(1)

Evropska komisija je 2. oktobra 2008 začasno odobrila državno pomoč družbi Hypo Real Estate Holding AG v obliki državnega jamstva v višini 35 milijard EUR (zadeva je bila evidentirana pod številko N 44/08) (3), tj. za šest mesecev oziroma do predložitve verodostojnega in utemeljenega načrta prestrukturiranja banke. Nemčija je uradno priglasila ukrep 30. septembra 2008.

(2)

Nemčija je 1. aprila 2009 priglasila načrt prestrukturiranja za banko Hypo Real Estate (v nadaljnjem besedilu: banka HRE) (zadeva je bila evidentirana pod številko N 196/09). Z dopisom z dne 17. aprila 2009 je Nemčija dopolnila priglasitev načrta prestrukturiranja in Komisijo obvestila o kapitalski injekciji v višini 60 milijonov EUR in podaljšanju državnih jamstev v višini 52 milijard EUR, ki so bila dodeljena v okviru odobrenega programa pomoči bančnemu sektorju (4).

(3)

Komisija je z dopisom z dne 7. maja 2009 (5) obvestila Nemčijo, da je začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije. Ta odločitev (v nadaljnjem besedilu: odločitev o začetku postopka) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (6) in je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Nemčija je 3. junija 2009 priglasila kapitalsko injekcijo v višini 2,96 milijarde EUR, evidentirano pod številko N 333/09.

(5)

Nemčija je 17. avgusta 2009 obvestila Komisijo (zadeva je evidentirana pod številko C 15/09), da namerava ponovno podaljšati jamstva, ki jih je prej dodelil posebni sklad za stabilizacijo finančnega trga (Sonderfonds Finanzmarktstabilisierung, v nadaljnjem besedilu: sklad SoFFin) in za banko HRE znašajo 52 milijard EUR (glej uvodno izjavo 2).

(6)

Nemčija je 20. in 21. oktobra 2009 predložila ponovno posodobljen načrt prestrukturiranja in obvestila Komisijo o nadaljnjih nameravanih ukrepih za banko HRE (ustanovitev slabe banke, dodelitev dodatnih jamstev) ter o nadaljnjem podaljšanju, tj. tretjem podaljšanju obstoječih jamstev sklada SoFFin v višini 52 milijard EUR (zadeva je evidentirana pod številko N 557/09).

(7)

Nemčija je 26. oktobra 2009 pod številko N 557/09 priglasila dodatno kapitalsko injekcijo v višini 3,0 milijarde EUR, jamstva sklada SoFFin v višini skupno 18 milijard EUR za banko HRE in jamstvo sklada SoFFin v višini 2 milijard EUR za slabo banko banke HRE (7). Komisija ni odobrila jamstva sklada SoFFin v višini 2 milijard EUR.

(8)

Komisija je 13. novembra 2009 podaljšala formalni postopek preiskave in začasno odobrila kapitalske injekcije v višini 60 milijonov EUR, 2,96 milijarde EUR in 3 milijarde EUR (v zadevah: C 15/09, N 333/09 in N 557/09), dokler ni sprejela dokončne odločitve o načrtu prestrukturiranja. Ta odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (8) in je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(9)

Nemški organi so 15., 16. in 17. decembra 2009 (zadeva je evidentirana pod številko N 694/09) dopolnili priglasitev z dne 26. oktobra 2009 in predložili dodatne informacije glede jamstev sklada SoFFin v višini 18 milijard EUR.

(10)

Komisija je 21. decembra 2009 začasno odobrila jamstva sklada SoFFin v višini 18 milijard EUR za največ eno leto (zadeva št. N 694/09) (9).

(11)

Nemčija je 30. aprila 2010 priglasila kapitalsko injekcijo sklada SoFFin v višini 1,85 milijarde EUR (zadeva št. N 161/10).

(12)

Komisija je 19. maja 2010 do sprejetja dokončne odločitve o načrtu prestrukturiranja začasno odobrila kapitalsko injekcijo v višini 1,85 milijarde EUR, (10).

(13)

Nemčija je 2. septembra 2010 priglasila likvidnostno jamstvo sklada SoFFin v višini 20 milijard EUR (zadeva št. N 380/10).

(14)

Nemčija je 10. septembra 2010 priglasila ukrep za oslabljena sredstva – tj. namero, da prenese sredstva iz banke HRE na banko FMS Wertmanagement AöR (11) (v nadaljnjem besedilu: banka FMS-WM) – in kapitalsko injekcijo v višini do približno 2,13 milijarde EUR ter dodatno jamstvo, tj. jamstvo v primeru likvidacije v višini do 20 milijard EUR (zadeva št. N 380/10).

(15)

Komisija je 24. septembra 2010 ponovno podaljšala formalni postopek preiskave in začasno odobrila ukrep za oslabljena sredstva, likvidnostno jamstvo v višini 20 milijard EUR in jamstvo v primeru likvidacije v višini do 20 milijard EUR. Ta odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (12), in je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe. Sklep Komisije z dne 24. septembra 2010 ni obsegal kapitalske injekcije v višini do 2,13 milijarde EUR, ki jo je Nemčija priglasila 10. septembra 2010; tj., Komisija ni odobrila te kapitalske injekcije.

(16)

Nemčija je 14. junija 2011 predložila dokončno posodobljen načrt prestrukturiranja. Nemčija je 15. junija 2011 predložila seznam s tem povezanih zavez, ki je bil dopolnjen 1. julija 2011.

(17)

Nemčija je 14. junija 2011 pojasnila, da naslednja kapitalska injekcija ne bo znašala do 2,13 milijarde EUR, kot je priglasila 10. septembra 2010, ampak da bo znašala do 2,08 milijarde EUR, znižani znesek pa bo na voljo banki FSM-WM.

(18)

V daljšem časovnem obdobju je med oddelki Komisije, Nemčijo in banko HRE potekalo več sestankov in telefonskih konferenc, izmenjanih pa je bilo tudi več dopisov.

(19)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani, jih posredovala Nemčiji in prejela pripombe Nemčije z dopisom z dne 24. marca 2010.

(20)

Banka HRE je bila oktobra 2003 ustanovljena zaradi oddelitve delov dejavnosti financiranja nepremičnin skupine HVB Group. V letu 2007 je banka HRE prevzela banko DEPFA Bank plc s sedežem v Dublinu ter njeno poslovanje razširila na javni sektor in financiranje infrastrukturnih naložb. Skupina HRE (13) je trenutno sestavljena iz holdinga Hypo Real Estate Holding AG (v nadaljnjem besedilu: HRE Holding) in njenih treh podružnic banke PBB Deutsche Pfandbriefbank AG (v nadaljnjem besedilu: banka PBB), banke DEPFA Bank plc in družbe Hypo Real Estate Finance B.V. v postopku likvidacije (v nadaljnjem besedilu: družba HRE Finance i.L.). Banki DEPFA Bank plc in PBB imata vsaka številne nadaljnje podružnice in udeležbe. Banka PBB je preimenovana temeljna banka skupine in edina od treh podružnic HRE Holding, ki bo še naprej ustvarjala nov posel. Njena sektorja dejavnosti sta financiranje nepremičnin in financiranje javnih naložb. Banka DEPFA Bank plc je izčrpana in od datuma uradnega obvestila o tem sklepu Komisije ne bo sklepala novih poslov. Njene temeljne dejavnosti so v glavnem obsegale dejavnosti financiranja posojil javnega sektorja ter kreditiranje proračuna in financiranje infrastrukturnih projektov (npr. ceste, mostovi, predori in javne zgradbe). Kot nakazuje že njeno ime, je družba HRE Finance i.L. v postopku likvidacije (14).

(21)

Banka FMS-WM, slaba banka za banko HRE, je bila ustanovljena leta 2010. Upravlja sredstva in izvedene finančne instrumente skupine HRE, ki jih je prevzela, ker so bili nestrateški ali pa so vsebovali nesprejemljivo tveganje ali kapitalsko breme. Banka FSM-WM je sčasoma prevzela precejšen del sredstev banke HRE. Banka FMS-WM nima dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.

(22)

Banka HRE je za poslovno leto 2008 prikazala izgubo v višini 5,5 milijarde EUR, za leto 2009 izgubo v višini 2,2 milijarde EUR in za leto 2010 izgubo v višini 0,9 milijarde EUR.

(23)

S kapitalsko injekcijo v višini približno 3,02 milijarde EUR (60 milijonov EUR marca 2009 in 2,96 milijarde EUR junija 2009) je Nemčija postala 90-odstotni lastnik banke HRE. Jeseni 2009 so bili izrinjeni manjšinski delničarji. Nemčija je kupila preostale delnice, pri čemer je plačala 1,30 EUR za delnico, in postala 100-odstotni lastnik banke HRE. Nato se je za banko HRE začel postopek prestrukturiranja.

(24)

Konec septembra 2008 se je banka HRE soočala s pomanjkanjem likvidnosti, ki jo je pripeljalo na rob stečaja. Banka HRE na trgih ni mogla pridobiti kratkoročnega financiranja, saj je kriza na finančnem trgu povzročila zlom nekaterih finančnih trgov. Potem ko je banka Lehman Brothers zaprosila za zaščito upnikov, je zlasti medbančni trg sredi septembra 2008 skoraj prenehal delovati.

