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

13.

„Pogoji referenčne zasnove“ pomenijo kombinacijo zahtev glede temperature referenčne zasnove, najvišje bivalentne temperature in najvišje mejne delovne temperature, kot je določeno v razpredelnici 3 Priloge II;

14.

„Temperatura referenčne zasnove“ pomeni zunanjo temperaturo [°C] bodisi za hlajenje (Tdesignc) ali ogrevanje (Tdesignh), kot je opisano v tabeli 3 Priloge I, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1 in ki se razlikuje glede na prijavljeno sezono hlajenja ali ogrevanja;

15.

„Razmerje delne obremenitve“ (pl(Tj)) pomeni zunanjo temperaturo, minus 16 °C, deljeno s temperaturo referenčne zasnove, minus 16 °C, bodisi za hlajenje ali ogrevanje;

16.

„Sezona“ pomeni enega od štirih nizov pogojev delovanja (na voljo za štiri sezone: eno sezono hlajenja, tri sezone ogrevanja: povprečno/hladneje/topleje), ki glede na bin opisujejo kombinacijo med zunanjimi temperaturami in številom ur pojava teh temperatur na sezono, v kateri enota ustreza svojemu namenu;

17.

„Temperaturni interval (bin)“ (z indeksom j) pomeni kombinacijo zunanje temperature (Tj) in binskih ur (hj), kot je določeno v tabeli 1 Priloge II;

18.

„Binske ure“ so ure na sezono (hj), v kateri se zunanja temperatura pojavi za vsak bin, kot je določeno v tabeli 1 Priloge II;

19.

„Razmerje sezonske energetske učinkovitosti“ (SEER) je splošno razmerje energetske učinkovitosti enote za celotno sezono hlajenja, ki se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z letno porabo električne energije za hlajenje;

20.

„Referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC ) pomeni referenčno potrebo po hlajenju [kWh/a], ki se uporablja kot podlaga za izračun SEER, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za hlajenje (Pdesignc) pomnoži z ekvivalentom ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja (HCE);

21.

„Ekvivalent ur hlajenja v načinu aktivnega delovanja“ (HCE ) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotoviti nazivno obremenitev za hlajenje (Pdesignc), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po hlajenju, kot je določeno v tabeli 4 Priloge II;

22.

„Letna poraba električne energije za hlajenje“ (QCE ) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev referenčne letne potrebe po hlajenju in se izračuna tako, da se referenčna letna potreba po hlajenju deli z razmerjem energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SEERon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen-, stanje pripravljenosti-, stanje izključenosti- in način grelca ohišja med sezono hlajenja;

23.

„Razmerje sezonske energetske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) pomeni povprečno razmerje energetske učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za funkcijo hlajenja, sestavljeno iz delne obremenitve in razmerja energetske učinkovitosti glede na bin (EERbin(Tj)) ter ovrednoteno z binskimi urami v stanju bin;

24.

„Delna obremenitev“ pomeni obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali ogrevanja (Ph(Tj)) [kW] pri določeni zunanji temperaturi Tj, ki se izračuna tako, da se nazivna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

25.

„Razmerje energetske učinkovitosti glede na bin“ (EERbin(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljano iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega razmerja energetske učinkovitosti (EERd(Tj)) glede na posamezne bine (j), za druge bine pa je izračunano z inter/ekstrapolacijo in po potrebi popravljeno s koeficientom degradacije;

26.

„Sezonski koeficient učinkovitosti“ (SCOP) je splošni koeficient učinkovitosti enote za celotno sezono ogrevanja (vrednost SCOP se nanaša na določeno sezono ogrevanja), izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo električne energije za ogrevanje;

27.

„Referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH ) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju [kWh/a], ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se uporablja kot osnova za izračun SCOP, izračuna pa se tako, da se nazivna obremenitev za ogrevanje (Pdesignh) pomnoži s sezonskim ekvivalentom ur za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja (HHE);

28.

„Ekvivalent ur ogrevanja v načinu aktivnega delovanja“ (HHE ) pomeni predvideno število ur na leto [h/a], ko mora enota zagotoviti nazivno obremenitev za ogrevanje (Pdesignh), da bi izpolnila referenčno letno potrebo po ogrevanju, kot je določeno v tabeli 4 Priloge II;

29.

„Letna poraba električne energije za ogrevanje“ (QHE ) pomeni porabo električne energije [kWh/a], ki je potrebna za izpolnitev določene referenčne letne potrebe po ogrevanju in se nanaša na določeno sezono ogrevanja; izračuna se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli s sezonskim koeficientom učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja (SCOPon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen-, stanje pripravljenosti-, stanje izključenosti- in stanje delovanja grelca ohišja med sezono ogrevanja;

30.

