10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/1

(1)

Svet je 17. marca 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 241/2008 o sklenitvi sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (1).

(2)

Unija je z Republiko Gvinejo Bissau izvedla pogajanja o novem protokolu, ki plovilom EU dodeljuje ribolovne možnosti v vodah, v katerih Gvineja Bissau izvaja svojo suverenost oziroma jurisdikcijo na področju ribištva (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(3)

Po zaključku pogajanj je bil 15. junija 2011 Protokol parafiran.

(4)

Ta protokol je bil podpisan v skladu s Sklepom Sveta 2011/885/EU (2) in se začasno uporablja od 16. junija 2011.

(5)

Protokol bi bilo treba skleniti –

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/2

(1)

V skladu s členoma 18 in 26 Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (2), mora proizvajalec zagotoviti, da je vsakemu novemu lahkemu gospodarskemu vozilu, danemu na trg v Uniji, priložen veljaven certifikat o skladnosti, pri čemer država članica vozila brez tega certifikata ne sme registrirati. V skladu s Prilogo II k Uredbi (EU) št. 510/2011 morajo biti podatki, ki jih država članica zbere za spremljanje skladnosti proizvajalca s členoma 4 in 11 navedene uredbe, skladni s certifikatom o skladnosti in temeljiti le na tem dokumentu.

(2)

Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (3) določa, da morajo države članice kot vir podatkov uporabiti certifikat o skladnosti, vendar dovoljuje tudi uporabo drugih dokumentov, ki zagotavljajo prav tako točno spremljanje emisij CO2 iz osebnih vozil in posredovanje podatkov o njih. Da se zagotovi stroškovno učinkovito in točno spremljanje emisij CO2 za lahka gospodarska vozila ter posredovanje podatkov o njih, je ustrezno, da se državam članicam kratkoročno dovoli uporaba enakega postopka in virov podatkov za spremljanje in posredovanje podatkov iz Uredbe (EU) št. 510/2011 kot se uporabljajo v Uredbi (ES) št. 443/2009. Zato mora Priloga II k Uredbi (EU) št. 510/2011, kadar je upravičeno, dovoliti uporabo drugih virov podatkov, ki zagotavljajo prav tako točno spremljanje emisij CO2 in posredovanje podatkov o njih. Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev ustrezne točnosti postopka spremljanja.

(3)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri spremljanju emisij CO2 iz osebnih vozil, je za izboljšanje načinov za preverjanje točnosti podatkov ustrezno, da se kot natančni podatkovni parameter, o katerem morajo države članice posredovati podatke, doda homologacijska številka. Postalo je tudi jasno, da parameter „trgovsko ime“ ni več potreben, zato ga je treba črtati iz podrobnih nadzornih podatkov.

(4)

Da se zagotovi jasnost in natančnost pri spremljanju in posredovanju podatkov držav članic, je treba zagotoviti tudi skladnost različnih zahtev iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 510/2011. Zahteve o podrobnih podatkih so opredeljene v oblikah za prenos podatkov iz dela C Priloge II. Del A in B navedene priloge je zato treba prilagoditi, da bosta točno navajala navedene zahteve o podrobnih podatkih.

(5)

Prilogo II k Uredbi (EU) št. 510/2011 je zato treba ustrezno spremeniti –

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/7

(1)

Komisija mora v skladu z Direktivo 2009/125/ES določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov, in sicer z njihovo boljšo zasnovo.

(2)

Točka (a) člena 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bo Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in meril iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo, kot je ustrezno, uvedla izvedbene ukrepe, ki zagotavljajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot na primer za proizvode v ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemih.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev, ki se po navadi uporabljajo v gospodinjstvih in malih trgovskih podjetjih. Študija je bila oblikovana skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz EU in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)

Glavna okoljska vidika zadevnih izdelkov, ki sta opredeljena kot pomembna za namene te uredbe, sta poraba energije v času uporabe in raven zvočne moči. V pripravljalni študiji je bilo kot pomemben okoljski vidik opredeljeno tudi mogoče uhajanje hladilnega sredstva v smislu neposrednih emisij toplogrednih plinov, saj to uhajanje povprečno povzroči 10–20 % neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