(25)

Poslovni model banke DEPFA Bank plc, ki je bila od oktobra 2007 podružnica v popolni lasti banke HRE ter močno odvisna od financiranja medbančnega trga in drugih kratkoročnih nezavarovanih virov financiranja, se je pri soočanju z likvidnostnimi težavami izkazal za zelo nezanesljivega, težave, ki so zaradi tega nastale, pa so ogrozile sam obstoj banke.

(26)

Banka HRE je morala pokriti potrebe banke DEFPA Bank plc po kratkoročni likvidnosti. Vendar je bil obseg kreditnih linij, ki so zapadle 30. septembra 2008, prevelik, da bi ga banka HRE lahko podprla. Poleg tega so notranje transakcije in dejavnosti skupine HRE, kot so denarne terjatve, jamstva in patronatske izjave, pomenile, da je večina podjetij v skupini HRE v enakem položaju. Likvidnostne težave so zato resno ogrožale obstoj skupine HRE.

(27)

Težave banke HRE so bile med drugim povezane tudi s predhodnimi težavami, nastalimi zaradi sredstev, ki ob upoštevanju njihovega dejanskega profila tveganja niso prinesla ustrezne donosnosti naložbe, in z dejstvom, da je bila banka HRE ustanovljena z združitvijo več manjših bančnih ustanov, ki so uporabljale različne sisteme informacijske tehnologije, […] (*1).

(28)

Nemčija je banki HRE zagotovila ali bo zagotovila kapitalske injekcije, ki skupaj znašajo približno 9,95 milijarde EUR (banka FMS-WM je ali bo prejela del tega kapitala) in jamstva v višini 145 milijard EUR. Banka HRE je imela korist tudi od ukrepa finančne pomoči za oslabljena sredstva, katerega element pomoči je znašal približno 20 milijard EUR.

(29)

V okviru namere Nemčije, da pridobi popoln nadzor nad banko HRE, zaradi česar je v več korakih kupila vse njene delnice, je 30. marca 2009 sklad SoFFin kupil 20 milijonov novih delnic banke HRE po nominalni vrednosti 3 EUR na delnico, zaradi česar je banka HRE prejela kapitalsko injekcijo v višini 60 milijonov EUR, sklad SoFFin pa pridobil 8,65-odstotni delež v kapitalu. Komisija je to kapitalsko injekcijo začasno odobrila 13. novembra 2009.

(30)

Delničarji banke HRE so 2. junija 2009 odobrili kapitalsko injekcijo v višini 2,96 milijarde EUR za HRE in izdali nove delnice, ki jih je kupil sklad SoFFin. Tako je imel sklad SoFFin v lasti 90 % delnic banke HRE. Te na novo izdane delnice so bile v trgovinski register vpisane 8. junija 2009. Komisija je to kapitalsko injekcijo začasno odobrila 13. novembra 2009.

(31)

Kapitalska injekcija, ki je bila priglašena 26. oktobra 2009 in je skupno znašala 3,0 milijarde EUR, je bila sestavljena tako:

(32)

Pogodbe za to kapitalsko injekcijo v višini 3 milijarde EUR so bile podpisane 16. novembra 2009. Komisija je kapitalsko injekcijo začasno odobrila 13. novembra 2009.

(33)

Kapitalska injekcija v neporabljeno rezervo („freie Rücklagen“) banke HRE, ki je znašala do 1,85 milijarde EUR, je bila razdeljena na dve tranši:

(34)

Kapitalska injekcija v višini 1,85 milijarde EUR je del skupne potrebe po kapitalu iz načrta prestrukturiranja za banko HRE. 1,4 milijarde EUR te kapitalske injekcije je bilo vloženih zaradi skladnosti s predpisanimi kapitalskimi zahtevami in blažilca tveganja. Pogodba za to kapitalsko injekcijo v višini 1,4 milijarde EUR je bila podpisana 20. maja 2010. Nemčija pričakuje, da bo drugi del teh 1,85 milijarde EUR, tj. 450 milijonov EUR, vložen v tretji četrtini leta 2011.

(35)

Nemški organi so 10. septembra 2010 priglasili kapitalsko injekcijo v višini do 2,13 milijarde EUR za banko HRE. Nemčija je 14. junija 2011 pojasnila, da kapitalska injekcija naj ne bi znašala do 2,13 milijarde EUR, ampak do 2,08 milijarde EUR, ta znesek pa bi bil vložen v banko FMS-WM. Po navedbah Nemčije naj bi bilo teh 2,08 milijarde EUR vloženih v tretji četrtini leta 2011. Sklad SoFFin je teh 2,08 milijarde EUR, s soglasjem Evropske komisije, vložil kot kapitalsko terjatev („Einlageanspruch“) v kapitalsko rezervo („Kapitalrücklage“) HRE Holding. HRE Holding je to kapitalsko terjatev s 1. oktobrom 2010 prenesel na banko FMS-WM.

(36)

Nemčija je 13. novembra 2008 zagotovila državna jamstva v višini 35 milijard EUR, da bi premostila potrebe banke HRE po refinanciranju. Komisija je jamstva začasno odobrila 2. oktobra 2008.

(37)

Ta jamstva so bila namenjena za likvidnost in so znašala 20 milijard EUR, ki jih je zagotovila nemška državna banka Deutsche Bundesbank, ter za zajamčene obveznice v višini 15 milijard EUR, ki jih je prevzel konzorcij nemških finančnih institucij.

(38)

Banka HRE je državi za 35 milijard EUR vredno jamstvo plačala jamstveno premijo, sestavljeno iz osnovne premije in premije, povezane z uspešnostjo. Osnovna premija je bila sestavljena iz 1 % odobritve plačila letno na t. i. „jamstvo na prvo izgubo“ in 0,5 % odobritve plačila letno na t. i. „jamstvo na drugo izgubo“. Premija, povezana z uspešnostjo, je bila sestavljena iz 1,25 % odobritve plačila letno na „jamstvo na prvo izgubo“ in 0,25 % odobritve plačila letno na „jamstvo na drugo izgubo“.

(39)

Med novembrom 2008 in februarjem 2009 je banka HRE od sklada SoFFin prejela jamstva v skupnem znesku 52 milijard EUR na podlagi odobrene nemške sheme za reševanje bančništva (16).

(40)

Banka HRE je za dele jamstva, ki so bili dejansko uporabljeni za kritje obveznic, plačala provizijo za jamstvo v višini 0,5 %, za dele, ki niso bili uporabljeni, pa interkalarne obresti v višini 0,1 %.

(41)

„Zavarovane obveznice“, ki so potekle 23. decembra 2009, je nadomestilo jamstvo sklada SoFFin v višini 8 milijard EUR. Komisija je to jamstvo začasno odobrila 21. decembra 2009.

(42)

Banka HRE je skladu SoFFin plačala premijo za jamstvo v višini 0,5 % zajamčenega zneska na leto. Za dele jamstva, ki niso bili uporabljeni, so veljale interkalarne obresti v višini 0,1 % na leto.

(43)

Komisija je 21. decembra 2009 začasno odobrila jamstvo sklada SoFFin v višini 10 milijard EUR, ki je veljalo največ eno leto in je bilo namenjeno zagotavljanju potreb po likvidnosti banke HRE.

(44)

Banka HRE je skladu SoFFin plačala premijo za jamstvo v višini 0,5 % zajamčenega zneska na leto. Za dele jamstva, ki niso bili uporabljeni, so veljale interkalarne obresti v višini 0,1 % na leto.

(45)

Banka HRE je potrebovala dodatno likvidnostno jamstvo v višini 20 milijard EUR zaradi vpliva neugodnih gibanj na terminskih trgih kapitala in obrestnih mer, ki so vplivala na banko HRE, dokler sredstva niso bila prenesena na slabo banko FMS-WM. Komisija je jamstvo začasno odobrila 24. septembra 2010.

(46)

Banka HRE je plačala premijo za jamstvo v višini 0,8 % odobritve plačila na leto. Za del jamstva, ki ni bil uporabljen, so veljale interkalarne obresti v višini 0,1 % odobritve plačila na leto.

(47)

Jamstvo v primeru likvidacije v višini 20 milijard EUR je bilo potrebno zaradi preostalih negotovosti v zvezi s tehnično zapletenimi postopki, povezanimi s prenosom sredstev na slabo banko. Komisija je jamstvo začasno odobrila 24. septembra 2010.

(48)

Banka HRE je plačala premijo za jamstvo skladu SoFFin višini 0,8 % odobritve plačila na leto. Za del jamstva, ki ni bil uporabljen, so veljale interkalarne obresti v višini 0,1 % odobritve plačila na leto.