„Sezonski koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za določeno sezono ogrevanja, ki je sestavljen iz delne obremenitve, rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja (če je potrebno) in koeficientov učinkovitosti glede na bin (COPbin(Tj), ovrednoten pa je z binskimi urami v stanju bin;

31.

„Rezervna zmogljivost električnega ogrevanja“ (elbu(Tj)) je grelna zmogljivost [kW] dejanskega ali predvidenega rezervnega električnega grelca s COP 1, ki dopolnjuje prijavljeno grelno zmogljivost (Pdh(Tj)), da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje(Ph(Tj)), če je vrednost Pdh(Tj) manjša od Ph(Tj) za zunanjo temperaturo (Tj);

32.

„Koeficient učinkovitosti glede na bin“ (COPbin(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti [-] glede na posamezen bin j z zunanjo temperaturo Tj v sezoni, izpeljan iz delne obremenitve, prijavljene zmogljivosti in prijavljenega koeficienta učinkovitosti (COPd(Tj)) za določene bine (j), za druge bine pa se izračuna z inter/ekstrapolacijo ter po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

33.

„Prijavljena zmogljivost“ [kW] je zmogljivost cikla s kompresijo pare enote za hlajenje (Pdc(Tj)) ali ogrevanje (Pdh(Tj)), ki se nanaša na zunanjo temperaturo Tj in notranjo temperaturo (Tin), ki jo je prijavil proizvajalec;

34.

„Servisna vrednost“ (SV) [(m3/min)/W] pri sobnih ventilatorjih pomeni razmerje med najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja [m3/min] in dovodom energije ventilatorja [W];

35.

„Upravljanje zmogljivosti“ pomeni sposobnost enote, da spremeni zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka. Enote morajo biti označene kot „stalne“, če enota ne more spreminjati volumetrične stopnje pretoka, „postopne“, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu ne več kot dveh korakov, ali „spremenljive“, če je volumetrična stopnja pretoka spremenjena ali se razlikuje v nizu treh ali več korakov;

36.

„Funkcija“ pomeni, ali je enota sposobna hlajenja zraka v zaprtih prostorih, ogrevanja zraka ali obojega;

37.

„Nazivna obremenitev“ pomeni prijavljeno obremenitev zaradi hlajenja (Pdesignc) in/ali ogrevanja (Pdesignh) [kW] pri temperaturi referenčne zasnove, pri čemer velja:

za način hlajenja je vrednost Pdesignc enaka prijavljeni zmogljivosti za hlajenje pri Tj, enaki Tdesignc;

za način ogrevanja je vrednost Pdesignh enaka delni obremenitvi pri Tj, enaki Tdesignh;

38.

„Prijavljeno razmerje energetske učinkovitosti“ (EERd(Tj)) pomeni razmerje energetske učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

39.

„Prijavljen koeficient učinkovitosti“ (COPd(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih binov (j) z zunanjo temperaturo (Tj), ki ga je prijavil proizvajalec;

40.

„Bivalentna temperatura“ (Tbiv) pomeni zunanjo temperaturo (Tj) [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pri čemer je prijavljena zmogljivost enaka delni obremenitvi, pri čemer mora biti prijavljena zmogljivost pod to temperaturo dopolnjena z rezervno zmogljivostjo električnega ogrevanja, da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje;

41.

„Mejna delovna temperatura“ (Tol) pomeni zunanjo temperaturo [°C], ki jo je prijavil proizvajalec za ogrevanje, pod katero klimatska naprava ne bo mogla zagotoviti grelne zmogljivosti. Pod to temperaturo je prijavljena zmogljivost enaka nič;

42.

„Zmogljivost intervala cikla“ [kW] je (časovno tehtano) povprečje prijavljene zmogljivosti v preskusnem intervalu cikla hlajenja (Pcycc) ali ogrevanja (Pcych);

43.

„Učinkovitost intervala cikla hlajenja“ (EERcyc) je povprečno razmerje energetske učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna hladilna zmogljivost v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

44.

„Učinkovitost intervala cikla ogrevanja“ (COPcyc) je povprečni koeficient učinkovitosti v preskusnem intervalu cikla (preklapljanje kompresorja na vklop in izklop), ki se izračuna tako, da se skupna grelna zmogljivost v intervalu [kWh] deli s skupnim dovodom električne energije v istem intervalu [kWh];

45.