(5)

Kot je pokazala pripravljalna študija in kot je bilo potrjeno med presojo vpliva, je premalo informacij o učinkovitosti komfortnih ventilatorjev. Da bi organom za nadzor trga zagotovili pomembne informacije in omogočili učinkovito spremljanje trga za namene prihodnje določitve zahtev glede minimalne energetske učinkovitosti, je treba upoštevati zahteve glede informacij o komfortnih ventilatorjih, ki so namenjene zagotovitvi, da sta na izdelku dobro vidni učinkovitost naprave in uporabljena merilna metoda. Poleg tega se za komfortne ventilatorje določijo zahteve glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti.

(6)

Letna poraba električne energije izdelkov iz te uredbe v EU je leta 2005 po ocenah znašala 30 TWh. Če ne bodo sprejeti posebni ukrepi, bo letna poraba električne energije leta 2020 po predvidevanjih znašala 74 TWh. Pripravljalna študija kaže, da je mogoče porabo električne energije izdelkov iz te uredbe bistveno zmanjšati.

(7)

Pripravljalna študija kaže, da zahteve v zvezi z drugimi parametri okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES niso potrebne, saj sta najpomembnejša okoljska vidika poraba električne energije in raven zvočne moči klimatskih naprav v času uporabe.

(8)

Ker so hladilna sredstva obravnavana v Uredbi (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (2), v tej uredbi niso določene posebne zahteve glede hladilnih sredstev. Vendar se predlaga uvedba dodatka k zahtevam za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, da bi se trg usmeril k uporabi hladilnih sredstev, ki manj škodljivo vplivajo na okolje. Ta dodatek bo prispeval k nižjim zahtevam za minimalno energetsko učinkovitost za naprave, ki uporabljajo hladilna sredstva z nizkim potencialom globalnega segrevanja (GWP).

(9)

Klimatske naprave so lahko del sistemov, nameščenih v stavbah. Nacionalna zakonodaja, ki med drugim temelji na Direktivi 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (3), lahko v zvezi s takimi klimatskimi napravami določi nove in strožje zahteve, in sicer z uporabo metod obračunavanja in merjenja učinkovitosti klimatske naprave, določenih v tej uredbi.

(10)

Stanje pripravljenosti in stanje izključenosti lahko bistveno prispevata k skupni porabi energije teh naprav. Poraba energije pri teh dveh funkcijah klimatskih naprav, razen pri dvo- in enokanalnih klimatskih napravah, je del zahtev za minimalno energetsko učinkovitost in metode merjenja sezonske učinkovitosti. Zahteve glede stanja pripravljenosti in stanja izključenosti za dvo- in enokanalne klimatske naprave so določene na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov iz Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 (4).

(11)

Pričakovan skupni učinek zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, določenih s to uredbo in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 626/2011 z dne 4. maja 2011 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za energijsko označevanje klimatskih naprav (5), je do leta 2020 letno privarčevati 11 TWh električne energije v primerjavi s stanjem, če ne bi bili sprejeti nobeni ukrepi.

(12)

Energetsko učinkovitost izdelkov, za katere velja ta uredba, je treba povečati z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, ki lahko znižajo skupne stroške nabave in uporabe teh izdelkov.

(13)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje. Zlasti pa morajo prednosti, ki jih prinaša manjša poraba električne energije v času uporabe, preseči morebitni dodatni vpliv na okolje v fazi proizvodnje.

(14)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uvajati postopoma, tako da bodo imeli proizvajalci na voljo dovolj časa za ponovno zasnovo izdelkov iz te uredbe. Časovni razpored mora biti tak, da se preprečijo negativni vplivi na delovanje opreme na trgu ter se upoštevajo stroškovne posledice za končne uporabnike in proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter da se hkrati zagotovi pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(15)

Meritve ustreznih parametrov za izdelke je treba izvajati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi metodami, ki upoštevajo splošno priznane najsodobnejše merilne metode, skupaj s, kadar so na voljo, usklajenimi standardi, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, navedeni v Prilogi I k Direktivi 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov (6).