(49)

Nemčija je 10. septembra 2010 priglasila tudi prenos nominalnega zneska v višini približno 210 milijard EUR sredstev in 280 milijard EUR izvedenih finančnih instrumentov na slabo banko FMS-WM. Slaba banka FMS-WM je bila ustanovljena s sklepom odbora z dne 8. julija 2010 v skladu z nemškim Finanzmarktstabilisierungsfondsgesetz [Zakon o skladu za stabilizacijo finančnega trga] (v nadaljnjem besedilu: FMStFG) (člen 8a FMStFG). Upravlja s sredstvi in izvedenimi finančnimi instrumenti skupine HRE, ki jih je prevzela, ker so bili nestrateški ali pa so vsebovali nesprejemljivo tveganje ali kapitalsko breme. Banka FMS-WM deluje neodvisno od banke HRE in je zaščitena z obveznostjo sklada SoFFin, da nadomesti izgube („Verlustausgleichspflicht“). Vendar banka FMS-WM nima dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. Zato so lahko bila številna sredstva banke HRE prenesena samo umetno; načrtovani so bili različni mehanizmi za „prenos“, odvisni od posebnih okoliščin, da bi ohranili podoben učinek razbremenitve regulatornega kapitala za banko PBB in skupino HRE.

(50)

Komisija je prenos začasno odobrila 24. septembra 2010. Z ukrepom so bila nestrateška in nedonosna sredstva, kot so vladne obveznice ali nedonosna hipotekarna posojila (ali, kot je opisano v uvodni izjavi 49, samo njihova uporaba regulatornega kapitala), prenesena na namensko družbo z državnim jamstvom, ki bo v nekaj letih prenehala z delovanjem. Prenesena nestrateška sredstva so obsegala tudi tista, ki jih ni bilo mogoče uporabiti kot dodatno jamstvo za krite obveznice.

(51)

Veljavni datum prenosa je bil 30. september 2010. Zaradi amortizacije je takrat knjižna vrednost portfelja, namenjenega za prenos, znašala 173 milijonov EUR. V skladu s Sporočilom Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o oslabljenih sredstvih) (17) je Komisija imenovala zunanje strokovnjake, ki so ji pomagali pri ocenjevanju vrednosti portfelja, določanju elementa pomoči in ocenjevanju, ali in v kolikšni meri je vrednost izvedenega prenosa presegala realno ekonomsko vrednost (REV) portfelja. Kot je določeno v Sporočilu o oslabljenih sredstvih, je Nemčija prav tako pooblastila zunanjega strokovnjaka, ki je izvedel neodvisno oceno.

(52)

Portfelj je obsegal približno 30 milijonov EUR komercialnih nepremičninskih kreditov, ki so geografsko razpršeni ter sestavljeni v glavnem iz financiranja poslovnih stavb in nakupovalnih središč. Njihovo trajanje je razmeroma kratko (tri leta), vendar je njihova kreditna kakovost nizka.

(53)

Del portfelja, povezan z nekomercialnimi nepremičninami, je bil sestavljen iz financiranja javnega sektorja ali obveznic in posojil javnim subjektom ali gospodarskim javnim službam. Večina tega posla je bila sestavljena iz standardnih obveznic (navadnih obveznic), vendar je obsegal tudi 31 milijard EUR „strukturiranih kreditnih instrumentov“ in nadaljnjih 30 milijard EUR posojil javnemu sektorju. Kakovost sredstev v tem delu portfelja je bila precej boljša od kakovosti komercialnih nepremičninskih kreditov. Vendar se je zaradi njihove dolge zapadlosti in zaradi tega, ker se je kreditni razmik na trgu od prevzema naprej večal, tržna cena vrednostnih papirjev precej zmanjšala.

(54)

Strokovnjaki Komisije so ugotovili, da sta v nasprotju z nekaterimi drugimi primeri državne pomoči kategoriji sestavljenih komercialnih nepremičninskih kreditov in strukturiranih kreditnih sredstev (ki v glavnem obsegajo varnostne papirje, zavarovane s študentskimi posojili, varnostne papirje, zavarovane s premoženjem javnega sektorja, in 5 milijard EUR v obliki naložbe v zamenjavo skupnih donosov) na splošno varni. Pri teh kategorijah so pričakovali samo omejene izgube, čeprav višje od izgub, kot so jih ocenili strokovnjaki Nemčije, v glavnem zaradi vrednotenja denarnih obveznic v strukturah Halcyon/Pegasus ter negativne osnove in implicitnega stroška financiranja pri zamenjavi skupnih donosov. Nasprotno pa so bile navadne obveznice prenesene po stopnji zamenjave sredstev blizu tečaja, precej nad svojo realno ekonomsko vrednostjo. Poleg tega so spadale na trge, ki niso bili zelo oslabljeni, tako da bi morala biti njihova realna ekonomska vrednost dejansko blizu njihovi tržni vrednosti. Zato so strokovnjaki Komisije ugotovili, da bi bila realna ekonomska vrednost zadevnega dela portfelja precej nižja od vrednosti, po kateri jo je banka HRE prenesla na banko FMS-WM.

(55)

Glede portfelja izvedenih finančnih instrumentov so se strokovnjaki Komisije v glavnem strinjali z ugotovitvami strokovnjakov Nemčije. Poleg tega so protivrednost kreditnega tveganja ocenili kot nekoliko višjo od stopnje, ki so jo ugotovili strokovnjaki Nemčije, ter vključili nekatere ugotovitve, do katerih so prišli na podlagi svojega vzorca, in splošno zahtevo za „operativno tveganje“, ki so jo spodbudile preudarne predpostavke glede pomanjkljivosti splošne uspešnosti varovanja pred tveganjem.

(56)

V spodnji preglednici so povzete ugotovitve strokovnjakov Komisije:

(57)

Zato so za znesek, ki se v skladu s Sporočilom o oslabljenih sredstvih ne šteje že vnaprej za združljivega z notranjim trgom (ki je opredeljen kot razlika med realno ekonomsko vrednostjo in vrednostjo ob prenosu), strokovnjaki določili, da znaša približno 16,2 milijarde EUR. Skupni znesek pomoči, tj. razliko med vrednostjo ob prenosu in tržno vrednostjo, je težko določiti zaradi pomanjkanja lahko dostopnih tržnih cen za del portfelja, povezan s posojili. Ob skrajni predpostavki, da je tržna vrednost portfelja posojil enaka nič, bi skupni znesek pomoči znašal 90 milijard EUR. Ob predpostavki, da se s posojili trguje na enak način kot z likvidnimi obveznicami s podobno zapadlostjo in kreditno kakovostjo, bi skupni znesek pomoči znašal približno 20 milijard EUR.

(58)

Komisija je 7. maja 2009 začela podrobno preiskavo ukrepov državne pomoči za banko HRE, v glavnem na podlagi pomislekov glede uspešnega poslovanja banke HRE, zlasti ob upoštevanju strategije refinanciranja banke HRE in njenih potreb po refinanciranju. V prvotnem načrtu prestrukturiranja, ki ga je Komisija prejela 1. aprila 2009, so bili kot razlogi za finančne težave banke HRE opredeljeni samo zunanji dejavniki, njegov namen pa je bil zmanjšati bilanco stanja za samo 25 %, kar bi pomenilo, da bi obseg refinanciranja ostal velik. Banka HRE je bilanco stanja skupine nameravala zmanjšati s prodajo sredstev na trgu, ne pa z njihovim prenosom na slabo banko. Eno od temeljnih poslovnih področij, ki je bilo opisano v načrtu prestrukturiranja, so bile dejavnosti financiranja proračuna z nizko maržo, v načrtu pa je bilo zelo malo informacij o vprašanjih, ki so temeljnega pomena za proces prestrukturiranja, npr. sprememba in integracija sistemov informacijske tehnologije. V tej fazi je imela Komisija pomisleke tudi glede zadostnih ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence in ukrepov za razdelitev bremena.

(59)

Podrobna preiskava je bila 13. novembra 2009 podaljšana, ker:

(60)

Podrobna preiskava je bila 24. septembra 2010 še enkrat podaljšana, ker:

(61)

Nemčija je 1. aprila 2009 priglasila prvi osnutek načrta prestrukturiranja za banko HRE, po več spremembah pa je 14. junija 2011 predložila dokončno posodobljen načrt. Če ni navedeno drugače, se vse navedbe načrta prestrukturiranja v preostalem delu tega sklepa nanašajo na končno različico načrta z dne 14. junija 2011.

(62)

V skladu z načrtom prestrukturiranja bo banka HRE, ki se je rešila predhodnih oslabljenih sredstev z nominalno vrednostjo 210 milijard EUR z njihovim prenosom na slabo banko FMS-WM, preoblikovala svoje poslovne dejavnosti na način, ki bo njeni temeljni banki PBB omogočal izvajanje njenih dejavnosti na podlagi stabilnih virov financiranja in izboljšanih sistemov notranjega nadzora. Njene prihodnje dejavnosti bodo v precej manjšem obsegu kot pred krizo, ne glede na to, ali se upošteva obseg bilance stanja, novih dejavnosti, delovne sile, mreže podružnic ali geografski obseg.