„Koeficient degradacije“ je merilo izgube učinkovitosti zaradi cikla (preklapljanje kompresorja na vklop/izklop v načinu aktivnega delovanja), ki je določeno za hlajenje (Cdc) ali ogrevanje (Cdh) ali ki je izbrano kot privzeta vrednost 0,25;

46.

„Način aktivnega delovanja“ pomeni način, ki ustreza uram obremenitve stavbe zaradi hlajenja ali ogrevanja ter pri katerem je aktivirana funkcija hlajenja ali ogrevanja enote. To stanje lahko vključuje cikel vklapljanja/izklapljanja enote, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v zaprtem prostoru;

47.

„Stanje izključenosti termostata“ pomeni način, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja, pri čemer je funkcija hlajenja ali ogrevanja enote vklopljena, vendar enota ne deluje, ker ni obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja. To stanje se zato nanaša na zunanje temperature in ne na notranje obremenitve. Vklapljanje/izklapljanje v načinu aktivnega delovanja se ne šteje za stanje izključenosti termostata;

48.

„Stanje delovanja grelca ohišja“ pomeni stanje, v katerem enota aktivira grelno napravo, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja;

49.

„Poraba energije v stanju izključenosti termostata“ (PTO ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti termostata;

50.

„Poraba energije v stanju pripravljenosti“ (PSB ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju pripravljenosti;

51.

„Poraba energije v stanju izključenosti“ (POFF ) pomeni porabo energije enote [kW] v stanju izključenosti;

52.

„Poraba energije v načinu grelca ohišja“ (PCK ) pomeni porabo energije enote [kW] v načinu delovanja grelca ohišja;

53.

„Ure delovanja v stanju izključenosti termostata“ (HTO ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti termostata, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

54.

„Ure delovanja v stanju pripravljenosti“ (HSB ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju pripravljenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

55.

„Ure delovanja v stanju izključenosti“ (HOFF ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

56.

„Ure delovanja v načinu grelca ohišja“ (HCK ) pomenijo število ur na leto [h/a], ko je enota v načinu delovanja grelca ohišja, katerega vrednost je odvisna od določene sezone in funkcije;

57.

„Nazivna stopnja pretoka zraka“ pomeni stopnjo pretoka zraka [m3/h], izmerjeno pri odprtini za zrak notranjih in/ali zunanjih enot (če obstajajo) klimatskih naprav pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje (ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja);

58.

„Nazivni dovod energije za hlajenje“ (PEER ) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih;

59.

„Nazivni dovod energije za ogrevanje“ (PCOP ) pomeni dovod električne energije [kW] enote, ko opravlja funkcijo ogrevanja pri standardnih nazivnih pogojih;

60.

„Poraba električne energije eno- in dvokanalnih naprav“ (QSD oziroma QDD ) pomeni porabo energije eno- ali dvokanalnih klimatskih naprav v načinu hlajenja in/ali ogrevanja (kateri koli se uporablja) [za enokanalne v kWh/h, za dvokanalne v kWh/a];

61.

„Razmerje zmogljivosti“ pomeni razmerje med skupno prijavljeno hladilno ali grelno zmogljivostjo vseh delujočih notranjih enot in prijavljeno hladilno ali grelno zmogljivostjo zunanje enote pri standardnih nazivnih pogojih;

62.

„Najvišja stopnja pretoka ventilatorja“ (F) pomeni stopnjo pretoka zraka sobnega ventilatorja pri najvišji nastavitvi [m3/min], izmerjeno pri izhodu ventilatorja z izklopljenim oscilacijskim mehanizmom (če obstaja);

63.

„Oscilacijski mehanizem“ pomeni sposobnost sobnega ventilatorja, da med delovanjem samodejno spreminja smer pretoka zraka;

64.

„Raven zvočne moči ventilatorja“ pomeni stopnjo zvočne moči komfortnega ventilatorja na lestvici A pri najvišji stopnji pretoka ventilatorja, izmerjeni pri izhodu;

65.

„Ure aktivnega delovanja ventilatorja“ (HCE ) pomenijo število ur [h/a], ko naj bi komfortni ventilator zagotavljal najvišjo stopnjo pretoka ventilatorja, kot je opisano v tabeli 4 Priloge II.

(a)

Od 1. januarja 2013 eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam iz spodnjih tabel 1, 2 in 3, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti, ki so navedene v tabeli 2 spodaj. Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost in najvišjo raven zvočne moči so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II.