(16)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES ta uredba določa veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(17)

Za lažje preverjanje skladnosti morajo proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(18)

Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe je treba določiti okvirna merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov iz te uredbe v njihovem življenjskem ciklusu.

(19)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

(a)

naprave, ki uporabljajo neelektrične vire energije;

(b)

klimatske naprave, pri katerih kondenzator ali uparjalnik ali nobeden od njiju ne uporablja zraka kot prenosnika toplote.

1.

„klimatska naprava“ pomeni napravo, ki je sposobna hladiti ali ogrevati zrak v zaprtih prostorih ali oboje z uporabo cikla s kompresijo pare, ki ga poganja električni kompresor, vključno s klimatskimi napravami, ki omogočajo dodatne funkcije, kot so zmanjševanje vlažnosti zraka, čiščenje zraka, prezračevanje ali dodatno ogrevanje zraka z električno upornostjo, ter napravami, ki lahko uporabljajo vodo (bodisi kondenzacijsko vodo, ki nastane na strani uparjalnika, ali vodo, dodano od zunaj) za izparevanje na strani kondenzatorja, pod pogojem, da lahko naprava deluje le z uporabo zraka, brez uporabe dodatne vode;

2.

„dvokanalna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) iz zunanjega okolja med hlajenjem ali ogrevanjem dovaja v enoto skozi prvi kanal, v zunanje okolje pa se odvaja skozi drugi kanal, ter ki je v celoti nameščena blizu stene v prostoru, ki ga je treba klimatizirati;

3.

„enokanalna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo, pri kateri se vsesani zrak kondenzatorja (ali uparjalnika) dovaja iz prostora, v kateri je nameščena enota, odvaja pa se iz tega prostora;

4.

„nazivna zmogljivost“ (Prated) pomeni hladilno ali grelno zmogljivost cikla s kompresijo pare enote pri standardnih nazivnih pogojih;

5.

„komfortni ventilator“ pomeni napravo, ki je bila prvotno namenjena ustvarjanju gibanja zraka okrog dela ali na delu človekovega telesa za osebno udobje hlajenja, vključno s komfortnimi ventilatorji, ki omogočajo dodatne funkcije, npr. osvetlitev;

6.

„dovod energije ventilatorja“ (PF) pomeni dovod električne energije komfortnega ventilatorja v vatih, ki deluje pri določeni najvišji stopnji pretoka ventilatorja, izmerjeni z aktivnim oscilacijskim mehanizmom (če/kadar je ustrezno).

Od 1. januarja 2013:

eno- in dvokanalne klimatske naprave ustrezajo zahtevam, določenim v točki 2a Priloge I.

Od 1. januarja 2013:

Od 1. januarja 2014:

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/28

(1)

Za nekatere medicinske pripomočke je lahko zagotovitev navodil za uporabo v elektronski obliki namesto na papirju koristna za poklicne uporabnike. S tem se lahko zmanjša obremenitev okolja in izboljša konkurenčnost industrije medicinskih pripomočkov z zmanjšanjem stroškov, obenem pa ohranja enako ali višjo raven varnosti.

(2)

Taka možnost zagotavljanja navodil za uporabo v elektronski obliki namesto na papirju mora biti omejena na nekatere medicinske pripomočke in dodatke, namenjene uporabi pod posebnimi pogoji. Vsekakor pa morajo imeti uporabniki zaradi varnosti in učinkovitosti vedno možnost, da na zahtevo prejmejo navedena navodila za uporabo na papirju.

(3)

Za optimalno zmanjšanje morebitnih tveganj mora proizvajalec izvesti posebno oceno tveganja o primernosti zagotovitve navodil za uporabo v elektronski obliki.

(4)

Da se uporabnikom zagotovi dostop do navodil za uporabo, morajo biti zagotovljene ustrezne informacije o dostopu do navedenih navodil za uporabo v elektronski obliki in o pravici do zahteve za pridobitev navodil za uporabo na papirju.

(5)

Da se zagotovi brezpogojen dostop do navodil za uporabo v elektronski obliki ter olajša sporočanje o posodobitvah in opozorilih o proizvodih, morajo biti navodila za uporabo v elektronski obliki na voljo tudi prek spletne strani.