(63)

V primerjavi s stanjem pred krizo strateški obseg bilance stanja banke PBB konec leta 2011 – popravljen za postavke, ki so izčrpane ali pa so bile umetno prenesene na banko FMS-WM – obsega približno 15 % bilance stanja banke HRE konec leta 2008. Nove dejavnosti na področju financiranja nepremičnin bodo, na primer, zmanjšane na približno 30 % ravni pred krizo (nove dejavnosti financiranja nepremičnin banke HRE so leta 2007 znašale 32,1 milijarde EUR). Delovna sila je bila zmanjšana za približno 30 % in vsi člani izvršnega odbora banke HRE, ki so bili na položaju pred krizo, so bili zamenjani. Več kot 30 udeležb, od tega ena tretjina zunaj Evrope, je že bilo odprodanih ali likvidiranih, ali pa so v postopku likvidacije. Približno 26 od 32 podružnic je bilo zaprtih. Poleg tega se je na ravni skupine začelo izvajanje večletnega projekta preoblikovanja, imenovanega „Nov razvoj“ s proračunom približno 180 milijonov EUR, ki bo izboljšal in integriral sisteme informacijske tehnologije.

(64)

Banka PBB bo nadaljevala z izvajanjem dveh strateških poslovnih linij, financiranjem nepremičnin in financiranjem javnih naložb. Obe poslovni liniji sta namenjeni sredstvom, ki so upravičena do nemških kritih obveznic v obliki nemških hipotekarnih obveznic („Hypothekenpfandbriefe“) ali v obliki nemških obveznic javnega sektorja („öffentliche Pfandbriefe“). Vse druge dejavnosti, zlasti dejavnosti financiranja proračuna, financiranje infrastrukturnih naložb, dejavnosti kapitalskega trga in upravljanja s sredstvi, bodo ukinjene.

(65)

Dogovor za drugi dve podružnici HRE Holding je, kot sledi: banka DEPFA Bank plc se od datuma uradnega obvestila o tem sklepu obravnava kot izčrpana in ne bo sklepala novih poslov. Enako velja za njene podružnice. HRE Finance je v postopku likvidacije in prav tako ne izvaja novih dejavnosti.

(66)

Nemčija trdi, da načelna odločitev za izvajanje bolj konzervativne komercialne strategije in osredotočenost na nemške krite obveznice kot osnovni vir refinanciranja zagotavlja izboljšanje kakovosti dejavnosti na področju posojil, saj zanje velja pravni okvir nemškega Pfandbriefgesetz [zakon o hipotekarnih obveznicah], ki ima posebne zahteve glede upravljanja, spremljanja in nadzorovanja tveganj ter določa zaščitne ukrepe, kot je omejitev razmerja med zneskom posojila in vrednostjo. Ta strategija financiranja precej zmanjša prejšnjo odvisnost banke HRE od medbančnega denarnega trga, ki je v prihodnosti potreben samo še za obdobje skladiščenja pred izdajo kritih obveznic.

(67)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani, kot je povzeto v nadaljevanju:

(68)

Komisija je 24. marca 2010 prejela pripombe Nemčije na pripombe zainteresiranih strani:

(69)

Nemčija se strinja, da ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(70)

Da bi zagotovila izvajanje poslovnega modela iz načrta prestrukturiranja in ustrezno razdelitev bremena ter omejitev izkrivljanj konkurence na najmanjša potrebna, je Nemčija 15. junija 2011 predložila številne zaveze, ki jih je dopolnila 1. julija 2011 (20), ki se lahko povzamejo na naslednji način:

(a)   izvajanje načrta prestrukturiranja in zavez: Nemčija bo zagotovila, da bo načrt prestrukturiranja v svoji končni obliki skupaj z zavezami izveden v celoti;

(b)   trajanje zavez: načeloma zaveze veljajo do konca obdobja prestrukturiranja, tj. do 31. decembra 2015. Vendar pa zaveze glede banke DEPFA Bank plc in njenih podružnic načeloma prenehajo veljati takoj, ko je banka DEPFA Bank plc ponovno privatizirana, če se to zgodi pred iztekom obdobja prestrukturiranja. V tem primeru Nemčija Komisijo obvesti o prodaji in prodaje ne izvrši brez privolitve Komisije, če naj bi bila prodaja izvedena pred 31. decembrom 2013. Zaveze glede banke PBB prenehajo veljati takoj, ko je banka PBB ponovno privatizirana, vendar v nobenem primeru pred 31. decembrom 2013;

(c)   poslovne linije: Nemčija bo zagotovila, da bo samo banka PBB izvajala nove dejavnosti, in sicer samo dveh poslovnih linij, financiranja nepremičnin in financiranje javnih naložb. Vse druge poslovne linije so se prenehale izvajati (portfelj financiranja proračuna bo ostal v bilanci stanja banke PBB, vendar kot izčrpana postavka) in vsi drugi subjekti skupine HRE bodo prenehali s svojimi poslovnimi dejavnostmi;

(d)   ponovna privatizacija banke PBB: Nemčija bo banko PBB čim prej ponovno privatizirala, in sicer najkasneje do 31. decembra 2015;

(e)   omejitev rasti banke PBB: Nemčija bo zagotovila, da bodo stopnje rasti banke PBB ostale v okviru opredeljenih omejitev, in sicer v smislu obsega bilance stanja in obsega novih dejavnosti;

(f)   slaba banka: Nemčija bo zagotovila, da po 30. septembru 2013 banka PBB banki FMS-WM ne bo zagotavljala niti storitev upravljanja sredstev niti storitev refinanciranja in da lahko, z organizacijskega vidika, te storitve prevzamejo tretje stranke;

(g)   prisotnost na trgu: Nemčija bo zagotovila, da bo banka PBB pridobivala nove posle samo na naslednjih geografskih trgih:

(h)   nadomestilo za uporabo slabe banke: Nemčija bo zagotovila, da banka HRE v okviru svojih zmožnosti plača ustrezno nadomestilo v zameno za uporabo slabe banke FMS-WM. Natančneje, Nemčija bo zagotovila, da Zvezna agencija za stabilizacijo finančnega trga (Bundesanstalt für Finanzmarktstabilisierung, v nadaljnjem besedilu: agencija FMSA) naroči banki HRE, da neposredno ali prek svojih podružnic banki FMS-WM plača znesek v višini 1,59 milijarde EUR. Za to plačilo so načeloma odgovorne podružnice banke HRE, ki so prenesle sredstva na slabo banko, njihova kvota temeljnega kapitala pa presega 15 %. Banka PBB bo zadržala in kopičila dobiček, da bo lahko odplačala tiho udeležbo;

(i)   omejitve glede izplačila kuponov in izplačila dobička: Nemčija bo zagotovila, da banka HRE in njene podružnice v okviru pravnih omejitev ne bodo izplačevale kuponov in uporabljale drugih načinov za izplačilo dobička;

(j)   omejitve glede odplačevanja: Nemčija bo zagotovila, da banka HRE in njene podružnice ne bodo odplačevale obstoječih finančnih instrumentov;

(k)   prepoved prevzemanja: Nemčija bo zagotovila, da banka HRE in njene podružnice med obdobjem prestrukturiranja ne bodo prevzemale drugih podjetij;

(l)   zaveze glede informacijske tehnologije banke HRE/PBB: Nemčija bo zagotovila, da bo projekt, vzpostavljen za izboljšanje informacijskih sistemov banke, izveden v celoti;

(m)   zaveze glede RAROC: Nemčija bo zagotovila, da se z novim strateškimi dejavnostmi banke PBB ne bodo izdajala nobena nova posojila s tveganju prilagojeno donosnostjo kapitala (risk-adjusted return on capital, v nadaljnjem besedilu: RAROC), nižjo od 10 % na podlagi vsake transakcije;

(n)   fiduciar za spremljanje: Nemčija bo zagotovila, da bodo načrt prestrukturiranja in vse zaveze pravilno izvedeni in da bo izvajanje stalno spremljal ustrezno usposobljen fiduciar.

(71)

Različne zadevne ukrepe je izvedla bodisi neposredno Nemčija ali pa so bili izvedeni preko sklada SoFFin, subjekta, ki ga je ustanovila in ga nadzira nemška vlada, zaradi česar vključujejo državna sredstva. Ukrepi dajejo banki HRE selektivno prednost, saj ji omogočajo, da pridobiva nov kapital in jamstva ter koristi ukrepe finančne pomoči pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih lahko običajno dobila na trgu. Banka HRE je mednarodno aktivna banka, ki konkurira drugim bankam v Nemčiji in drugih državah. Zato, zaradi razlogov, navedenih v prejšnjih odločitvah Komisije glede banke HRE (22), ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(72)

V skupini HRE samo banka PBB (in njene podružnice) izvaja nove gospodarske dejavnosti in je tako aktivna na trgih. Zato se lahko banko PBB šteje za subjekt, ki nadaljuje z izvajanjem dejavnosti prejšnje banke HRE (čeprav v omejenem obsegu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 63). Vsi drugi subjekti skupine HRE (tj. banka DEPFA Bank plc s podružnicami in družba HRE Finance i.L.) so izčrpani in njihove dejavnosti so omejene na tisto, kar je potrebno, da se omogoči pravilno prenehanje delovanja, vendar ne sklepajo novih poslov.

(73)

Končni cilj in učinek vseh ukrepov pomoči (ne glede na to, ali so bili formalno odobreni za banko HRE, HRE Holding, PBB ali DEPFA Bank plc) je omogočiti banki PBB, da je še naprej dejavna na trgih. Zato stalna prisotnost banke PBB na trgih izkrivlja konkurenco. Banko DEPFA Bank plc (tako kot banko FMS-WM) se lahko šteje samo kot banko za sredstva, ki iz različnih razlogov niso bila prenesena na banko FMS-WM („slaba banka“). Svoja sredstva bo sprostila, ko bodo unovčljiva ali ko jih bo prodala na trgu, ne bo pa sklepala novih poslov od datuma uradnega obvestila o tem sklepu (23).