Tabela 1

Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost

Tabela 2

Zahteve za največjo porabo energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti za eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortne ventilatorje

Tabela 3

Zahteve za najvišjo raven zvočne moči

Notranja raven zvočne moči v dB(A)

65

(b)

Od 1. januarja 2013 klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, ustrezajo zahtevam za minimalno energetsko učinkovitost in najvišjo raven zvočne moči iz spodnjih tabel 4 in 5, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Zahteve za energetsko učinkovitost upoštevajo pogoje referenčne zasnove iz tabele 3 Priloge II z uporabo „povprečne“ sezone ogrevanja, kadar je ustrezno. Zahteve za raven zvočne moči so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II.

Tabela 4

Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost

Tabela 5

Zahteve za najvišjo raven zvočne moči

(c)

Od 1. januarja 2014 klimatske naprave ustrezajo zahtevam iz spodnje tabele, ki so izračunane v skladu s Prilogo II. Zahteve za energetsko učinkovitost za klimatske naprave, razen eno- in dvokanalnih klimatskih naprav, so povezane s pogoji referenčne zasnove iz tabele 3 Priloge II z uporabo „povprečne“ sezone ogrevanja, kadar je ustrezno. Zahteve za energetsko učinkovitost eno- in dvokanalnih klimatskih naprav so povezane s standardnimi nazivnimi pogoji iz tabele 2 Priloge II.

Tabela 6

Zahteve za minimalno energetsko učinkovitost

(d)

Od 1. januarja 2014 eno- in dvokanalne klimatske naprave ter komfortni ventilatorji ustrezajo zahtevam iz tabele 7, ki so izračunane v skladu s Prilogo II.

Tabela 7

Zahteve za največjo porabo energije v stanju izključenosti in stanju pripravljenosti

(a)

Od 1. januarja 2013 morajo biti informacije, kar zadeva klimatske naprave in komfortne ventilatorje, iz spodnjih točk, ki so izračunane v skladu s Prilogo II, navedene na:

(b)

Proizvajalec klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev na zahtevo zagotovi laboratorije, ki opravljajo tržni nadzor, informacije o namestitvi enote, ki so potrebne za določitev prijavljenih zmogljivosti, vrednosti SEER/EER in SCOP/COP ter servisnih vrednosti in podatke za stik za pridobitev teh informacij.

(c)

Zahteve za informacije o klimatskih napravah, razen dvo- in enokanalnih klimatskih naprav.

Tabela 1

Zahteve za informacije  (4)

(število decimalk v polju kaže natančnost informacij)

Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

Proizvajalec predloži zahtevane informacije iz zgornje tabele 1, če so pomembne z vidika funkcionalnosti, v tehnični dokumentaciji izdelka. Za enote, pri katerih je upravljanje zmogljivosti označeno s „postopno“, bosta najvišja in najnižja vrednost, označeni z „hi/lo“ in razdeljeni s poševnico („/“), navedeni v vsakem polju razdelka „Prijavljena zmogljivost“.

(d)

Zahteve za informacije za eno- in dvokanalne klimatske naprave.

Enokanalne klimatske naprave so na embalaži, v dokumentaciji izdelka in v kakršnem koli oglaševalnem materialu, v elektronski ali papirni obliki, označene kot „lokalne klimatske naprave“

Proizvajalec predloži informacije iz spodnje tabele.

Tabela 2

Zahteve za informacije

(e)

Zahteve za informacije za komfortne ventilatorje.

Proizvajalec predloži informacije iz spodnje tabele.

Tabela 3

Zahteve za informacije

1.

2.

3.

4.

5.

6.

1.

2.

Model eno- in dvokanalne klimatske naprave je skladen z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če rezultati za stanje izključenosti in pripravljenosti ne presegajo mejnih vrednosti za več kot 10 % in če razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) ali koeficient učinkovitosti (COPrated), če je ustrezno, ni manjši od prijavljene vrednosti, minus 10 %. Vrednosti za EER in COP se določita skladu s Prilogo II.

Model klimatske naprave je skladen z zahtevami iz te uredbe, kot je ustrezno, če najvišja raven zvočne moči ne presega več kot 2 dB(A) prijavljene vrednosti.

3.

4.

Model eno- in dvokanalne klimatske naprave je skladen z zahtevami iz Priloge I k tej uredbi, kot je ustrezno, če povprečje rezultatov za zadevne 3 enote za stanje izključenosti in pripravljenosti ne presega mejnih vrednosti za več kot 10 % in če razmerje energetske učinkovitosti (EERrated) ali koeficient učinkovitosti (COPrated), če je ustrezno, ni manjši od prijavljene vrednosti, minus 10 %. Vrednosti za EER in COP se določita skladu s Prilogo II.

Model klimatske naprave je skladen z zahtevami iz te uredbe, kot je ustrezno, če povprečna vrednost najvišje ravni zvočne moči ne presega več kot 2 dB(A) prijavljene vrednosti.

5.