(6)

Ne glede na jezikovne obveznosti, ki jih proizvajalcem nalaga zakonodaja držav članic, morajo proizvajalci, ki zagotavljajo navodila za uporabo v elektronski obliki, na svoji spletni strani navesti, v katerih jezikih so navedena navodila na voljo.

(7)

Razen za medicinske pripomočke iz razreda I, kakor so opredeljeni v Prilogi IX k Direktivi 93/42/EGS, mora priglašeni organ pregledati izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe med postopkom, ki se uporablja za ocenjevanje skladnosti, ki temelji na posebni metodi vzorčenja.

(8)

Ker morajo proizvajalci in priglašeni organi zagotoviti varstvo pravice do zasebnosti fizičnih oseb glede obdelave osebnih podatkov, je primerno zagotoviti, da spletne stani, ki vsebujejo navodila za uporabo medicinskega pripomočka, ustrezajo zahtevam iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3).

(9)

Za zagotovitev varnosti in doslednosti mora ta uredba urejati navodila za uporabo v elektronski obliki, ki so na voljo poleg popolnih navodil za uporabo na papirju, glede omejenih zahtev v povezavi z njenimi vsebinami in spletnimi stranmi.

(10)

Ustrezno je zagotoviti čas za prilagoditev uporabi te uredbe, da se omogoči nemoten prehod na nov sistem in vsem državam članicam omogoči dovolj časa za njeno sprejetje.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 6(2) Direktive 90/385/EGS –

(a)

„navodila za uporabo“ pomenijo informacije, ki jih proizvajalec zagotovi, da uporabnika obvesti o pripomočku, njegovi varni in pravilni uporabi, predvidenem delovanju in kakršnih koli varnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, kot je opisano v ustreznih delih točke 15 Priloge 1 k Direktivi 90/385/EGS in točke 13 Priloge I k Direktivi 93/42/EGS;

(b)

„navodila za uporabo v elektronski obliki“ pomenijo navodila za uporabo, prikazana v elektronski obliki s pripomočkom, ki so v prenosnem elektronskem nosilcu podatkov, zagotovljenem s strani proizvajalca skupaj s pripomočkom, ali navodila za uporabo, ki so na voljo na spletni strani;

(c)

„poklicni uporabniki“ pomenijo osebe, ki uporabljajo medicinski pripomoček pri svojem delu in v okviru poklicne dejavnosti zdravstvenega varstva;

(d)

„pritrjeni nameščeni medicinski pripomočki“ pomenijo pripomočke in njihove dodatke, ki so namenjeni namestitvi, pritrditvi ali drugačni pričvrstitvi na določeno mesto v zdravstveni ustanovi, da jih ni mogoče premakniti s tega mesta ali odstraniti brez orodja ali naprave, in niso posebej namenjeni uporabi znotraj mobilne zdravstvene ustanove.

(a)

aktivnimi medicinskimi pripomočki za vsaditev in njihovimi dodatki, ki jih zajema Direktiva 90/385/EGS ter so namenjeni izključno za vsaditev ali programiranje opredeljenega aktivnega medicinskega pripomočka za vsaditev;

(b)

medicinskimi pripomočki za vsaditev in njihovimi dodatki, ki jih zajema Direktiva 93/42/EGS ter so namenjeni izključno za vsaditev opredeljenega medicinskega pripomočka za vsaditev;

(c)

pritrjenimi nameščenimi medicinskimi pripomočki, ki jih zajema Direktiva 93/42/EGS;

(d)

medicinskimi pripomočki in njihovimi dodatki, ki jih zajemata direktivi 90/385/EGS in 93/42/EGS ter imajo vgrajen sistem za vizualni prikaz navodil za uporabo;

(e)

samostojno programsko opremo, ki jo zajema Direktiva 93/42/EGS.

(a)

pripomočki in dodatki so namenjeni izključno poklicnim uporabnikom;

(b)

uporaba s strani drugih oseb ni razumno predvidljiva.