(74)

Ob upoštevanju dejstva, da je banka PBB gospodarsko nadaljevanje banke HRE, se v skladu s prakso odločanja Komisije (24) banka PBB šteje za prejemnika pomoči, zato bo ocena združljivosti pomoči osredotočena na banko PBB.

(75)

Glede mnenja odvetniške pisarne Heisse Kursawe Eversheds, da izrinjenje pomeni državno pomoč, Komisija ugotavlja, da čeprav kapitalske injekcije za banko HRE pomenijo državno pomoč, izrinjenje manjšinskih delničarjev (tj. prevzem njihovih delnic proti plačilu tem delničarjem) samo po sebi ne vsebuje elementov državne pomoči, ker banki ne zagotavlja prednosti na podlagi državnih sredstev. Izrinjenje je obsegalo plačilo države manjšinskim delničarjem, na banko HRE pa ni imelo ekonomskega učinka. Z vidika banke HRE se je spremenila samo njena lastniška struktura. Zato vprašanja, ali izrinjenje krši določbe Pogodbe o prostem pretoku kapitala, ni treba oceniti v okviru tega sklepa.

(76)

Na podlagi člena 107(3)(b) PDEU se lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če odpravlja resne motnje v gospodarstvu države članice. Ker lahko zlom sistemsko pomembne banke neposredno vpliva na finančne trge in posredno vpliva na celotno gospodarstvo države članice, se Komisija ob upoštevanju trenutnega občutljivega položaja na finančnih trgih pri svoji oceni ukrepov državne pomoči v bančnem sektorju v skladu z zakonodajo o državni pomoči opira na to določbo.

(77)

Komisija nima razlogov za pomisleke glede tega, da Nemčija banko HRE šteje za banko sistemskega pomena, zlasti ob upoštevanju položaja, ki ga je banka imela na nemškem trgu hipotekarnih obveznic, prvotnega obsega bilance stanja banke HRE in obsega izvedenih finančnih instrumentov, ki jih je imela banka HRE.

(78)

Komisija ugotavlja, da je banka HRE prejela državno pomoč, za katero je Komisija ugotovila, da je združljiva z notranjim trgom; vendar bo treba zdaj to pomoč oceniti in ugotoviti, ali se lahko šteje za pomoč za prestrukturiranje, ki je združljiva z notranjim trgom. Zato mora Komisija na podlagi Sporočila o oslabljenih sredstvih in Sporočila o prestrukturiranju oceniti združljivost teh ukrepov in vseh nadaljnjih ukrepov prestrukturiranja, tj. jamstvo v višini 52 milijard EUR in kapitalsko injekcijo v višini 2,08 milijarde EUR.

(79)

Prenos sredstev na slabo banko mora potekati v skladu s Sporočilom o oslabljenih sredstvih. Poleg tega Sporočilo o prestrukturiranju jasno navaja, da je primerno plačilo za vsak poseg države običajno eden od najustreznejših načinov za omejevanje izkrivljanja konkurence, saj omeji višino pomoči. Morda bo potrebna tudi omejitev širjenja banke na nekaterih poslovnih področjih ali geografskih območjih, na primer s tržno naravnanimi ukrepi, kot so posebne kapitalske zahteve, če bi neposredne omejitve širjenja oslabile trg ali za zmanjšanje moralnega tveganja.

(80)

Glede upravičenosti sredstev, namenjenih za prenos, uvodna izjava 34 Sporočila o oslabljenih sredstvih priznava potrebo po pragmatičnem in prožnem pristopu k izbiri vrst sredstev za ukrepe finančne pomoči za oslabljena sredstva. Komisija je to prožnost uporabila v drugih zadevah o državni pomoči in sprejela prenos sredstev, ki sama po sebi niso bila oslabljena, ampak so bila glede na korenito spremembo poslovnega modela zadevne banke nestrateška.

(81)

Kot je določeno v uvodni izjavi 46 Sporočila o oslabljenih sredstvih, je treba zato, da se banki olajša osredotočanje na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja in da se preprečijo morebitna navzkrižja interesov, zagotoviti jasno funkcionalno in organizacijsko delitev med banko upravičenko in njenimi oslabljenimi sredstvi. Komisija razume, da v času ustanovitve slabe banke, zlasti zaradi tehničnih razlogov, ni bilo mogoče takoj prekiniti povezav med bankama PBB in FMS-WM. Vendar je treba to popraviti takoj, ko bo to mogoče. Na podlagi tega se je Nemčija zavezala, da bo banka PBB po 30. septembru 2013 postala popolnoma organizacijsko neodvisna od povezanih storitev in jih ne bo več zagotavljala banki FMS-WM.

(82)

Glede vrednotenja in porazdelitve bremena je v uvodni izjavi 21 Sporočila o oslabljenih sredstvih navedeno, da je ustrezno plačilo element zahteve glede porazdelitve bremena. Komisija bo zagotovila, kot je navedeno v Prilogi IV k Sporočilu o oslabljenih sredstvih, da bo vsako določanje cene finančne pomoči za sredstva vključevalo plačilo za državo, ki ustrezno upošteva tveganja prihodnjih izgub, ki presegajo izgube, načrtovane v določitvi realne ekonomske vrednosti. V skladu s prakso odločanja Komisije o ukrepih finančne pomoči (25) bo ocena ustreznega povračila učinka razbremenitve kapitala temeljila na prenosu po realni ekonomski vrednosti, tudi če je ta nižja od vrednosti ob prenosu.

(83)

Uvodna izjava 41 Sporočila o oslabljenih sredstvih navaja, da mora vrednost ob prenosu temeljiti na realni ekonomski vrednosti. Če država članica meni, da mora vrednost sredstev ob prenosu presegati njihovo realno ekonomsko vrednost, zlasti zato, da se izogne tehnični plačilni nesposobnosti, je to sprejemljivo le, če hkrati poteka obsežno prestrukturiranje in se uvajajo pogoji, ki omogočajo črpanje te dodatne pomoči v poznejši fazi, na primer prek mehanizmov za vračilo sredstev.

(84)

Na tej podlagi Komisija ugotavlja, da je razlika med realno ekonomsko vrednostjo in vrednostjo ob prenosu, ki bo povrnjena kasneje in je bila določena s pomočjo neodvisnih strokovnjakov Komisije, na ravni 16,2 milijarde EUR, ter poziva k posebej temeljitemu prestrukturiranju in zmanjšanju banke. V skladu z uvodno izjavo 21 Sporočila o oslabljenih sredstvih dodatno plačilo ni potrebno, ker po vnaprejšnjem odbitku kapitala v višini 16,2 milijarde EUR ukrep ne obsega nadaljnjega učinka razbremenitve kapitala (26).

(85)

Komisija ugotavlja, da Nemčija ni izrecno zagotovila vračila tega zneska. Vendar je uvedla klavzule, ki omogočajo karseda obsežno izterjavo. Te klavzule vključujejo:

Poleg tega je predlagano prestrukturiranje obsežno in vključuje drastično zmanjšanje „dobre“ temeljne banke, na približno 15 % velikosti banke HRE konec leta 2008. Skupaj z zavezami glede omejitve rasti, omejitev obsega proizvodov, korporativnega upravljanja in ponovne privatizacije prek javnega razpisa se celoten paket prestrukturiranja lahko šteje za dovolj obsežen v smislu Sporočila o oslabljenih sredstvih.

(86)

Komisija tudi ugotavlja, da so bili pomisleki glede pripravljenosti in zmožnosti Nemčije in banke HRE, da zagotovita popolno predhodno preglednost in razkritje slabitev, ublaženi zaradi obsežnih podatkov, ki jih je predložila za to zadolžena skupina na banki. Poleg tega je banka HRE, delno na zahtevo Komisije, izvedla revizijo svojih podatkovnih nizov glede doslednosti in kakovosti, ki je vplivala na končno oceno s strani strokovnjakov Komisije. Nemčija in banka PBB sta se tudi zavezali k izvajanju obsežnih izboljšav sistemov za upravljanje tveganja in poročanje, da bi v prihodnosti ublažili pomisleke Komisije glede morebitnih vrzeli v upravljavskih informacijskih sistemih.

(87)

Sporočilo o prestrukturiranju določa pravila o državni pomoči, ki veljajo za prestrukturiranje finančnih institucij v sedanji krizi. V skladu s Sporočilom o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne institucije, da bi bilo združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, v obdobju sedanje finančne krize voditi k ponovni vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja banke, vključevati ustrezen lasten prispevek upravičenke (porazdelitev bremena) in vsebovati ustrezne ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence (27).

(88)

Znesek kapitalskih injekcij, ki so že bile odobrene, znesek kapitalskih injekcij, ki so še načrtovane, in znesek državne pomoči na podlagi prenosa sredstev predstavljajo skupaj več kot 20 % tehtane aktive banke HRE pred krizo.

(89)

V skladu z oddelkom 2 Sporočila o prestrukturiranju je Nemčija predložila celovit in podroben načrt prestrukturiranja, ki opredeljuje vzroke za finančne težave, s katerimi se je soočala banka HRE, in zagotavlja podrobne informacije o poslovnem modelu.

(90)

Načrt prestrukturiranja in dodatne informacije, ki jih je predložila Nemčija, kažejo, da je do težav banke HRE prišlo predvsem zaradi:

(91)

Kot je bilo navedeno, je namen prestrukturiranja in načrtovanih ukrepov, ki so povezani predvsem s financiranjem banke in sistemov notranjega nadzora, zagotoviti, da se likvidnostne težave, zaradi katerih bi morala banka v stečaj, ne ponovijo. Načrt prestrukturiranja zelo podrobno obravnava glavna vprašanja, pri čemer se osredotoča na bolj stabilen koncept financiranja, ki temelji na hipotekarnih obveznicah, in bistveno zmanjšuje prejšnjo odvisnost od medbančnega denarnega trga z izboljšanjem in integriranjem njenih sistemov informacijske tehnologije ter zmanjšanjem geografskega obsega, mreže podružnic in absolutnega obsega poslovanja. Prekinitev drugih dejavnosti in obravnavanje teh dejavnosti kot izčrpan portfelj v bilanci stanja banke PBB je logična dopolnitev tega koncepta.

(92)

Zato bosta preostali dve poslovni liniji banke PBB namenjeni samo sredstvom, ki so upravičena do nemških kritih obveznic v obliki nemških hipotekarnih obveznic („Hypothekenpfandbriefe“) ali v obliki nemških obveznic javnega sektorja („öffentliche Pfandbriefe“). Trditev, da bi morala bolj konzervativna komercialna strategija te vrste prinesti izboljšanje kakovosti dejavnosti na področju posojil, je verodostojna, zlasti ob upoštevanju posebnih zahtev nemškega zakona o hipotekarnih obveznicah glede upravljanja, spremljanja in nadzorovanja tveganj ter njegovih zaščitnih ukrepov, kot so omejitve razmerja med zneskom posojila in vrednostjo.

(93)

V uvodni izjavi 92 odločitve o podaljšanju z dne 24. septembra 2010 (glej uvodno izjavo 15 tega sklepa) je Komisija izrazila pomisleke glede tega, da bi lahko banka s svojimi prihodnjimi poslovnimi dejavnostmi, zlasti z dejavnostmi financiranja javnega sektorja, za katerega so značilne nizke marže, dosegla ustrezne marže. Nekatere od nekdanjih dejavnosti banke HRE na področju financiranja javnega sektorja, namreč dejavnosti financiranja javnih naložb, se bodo nadaljevale. Vendar bodo dejavnosti financiranja javnih naložb obsegale samo financiranje proizvodov, povezanih z naložbami strank javnega sektorja. Zato se jih lahko razlikuje od dejavnosti financiranja proračuna, tj. nezavezujočega financiranja javnih organov, za katero so značilne precej nizke marže. V prilagojenem poslovnem modelu so dejavnosti financiranja proračuna z nizkimi maržami ukinjene (enake so približno 75 % prejšnjih dejavnosti financiranja javnega sektorja), nastali portfelj pa je v bilanco stanja zaveden kot izčrpana postavka, tako da so ti pomisleki Komisije ublaženi. Poleg tega zaveza Nemčije, da bo zagotovila, da banka PBB pri izvajanju svojih novih strateških dejavnosti ne bo sklepala novih posojil, ki imajo RAROC nižji od 10 % na podlagi vsake transakcije, pomaga pri blaženju teh pomislekov.

(94)

Komisija tudi ugotavlja, da bo ohranitev financiranja javnih naložb kot druge poslovne linije banke PBB ublažila pomisleke tržnih akterjev in bonitetnih agencij glede pomanjkanja diverzifikacije bank, ki svoje dejavnosti omejujejo na eno samo poslovno linijo (znanih kot „enopanožne banke“) in so zato preveč odvisne od enega samega poslovnega področja. Dve poslovni liniji s potencialno različnimi poslovnimi cikli bi morali banki PBB omogočiti, da zagotovi bolj stabilne in predvidljive prihodke ter doseže potrebno prepoznavnost med institucionalnimi vlagatelji.

(95)

Koncept prestrukturiranja bo zagotovil jasnejšo organizacijsko strukturo, saj so dodatne dejavnosti, kot so kapitalski trgi in dejavnosti upravljanja s sredstvi, ukinjene, mreža podružnic pa precej manjša. Večje število prodajnih mest je bilo že zaprtih; v skladu s podrobnejšim in regionalnim poslovnim modelom bodo štiri od teh prodajnih mest (Berlin, Hamburg, območje Rena/Porurja in Stockholm) ponovno odprta.

(96)

Načrt prestrukturiranja zagotavlja, da banka PBB ne bo neupravičeno povečala svoje prisotnosti na trgu. Nove dejavnosti na področju posojil so omejene za obe poslovni liniji. Banka PBB želi na svojih zadevnih temeljnih trgih doseči tržni delež v višini 1–2 % z dejavnostmi financiranja javnih naložb in 2–6 % z dejavnostmi financiranja nepremičnin.

(97)

Komisija ugotavlja, da je banka začela z odpravljanjem pomanjkljivosti svojega sistema informacijske tehnologije, ki je bil prvotno precej heterogen in resno pomanjkljiv, zlasti glede funkcionalnosti in aplikacij upravljanja s tveganjem. Banka HRE je leta 2009 vzpostavila večletni projekt na ravni celotne skupine, imenovan „Nov razvoj“ s proračunom približno 180 milijonov EUR, ki je bil namenjen preoblikovanju vseh informacijskih tehnologij. Projekt bo postopno uvedel različne izboljšave v šestih zaporednih različicah. Področje delovanja projekta med drugim zajema izboljšave poslovanja, kot so konsolidacija sistemov za upravljanje kreditov, izboljšave sistema informacijske tehnologije, povezane z upravljanjem tveganja, na področju kreditnega, tržnega in likvidnostnega tveganja, standardizacija čelnih sistemov ter izboljšanje natančnosti, podrobnosti in kakovosti informacij in podatkov. Informacije o vsebini in napredku postopka preoblikovanja informacijske tehnologije kažejo, da so bile prvotne težave ustrezno obravnavane in se lahko med obdobjem prestrukturiranja banke PBB ustrezno rešijo. Komisija meni, da bo prihodnji sistem informacijske tehnologije funkcionalna, učinkovita platforma za pravočasno in preudarno upravljanje tveganja, ki je primerno za poslovne procese. Njegova popolna uvedba je zato bistvenega pomena.

(98)

Likvidnost, solventnost in dobičkonosnost banke PBB (28) se upoštevajo kot glavni kazalniki uspešnega poslovanja banke, ocenjeni v okviru osnovnega in izrednega scenarija (29).

(99)

V skladu z načrtom prestrukturiranja banka PBB pri svojem refinanciranju ne bo imela več koristi od državnih jamstev. Kljub temu banka PBB ostaja odvisna samo od financiranja podjetij brez financiranja franšiz. Ta položaj blaži strategija banke PBB, ki bo precej zmanjšala znesek potrebnega nezavarovanega financiranja, namesto tega pa izdala krite obveznice, ki se štejejo za bolj stabilen vir financiranja.

(100)

Ker je bilo akutno zmanjšanje likvidnosti eden od glavnih vzrokov za težave banke HRE, ki so sčasoma privedle do potrebe po državni pomoči, načrt prestrukturiranja zagotavlja ustrezno denarno in likvidnostno rezervo ob upoštevanju morebitnih učinkov, ki bi se lahko pojavili zaradi zahtev okvira Basel III. Ta rezerva je največja na začetku obdobja prestrukturiranja, nato pa se postopno zmanjšuje. V osnovnem scenariju bi bila denarna in likvidnostna rezerva približno [12–17] % bilance stanja banke PBB do leta 2011, do konca leta 2015 pa bi dosegla približno [7–17] %. V izrednem scenariju bi denarna in likvidnostna rezerva presegla [7–10] % bilance stanja banke PBB do konca leta 2011, do konca leta 2015 pa dosegla približno [7–10] %. Po mnenju Komisije se zdi stanje likvidnosti ustrezno tako v osnovnem kot v izrednem scenariju.

(101)

Z deležem kapitala prvega reda (izračunanega na podlagi pristopa okvira Basel II, ki temelji na notranjih bonitetnih ocenah), ki je konec leta 2011 predviden v višini 12,9 % v osnovnem scenariju oziroma 10,5 % v izrednem scenariju, je banka PBB dovolj kapitalizirana in bo v obdobju prestrukturiranja dosegla minimalne kapitalske zahteve. V skladu s predvidevanji iz načrta prestrukturiranja bo delež kapitala prvega reda konec leta 2015 znašal 12,4 % v osnovnem scenariju oziroma 11,3 % v izrednem scenariju. Vendar je zmanjšanje deleža kapitala osnovnega reda v osnovnem scenariju predvsem posledica napovedanega povečanja tveganju prilagojene aktive zaradi načrtovane rasti in ne zaradi izgub (v osnovnem scenariju banka PBB kaže pozitiven rezultat po odbitku davka med letoma 2011 in 2015; samo v izrednem scenariju banka PBB po odbitku davka ne bi dosegla praga dobička v letih 2011 in 2012).