(a)

znanje in izkušnje predvidenih uporabnikov zlasti glede uporabe pripomočka in potreb uporabnikov;

(b)

značilnosti okolja, v katerem se bo pripomoček uporabljal;

(c)

znanje in izkušnje predvidenega uporabnika o strojni in programski opremi, ki je potrebna za prikaz navodil za uporabo v elektronski obliki;

(d)

dostop uporabnika do razumno predvidljivih elektronskih virov, ki so potrebni v času uporabe;

(e)

delovanje zaščitnih ukrepov za zagotovitev, da se elektronski podatki in vsebina zaščitijo pred nedovoljenim spreminjanjem;

(f)

varnostne in nadomestne mehanizme v primeru napake strojne ali programske opreme, zlasti če so navodila za uporabo del pripomočka;

(g)

predvidljive krizne zdravstvene razmere, v katerih morajo biti informacije zagotovljene na papirju;

(h)

učinek, ki bi ga imela začasna nedostopnost določene spletne strani ali interneta na splošno ali onemogočen dostop v zdravstveni ustanovi, ter varnostne ukrepe, ki so na voljo za ukrepanje v takih razmerah;

(i)

ocena časovnega obdobja, v katerem je treba na zahtevo uporabnika zagotoviti navodila za uporabo na papirju.

1.

iz ocene tveganja iz člena 4 je razvidno, da zagotavljanje navodil za uporabo v elektronski obliki ohranja ali izboljša raven varnosti, doseženo z zagotavljanjem navodil za uporabo na papirju;

2.

navodila za uporabo v elektronski obliki zagotovijo v vseh državah članicah, v katerih je proizvod na voljo ali se uporablja, razen če ni ustrezno utemeljeno v oceni učinka iz člena 4;

3.

imajo vzpostavljen sistem za zagotavljanje navodil za uporabo v tiskani obliki na papirju brez dodatnih stroškov za uporabnika v časovnem obdobju, določenem v oceni tveganja iz člena 4, in najpozneje v sedmih koledarskih dneh po prejemu zahteve uporabnika ali ob dostavi pripomočka, če je bila taka zahteva izražena ob naročilu;

4.

na pripomočku ali zloženki zagotovijo informacije o predvidljivih kriznih zdravstvenih razmerah in za pripomočke z vgrajenim sistemom za vizualni prikaz navodil za uporabo informacije o tem, kako aktivirati pripomoček;

5.

zagotovijo ustrezno oblikovanje in delovanje navodil za uporabo v elektronski obliki ter v ta namen zagotovijo dokaze o preverjanju in potrjevanju;

6.

za medicinske pripomočke, ki imajo vgrajen sistem za vizualni prikaz navodil za uporabo, zagotovijo, da prikaz navodil za uporabo ne ovira varne uporabe pripomočka, zlasti funkcij spremljanja življenja ali ohranjanja življenjskih funkcij;

7.

zagotovijo v svojem katalogu ali na drugem ustreznem pripomočku podporne informacije ter informacije o minimalnih zahtevah strojne in programske opreme za prikaz navodil za uporabo;

8.

imajo vzpostavljen sistem, s katerim jasno navedejo, ko se navodila za uporabo spremenijo, ter s katerim obvestijo vsakega uporabnika tega pripomočka, če je bila sprememba potrebna iz varnostnih razlogov;

9.

za pripomočke z določenim rokom trajanja, razen pripomočkov za vsaditev, hranijo navodila za uporabo, ki so uporabnikom na voljo v elektronski obliki, najmanj dve leti po preteku roka trajanja zadnjega proizvedenega pripomočka;

10.

za pripomočke brez določenega roka trajanja in za pripomočke za vsaditev hranijo navodila za uporabo, ki so uporabnikom na voljo v elektronski obliki, petnajst let po tem, ko je bil proizveden zadnji pripomoček.

(a)

vse informacije, potrebne za ogled navodil za uporabo;

(b)

posebni sklic za neposreden dostop in vse ostale informacije, ki jih uporabnik potrebuje za prepoznavanje ustreznih navodil za uporabo in dostopanje do njih;

(c)

bistvene kontaktne podatke proizvajalca;

(d)

kje, kako in v katerem časovnem obdobju je mogoče zahtevati in brez dodatnih stroškov prejeti navodila za uporabo na papirju v skladu s členom 5.

(a)

navodila za uporabo so zagotovljena v splošno uporabljenem formatu, ki je berljiv s prosto dostopno programsko opremo;

(b)

zaščitena je pred vdorom v programsko in strojno opremo;

(c)

zagotovljena je na tak način, da so izpadi strežnika in motnje v prikazu minimalni;

(d)

na njej je navedeno, v katerih jezikih Unije proizvajalec zagotavlja navodila za uporabo v elektronski obliki;

(e)

izpolnjuje zahteve Direktive 95/46/ES;

(f)

internetni naslov, ki je prikazan v skladu s členom 6(2), je stalen in neposredno dostopen v časovnih obdobjih, določenih v točkah 9 in 10 člena 5;

(g)

vse prejšnje različice navodil za uporabo, ki so bila izdane v elektronski obliki, so na voljo na spletni strani skupaj z datumom objave.

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/32

(1)

S členom 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 121/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je bil vzpostavljen program, na podlagi katerega se prehrambni proizvodi lahko razdelijo najbolj ogroženim osebam v Uniji. Proizvodi za ta namen se lahko zagotovijo iz intervencijskih zalog oziroma, če intervencijske zaloge, primerne za program za razdeljevanje hrane, ne zadostujejo, se lahko prehrambni proizvodi kupijo na trgu. Za leti 2012 in 2013 je zadevni program vključen na seznam ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (4), na katerem so navedeni ukrepi, ki so upravičeni do financiranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), pri čemer letni prag znaša 500 milijonov EUR.

(2)

V skladu s členom 27(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 mora Komisija sprejeti letne načrte. Letni načrt razdeljevanja za leto 2012 je bil sprejet 10. junija 2011 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 562/2011 (5) zgolj na podlagi proizvodov, ki so na voljo v intervencijskih zalogah. Dodatna sredstva, ki so na voljo v proračunskem letu 2012 za razdeljevanje prehrambnih izdelkov najbolj ogroženim osebam v Uniji zaradi spremembe člena 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007 z Uredbo (EU) št. 121/2012, je treba dodeliti državam članicam.

(3)

Da bi uveljavili letni proračunski prag, je po potrebi treba stroške premestitve znotraj Unije vključiti v celotno finančno dodelitev, ki je na voljo vsaki državi članici za izvajanje načrta razdeljevanja 2012. Poleg tega je treba prilagoditi roke, določene v členu 9 Uredbe Komisije (EU) št. 807/2010 z dne 14. septembra 2010 o podrobnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog v korist najbolj ogroženih oseb v Uniji (6) za zahtevke za plačila in izvršitev plačil s strani pristojnih organov, da se zagotovi, da so sredstva, ki so bila dodeljena v okviru načrta razdeljevanja za leto 2012, do podpore Unije upravičena samo, če se navedena plačila opravijo v proračunskem letu 2012.

(4)

Ob upoštevanju skrajšanega časovnega okvira, ki ga imajo države članice za izvedbo načrta razdeljevanja za leto 2012 zaradi datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 121/2012, je primerno odobriti podaljšanje rokov iz člena 3(1) in (3) Uredbe (EU) št. 807/2010 glede obdobja izvajanja letnega načrta in zaključitve plačilnih postopkov za proizvode, sproščene na trgu.

(5)

Ker revizija načrta razdeljevanja za leto 2012 poteka v času, ko bi morale biti nacionalne upravne ureditve za izvedbo načrta že skoraj zaključene, se količin proizvodov, ki so na voljo v intervencijskih zalogah, ki se prerazporedijo zaradi odločitve Finske, da se odpove delu svojega dodeljenega posnetega mleka v prahu oziroma da ponovno oceni dejanske količine v intervencijskem skladišču, ne sme upoštevati pri izračunu, ali so države članice upoštevale obveznost iz drugega in tretjega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 807/2010, da do rokov, določenih v navedenem členu, umaknejo 70 % žit in posnetega mleka v prahu.