(102)

Donosnost banke PBB naj bi se v obdobju prestrukturiranja izboljšala. V skladu z načrtom prestrukturiranja bo v osnovnem scenariju čisti dobiček banke PBB po odbitku davka znašal [110–150] milijonov EUR leta 2011 in [280–320] milijonov EUR v letu 2015. V letu 2011 bi rezultat ustrezal donosnosti lastniškega kapitala (po odbitku davkov) v višini samo [3–6] %, ob koncu obdobja prestrukturiranja leta 2015 pa bi ustrezal donosnosti lastniškega kapitala (po odbitku davkov) v višini [8–11] %. Načrtovana donosnost v osnovnem scenariju se lahko zato šteje za zadovoljivo za banko, ki si prizadeva za uresničenje dejavnosti, načrtovanih v načrtu prestrukturiranja, tako z vidika uspešnega poslovanja kot ob upoštevanju načrtovane ponovne privatizacije banke PBB. Po navedbah Nemčije se bo za banko PBB neto dobiček po odbitku davka kompenziral z izgubami iz prejšnjih let. Glede na izgube, prenesene naprej, to pomeni, da bo banka PBB beležila bilančne izgube („Bilanzverluste“) do leta 201[…], vendar do tega, v okviru odkupa tihe udeležbe, ne bo prišlo leta 201[…].

(103)

Preglednica 1: Napoved dobička in izgub banke PBB, mednarodni standard računovodskega poročanja (osnovni scenarij), v skladu z načrtom prestrukturiranja

(104)

Pri ocenjevanju glavnih gonil donosnosti banke PBB je mogoče opredeliti dva vira donosnosti: prvič, prihodki banke PBB iz njenih komercialnih dejavnosti se bodo povečali, in drugič, stroški poslovanja se bodo zmanjšali.

(105)

Glede povečanja prihodkov načrt prestrukturiranja predvideva, da se lahko povprečna marža za posojila izboljša, zlasti s prevzemom novih in bolj donosnih dejavnosti. Glede poslovne linije financiranja nepremičnin se za čiste marže, izračunane na podlagi sedanjih portfeljev predvideva, da se bodo v letu 2011 izboljšale s [85–100] bazičnih točk na [105–120] bazičnih točk, v letu 2012 na [105–110] bazičnih točk in kasneje na [95–100] bazičnih točk. Poslovna linija financiranja javnih nepremičnin bo v celotnem obdobju prestrukturiranja ustvarila neto maržo [27–35] bazičnih točk, kar je precejšnje izboljšanje neto marže v višini [6–12] bazičnih točk, izračunane za obstoječi portfelj dejavnosti financiranja javnega sektorja (30). Do tega izboljšanja bo prišlo predvsem zato, ker se dejavnosti financiranja proračuna, za katere so značilne zelo nizke marže, ne bodo več izvajale.

(106)

Glede na pomen zagotavljanja dovolj visokih marž je zaveza Nemčije, da banka PBB pri svojih novih strateških dejavnostih ne bo sklepala novih posojil z RAROC, nižjim od 10 % za vsako transakcijo, ustrezna in potrebna.

(107)

V letih 2011 in 2012 provizije pri storitvah upravljanja sredstev za FMS-WM (slabo banko HRE) predstavljajo pomemben vir dohodka za banko PBB. Kot je določeno v Sporočilu o oslabljenih sredstvih, je treba zato, da se banki olajša osredotočanje na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja in da se preprečijo morebitna navzkrižja interesov, zagotoviti jasno funkcionalno in organizacijsko delitev med banko upravičenko in njenimi oslabljenimi sredstvi. Komisija razume, da v času ustanovitve slabe banke zlasti zaradi tehničnih razlogov ni bilo mogoče takoj prekiniti povezav med bankama PBB in FMS-WM. Vendar je treba to popraviti takoj, ko bo to mogoče. Na podlagi tega se je Nemčija zavezala, da bo banka PBB po 30. septembru 2013 postala popolnoma organizacijsko neodvisna od povezanih storitev in teh storitev ne bo več zagotavljala banki FMS-WM. To velja tudi za refinanciranje banke FMS-WM. Ta zaveza bo tudi pomagala pri zagotavljanju, da bo donosnost banke PBB srednjeročno neodvisna in ne bo več temeljila na dohodku iz pristojbin, povezanem s prenosom oslabljenih sredstev.

(108)

Komisija ugotavlja, da namerava banka PBB precej zmanjšati stroške poslovanja. V obdobju prestrukturiranja se bo v osnovnem scenariju razmerje med stroški in prihodki precej izboljšalo, s [64–79] % v letu 2011 na [32–42] % v letu 2015.

(109)

Banka PBB je sprejela nekaj odločilnih ukrepov prestrukturiranja, ki vplivajo na njeno stroškovno osnovo. Zaprla je precejšnje število prodajnih mest, delovno silo pa zmanjšala za približno 30 % (1 366 zaposlenih v letu 2010 v primerjavi z 2 000 zaposlenimi konec leta 2007) (31). Ti ukrepi bodo imeli pozitiven srednje- in dolgoročni učinek na stroške poslovanja, vendar proces prestrukturiranja kratkoročno prinaša izredne stroške, zlasti zaradi odpuščanja delavcev in plačil za predčasno upokojitev, stroškov za odvetnike in svetovalce itd. Po mnenju Komisije se zato predpostavka, da se bodo stroški poslovanja po dokončanju procesa prestrukturiranja ustalili na precej nižji ravni, zdi verodostojna.

(110)

Po prenosu oslabljenih sredstev na banko FMS-WM, zaradi česar se je bilanca stanja precej zmanjšala, osnovni scenarij kaže, da so v obdobju prestrukturiranja sredstva za izgube pri posojilih banke PBB stabilna.

(111)

Komisija meni, da je načrtovana donosnost banke PBB glede na predpostavke iz izrednega scenarija prav tako dovolj stabilna, saj nista ogrožena niti uspešno poslovanje banke niti možnost ponovne privatizacije banke PBB. V skladu z načrtom prestrukturiranja bi v letu 2011 v izrednem scenariju banka PBB zabeležila izgube v višini [100–125] milijonov EUR, vendar se ob koncu obdobja prestrukturiranja leta 2015 pričakuje, da bo banka PBB prikazala dobiček v višini [270–310] milijonov EUR. V letih 2011 in 2012 bi bila donosnost lastniškega kapitala (po davkih) negativna (– [2,8–3,8] %), vendar je po tem scenariju pričakovana donosnost kapitala v letu 2015 skoraj [9–12] %.

(112)

Preglednica 2: Napoved dobička in izgub banke PBB, mednarodni standard računovodskega poročanja (izredni scenarij), v skladu z načrtom prestrukturiranja

(113)

Ob upoštevanju izboljšav poslovnega modela, tehnične infrastrukture in organizacijske sestave ter njihovega učinka na položaj banke PBB glede pričakovane likvidnosti, solventnosti in donosnosti Komisija meni, da načrt prestrukturiranja izpolnjuje zahteve Sporočila o prestrukturiranju glede ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja.

(114)

Sporočilo o prestrukturiranju določa, da mora upravičenec ustrezno prispevati k stroškom prestrukturiranja. Načela so v oddelku 3 Sporočila o prestrukturiranju določena, kot sledi:

(115)

Pomisleki Komisije glede tega, ali je pomoč omejena na najnižjo potrebno za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke PBB, so bili ublaženi. Skupaj je oziroma bo Nemčija v banko HRE vložila skoraj 10 milijard EUR. Del teh kapitalskih injekcij, tj. 2,08 milijarde EUR, bo uporabljen za rekapitalizacijo slabe banke FMS-WM, nadaljnjih 1,59 milijarde EUR pa bo na banko FMS-WM prenesenih med prestrukturiranjem. Približno 63 % kapitala od skoraj 10 milijard EUR ostaja znotraj skupine HRE.

(116)

Banka PBB je edini subjekt v skupini HRE, ki bo izvajala nove dejavnosti v prihodnosti in bo tako dejavno udeležena v konkurenci. V osnovnem scenariju bo po napovedih delež kapitala osnovnega reda (na podlagi metode okvira Basel II, ki temelji na bonitetnih ocenah) konec leta 2011 znašal 12,9 %, med obdobjem prestrukturiranja pa se bo nekoliko zmanjšal in do konca leta 2015 dosegel 12,4 %. Načrt prestrukturiranja ne vzbuja pomislekov glede tega, ali bo banka v obdobju prestrukturiranja dosegla minimalne kapitalske zahteve. Napovedani delež kapitala prvega reda je velik, vendar v skladu z deleži kapitala konkurentov. Od bank se na splošno pričakuje, da bodo kot odziv na finančno krizo prikazale višje deleže kapitala kot pred krizo. Treba je tudi upoštevati, da banka PBB zaradi svojih težav s krizo potrebuje trdno kapitalsko osnovo, da bi lahko tržne akterje prepričala, da je zanesljiv poslovni partner. Po mnenju Komisije so tako znesek zagotovljenega kapitala in izhajajoči deleži kapitala ustrezni in omejeni na najnižje potrebne.

(117)

Banka HRE je imela poleg tega korist od zagotavljanja jamstev v višini skupno 145 milijard EUR, od katerih je bilo dejansko uporabljenih 124 milijard EUR. Ta jamstva so bila potrebna, saj so banki pri soočanju s plačilno nesposobnostjo omogočila neprekinjeno poslovanje, vsaj dokler banka HRE ni prenesla svojih oslabljenih sredstev na banko FMS-WM. Vsa ta jamstva, ki jih je uporabila skupina HRE in so znašala 124 milijard EUR, so bila prenesena na banko FMS-WM z učinkom od 1. oktobra 2010. Poslovanje banke PBB zato ni več odvisno od državnih jamstev. Ta prenos je pomagal zagotoviti, da je pomoč v obliki jamstev omejena na najkrajše potrebno obdobje.

(118)

Kot je navedeno v Sporočilu o prestrukturiranju, morajo upravičene banke za financiranje prestrukturiranja najprej uporabiti svoje lastne vire, kar se običajno izvede s prodajo sredstev. Banka HRE je oddala precejšen del svojih sredstev, saj je nominalni znesek v višini 210 milijard EUR sredstev in 280 milijard EUR izvedenih finančnih instrumentov prenesla na slabo banko FMS-WM ter tako učinkovito zmanjšala svojo bilanco stanja na polovico. Vendar ta prenos ni ustvaril nobenega presežka, ki bi lahko pripomogel k financiranju stroškov prestrukturiranja. Namesto tega bi bilo treba prenos opredeliti kot ukrep državne pomoči, saj je cena, ki jo je banka HRE prejela za sredstva, presegla realno ekonomsko vrednost teh sredstev za približno 16,2 milijarde EUR. Kljub temu je družba prodala in še prodaja več udeležb v družbah (npr. družbah Arsago ACM GmbH (Frankfurt), Arsago Holding AG (Švica), DEPFA First Albany Securities LLC (New York) in Collineo Asset Management GmbH).

(119)

Banka HRE je skladu SoFFin plačala obresti za vsa jamstva Nemčije, pri čemer so obrestne mere znašale med 0,5 % in 0,8 % na leto. Zato je, v skladu s Sporočilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (33) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o bančništvu), ustrezno povrnila ta del državne pomoči. Nasprotno pa banka do nastanka tega sklepa ni povrnila niti prejetega kapitala niti razbremenitve kapitala, do katere je prišlo zaradi ukrepa finančne pomoči, prav tako pa ne more zagotoviti ustreznega mehanizma za vračilo sredstev za element pomoči, prejet v obliki vrednosti sredstev ob prenosu, ki je bila višja od realne ekonomske vrednosti.

(120)

Ob upoštevanju splošnega ekonomskega položaja banke HRE se lahko sklepa, da banka ni mogla nadalje znatno prispevati k stroškom prestrukturiranja (34). Zato je treba to pomanjkanje lastnega prispevka nadomestiti s precej obsežnimi strukturnimi ukrepi v načrtu prestrukturiranja, s čimer bo zagotovljeno, da si banka in njeni delničarji ustrezno delijo breme reševanja banke. Na splošno Komisija meni, da obseg zmanjšanja iz načrta prestrukturiranja glede organizacijskega obsega, prisotnosti na trgu, obsega dejavnosti in bilance stanja, glede na posebne okoliščine tega primera, ustrezno nadomešča pomanjkanje ustreznega lastnega prispevka.

(121)

Upoštevati je treba tudi, da je banka postala javna last in da je nadomestilo, ki so ga prejeli nekdanji delničarji, temeljilo na vrednosti podjetja brez pomoči države (35). Ta rezultat je z vidika državne pomoči pozitiven element in pomeni, da so bili nekdanji delničarji izrinjeni, zato se lahko šteje, da je zadostno prispeval k stroškom prestrukturiranja banke HRE.

(122)

Poleg tega je, glede imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov banke HRE, Nemčija zagotovila, da banka HRE tretjim strankam ne bo izplačevala diskrecijskih plačil za finančne instrumente, povezane z dobičkom, s čemer bo zagotovila, da bodo imetniki kapitala drugega reda prejeli le majhno nadomestilo za svojo naložbo ali pa nadomestila sploh ne bodo prejeli in bodo tako sodelovali pri porazdelitvi bremena na enak način kot imetniki kapitala prvega reda.

(123)

Komisija zato ugotavlja, da so delničarji banke HRE ustrezno prispevali k stroškom prestrukturiranja in da je zaradi tega moralno tveganje ustrezno obravnavano.

(124)

Glede ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence Sporočilo o prestrukturiranju določa, da mora Komisija pri svoji oceni zneska pomoči upoštevati stopnjo porazdelitve bremena in položaj, ki ga bo imela finančna institucija na trgu po prestrukturiranju. Na podlagi te analize je treba uvesti ustrezne ukrepe.

(125)

Izkrivljanje konkurence s strani banke HRE je precejšnje. Nemčija je banki HRE zagotovila ali bo zagotovila kapitalske injekcije, ki skupaj znašajo približno 9,95 milijarde EUR (banka FMS-WM je ali bo prejela del tega kapitala) in jamstva v višini 145 milijard EUR. Banka HRE je imela korist tudi od ukrepa finančne pomoči za oslabljena sredstva, katerega element pomoči je znašal približno 20 milijard EUR. Ob upoštevanju te precejšnje državne pomoči je treba izvesti temeljito prestrukturiranje banke HRE.

(126)

Naslednica banke HRE, banka PBB, bo dobro financirana, prav tako pa ne bo obremenjena zaradi tveganih posojil banke HRE v preteklosti. Za ohranitev poslovanja banke PBB in pospešitev razdelitve je bil potreben precejšen znesek pomoči. Vendar bo banka PBB precej manjša banka, Nemčija pa je uvedla ustrezne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence.

(127)

Prvič, banka PBB bo gospodarski subjekt, ki se bo precej razlikoval od prejšnje banke HRE. Postala je javna last, trenutno pa se izvaja temeljito prestrukturiranje. Zato je banka PBB precej manjša od banke HRE. Po prenosu številnih sredstev na banko FMS-WM strateški obseg bilance stanja banke PBB, ki ne upošteva izčrpanih postavk bilance stanja ali postavk, ki so bile umetno prenesene na banko FMS-WM, obsega približno 15 % bilance stanja banke HRE konec leta 2008.

(128)

Drugič, Nemčija je Komisiji predložila več zavez, namenjenih omejevanju prisotnosti banke PBB na trgu, ki so podrobneje opisane v oddelku V. banka PBB bo nove dejavnosti izvajala samo v dveh poslovnih linijah, financiranju nepremičnin in financiranju javnih naložb. Ti dve poslovni liniji se lahko med obdobjem prestrukturiranja povečata le v omejenem obsegu, saj morajo nove dejavnosti, bilanca stanja in velikost portfelja ostati v okviru določenih omejitev, ki učinkovito preprečujejo banki PBB, da bi se razširila na trgu in tako izkrivljala konkurenco. Te omejitve glede rasti bodo veljale vsaj do 31. decembra 2013, morda pa še dlje, če banka PBB do takrat ne bo ponovno privatizirana. Vsi drugi subjekti skupine HRE morajo prenehati s poslovanjem in izčrpati svoje protfelje, zlasti financiranje naložb v infrastrukturo, kapitalske trge in upravljanje s sredstvi ter dejavnosti, povezane s financiranjem proračuna.

(129)

Tretjič, da bi ublažila pomisleke Komisije glede tega, da bi lahko banka PBB konkurenci in konkurentom škodila s preveč agresivnimi strategijami določanja cen, se je Nemčija zavezala, da banka PBB pri izvajanju svojih novih strateških dejavnosti ne bo sklepala novih posojil, ki imajo RAROC nižji od 10 % na podlagi vsake transakcije. Po mnenju Komisije bo ta zaveza še en učinkovit ukrep za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(130)

Četrtič, dejavnosti banke PBB bodo omejene z omejitvami glede ravnanja, ki obsegajo prepoved prevzemanja in prepoved sklicevanja na državno pomoč pri oglaševanju.

(131)

Nemčija se je zavezala, da bo banko PBB čim prej ponovno privatizirala, tj. najkasneje do 31. decembra 2015. Prodaja banke PBB bo Zvezni republiki Nemčiji omogočila, da povrne sredstva oziroma del sredstev, vloženih v banko HRE. Poleg tega Komisija ugotavlja, da lahko pravočasna ponovna privatizacija zagotovi tretjim stranem priložnost za prevzem banke PBB.

(132)

Nemčija se je zavezala, da bo izvajanje načrta prestrukturiranja za banko HRE in izvajanje zavez spremljal fiduciar za spremljanje, ki bo vsako četrtletje Komisiji predložil poročilo.

(133)

Komisija ugotavlja, da analizirani ukrepi pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU.

(134)

Komisija nadalje ugotavlja, da je pomoč za prestrukturiranje združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU na podlagi izvajanja načrta prestrukturiranja, ki je bil dokončno posodobljen 14. junija 2011, in na podlagi izpolnjevanja zavez iz Priloge k temu sklepu –