(6)

Zaradi dejstva, da obdobje izvajanja načrta razdeljevanja za leto 2012 že poteka, in da bi državam članicam omogočili čim več časa za izvedbo ukrepov, ki so potrebni za izvajanje spremenjenega načrta, mora ta uredba začeti veljati na dan njene objave.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 562/2011 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 1

1.   Za proračunsko leto 2012 se živila najbolj ogroženim osebam v Uniji na podlagi člena 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007 razdelijo v skladu z letnim načrtom razdeljevanja iz Priloge I k tej uredbi.

Države članice lahko finančna sredstva, ki so na voljo za izvajanje načrta za leto 2012, uporabijo v okviru omejitev iz točke (a) Priloge I.

Količine za posamezne vrste proizvodov, ki se umaknejo iz intervencijskih zalog, so določene v točki (b) navedene priloge.

Okvirne dodelitve državam članicam za nakup prehrambnih proizvodov na trgu Unije, so določene v točki (c) navedene priloge.

2.   Uporaba žit kot plačila za sprostitev proizvodov iz riža na trg je dovoljena v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 807/2010.

Člen 2

Premestitev proizvodov iz Priloge II k tej uredbi znotraj Unije se odobri v skladu s pogoji iz člena 8 Uredbe (EU) št. 807/2010. Okvirne dodelitve državam članicam za povračilo stroškov premestitev znotraj Unije, kot se zahtevajo na podlagi letnega načrta razdeljevanja iz člena 1, so določene v točki (d) Priloge I.“;

2.

vstavijo se členi 2a do 2d:

„Člen 2a

Ne glede na člen 3(1) Uredbe (EU) št. 807/2010 se obdobje izvajanja načrta razdeljevanja za leto 2012 zaključi 28. februarja 2013.

Člen 2b

Ne glede na člen 3(3) Uredbe (EU) št. 807/2010 se za načrt razdeljevanja za leto 2012 postopki plačila za proizvode, ki jih dobavi izvajalec, za proizvode, ki jih je treba zbrati na trgu ob uporabi člena 2(3)(a)(iii) in (iv) Uredbe (EU) št. 807/2010, izvršijo pred 15. oktobrom 2012.

Člen 2c

Za načrt razdeljevanja za leto 2012 se prvi stavek drugega pododstavka in tretji pododstavek člena 3(2) Uredbe (EU) št. 807/2010, kadar je potrebno, ne uporabljata za naslednje količine intervencijskih zalog:

Člen 2d

Z odstopanjem od člena 9 Uredbe (EU) št. 807/2010 se za načrt razdeljevanja za leto 2012 zahtevki za plačila do 30. septembra 2012 pošljejo pristojnim organom posameznih držav članic. Razen v primerih višje sile se zahtevki, poslani po navedenem datumu, ne sprejmejo.

Izdatki v okviru omejitev iz točke (a) Priloge I so do financiranja Unije upravičeni samo, če jih je država članica upravičencu plačala najkasneje do 15. oktobra 2012.“;

3.

prilogi I in II se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/39

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

10.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 72/41

(1)

Člen 3(1) in (2) Protokola 1 (3) k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (4) je odprl tarifno kvoto z dajatvijo nič za uvoz neobdelanega oljčnega olja, ki spada pod oznaki KN 1509 10 10 in 1509 10 90 ter je v celoti pridobljeno v Tuniziji in pripeljano neposredno iz te države v Evropsko unijo v količinski meji, ki je določena za vsako leto.

(2)

Člen 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1918/2006 z dne 20. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za olivno olje, s poreklom iz Tunizije (5), določa mesečne količinske omejitve za izdajo uvoznih dovoljenj.

(3)

V skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 so bili pri pristojnih organih vloženi zahtevki za izdajo uvoznih dovoljenj za skupno količino, ki presega mesečno vrednost, ki je v členu 2(2) navedene uredbe določena za mesec marec.

(4)

Zato mora Komisija določiti koeficient dodelitve, na podlagi katerega se bodo uvozna dovoljenja izdajala sorazmerno z razpoložljivo količino.

(5)

Ker je vrednost za mesec marec dosežena, se za zadevni mesec uvozna dovoljenja ne morejo več izdati –