24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/1

SKLEP SVETA

z dne 14. februarja 2012

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Indonezije o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2012/113/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 100(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je s Sklepom z dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o sporazumu na ravni Unije, s katerim bi se nadomestile nekatere določbe obstoječih dvostranskih sporazumov.

(2)	Sporazum med Evropsko unijo in vlado Republike Indonezije o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (1) je bil podpisan in se začasno uporablja, ob upoštevanju njegove sklenitve v skladu s Sklepom Sveta 2011/663/EU (2).

(3)	Zato bi bilo treba Sporazum odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in vlado Republike Indonezije o nekaterih vidikih zračnih prevozov (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradno obvestilo iz člena 8(1) Sporazuma.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 14. februarja 2012

Za Svet

Predsednik

M. LIDEGAARD

(1) UL L 264, 8.10.2011, str. 1.

(2) UL L 264, 8.10.2011, str. 2.

(3) Sporazum je bil objavljen v UL L 264, 8.10.2011, str. 2, skupaj s Sklepom o podpisu.

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/2

SKLEP SVETA

z dne 14. februarja 2012

o stališču Evropske unije na Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije (STO) o zahtevi Pakistana za STO oprostitev dodatnih avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih je odobrila Evropska unija

(2012/114/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na ravni Unije poteka postopek sprejemanja zakonodaje o odobritvi dodatnih avtonomnih trgovinskih preferencialov Pakistanu. Brez oprostitve od obveznosti Unije iz odstavka 1 člena I in člena XIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994), kolikor je potrebno, bi se v obravnavo z navedenimi dodatnimi avtonomnimi trgovinskimi preferenciali morale vključiti vse druge članice Svetovne trgovinske organizacije (STO). Zato je ustrezno, da se v skladu z odstavkom 3 člena IX Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ustrezno in kolikor je potrebno, zahteva oprostitev od obveznosti iz odstavka 1 člena I in člena XIII GATT 1994.

(2)	Unija je to zahtevo za oprostitev prvič predložila Generalnem svetu STO v razpravo dne 18. novembra 2010 in nato tudi v prenovljeni obliki dne 26. oktobra 2011 in 19. januarja 2012.

(3)	Zato je primerno sprejeti stališče Unije o tej zahtevi na Generalnem svetu STO –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče Evropske unije na Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije (STO) je v podporo odobritvi zahteve Pakistana za STO oprostitev dodatnih avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih je odobrila Evropska unija.

To stališče izrazi Komisija.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 14. februarja 2012

Za Svet

Predsednik

M. LIDEGAARD

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 160/2012

z dne 23. februarja 2012

o določitvi zneska vnaprejšnje pomoči za zasebno skladiščenje masla za leto 2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(a) in (d) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 28 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje masla.

(2)	Nihanja cen in zalog masla kažejo na neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem. Glede na sedanje razmere na trgu je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje masla od 1. marca 2012.

(3)	Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2) določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje.

(4)	V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz Poglavja III k navedeni uredbi.

(5)	V skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se znesek pomoči določi glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

(6)	Primerno je določiti pomoč za stroške vstopa in izstopa zadevnih proizvodov ter za dnevne stroške hladnega skladiščenja ter financiranja.

(7)	Da se olajša izvajanje sedanjega ukrepa in upošteva obstoječa praksa v državah članicah, se pomoč nanaša le na proizvode, ki so v celoti uskladiščeni. Zato je treba uvesti odstopanje od člena 7(3) Uredbe (ES) št. 826/2008.

(8)

Kadar so zahtevane informacije o podrobnostih skladiščenja že vključene v zahtevku za pomoč, se je zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja primerno odreči zahtevi, da se po sklenitvi pogodbe sporočajo iste informacije, kot to določa točka (a) prvega odstavka člena 20 Uredbe (ES) št. 826/2008.

(9)	Zaradi poenostavitve in logistične učinkovitosti je treba državam članicam dovoliti, da se odrečejo zahtevi, da se številka pogodbe napiše na vsako skladiščeno enoto, kadar je številka pogodbe vnesena v evidenco skladiščenja.

(10)	Zaradi učinkovitejšega in enostavnejšega upravljanja in ob upoštevanju posebnih okoliščin pri skladiščenju masla morajo biti pregledi, določeni v členu 36(6) Uredbe (ES) št. 826/2008, opravljeni najmanj pri polovici pogodb. Zato je treba uvesti odstopanje od tega člena.

(11)

Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (3) določa skupna pravila za pošiljanje informacij in dokumentov Komisiji s strani pristojnih organov držav članic. Ta pravila se nanašajo predvsem na obveznost držav članic, da uporabljajo informacijske sisteme, ki jih zagotovi Komisija, in potrdijo pravice do dostopa organov ali posameznikov, pooblaščenih za pošiljanje uradnih obvestil. Poleg tega navedena uredba določa skupna načela, ki veljajo za informacijske sisteme, da se zagotovi dolgoročna verodostojnost, celovitost in čitljivost dokumentov. Zagotavlja tudi zaščito osebnih podatkov.

(12)	V skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009 je treba obveznost uporabe informacijskih sistemov v skladu z navedeno uredbo zagotoviti v uredbah, ki uvajajo posebne obveznosti sporočanja.

(13)	Komisija je razvila informacijski sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje dokumentov in postopkov v okviru lastnih notranjih delovnih postopkov in odnosov z organi, pristojnimi za skupno kmetijsko politiko.

(14)	Obveznosti sporočanja za zasebno skladiščenje masla, zlasti tiste iz člena 35 Uredbe (ES) št. 826/2008, se lahko izpolnijo preko navedenega sistema v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

(15)	Zaradi jasnosti ta uredba preneha veljati na končni datum, določen za konec pogodbenega obdobja.

(16)	Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ta uredba določa pomoč za zasebno skladiščenje za soljeno in nesoljeno maslo, kot določa člen 28(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, za pogodbe, sklenjene po 1. marcu 2012.

2. Če s to uredbo ni drugače določeno, se uporablja Uredba (ES) št. 826/2008.

Člen 2

Merska enota iz člena 16(2)(c) Uredbe (ES) št. 826/2008 je „skladiščna serija“, ki ustreza količini proizvoda iz te uredbe, ki znaša najmanj eno tono in je homogene sestave in kakovosti, proizvod pa je proizveden v le eni tovarni ter uskladiščen v enem samem skladišču v enem samem dnevu.

Člen 3

1. Z odstopanjem od člena 7(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 se zahtevki nanašajo le na proizvode, ki so v celoti uskladiščeni.

2. Točka (a) prvega odstavka člena 20 Uredbe (ES) št. 826/2008 se ne uporablja.

3. Države članice se lahko odrečejo zahtevam iz člena 22(1)(e) Uredbe (ES) št. 826/2008 po označitvi številke pogodbe, če se upravljavec skladišča zaveže, da bo zapisal številko pogodbe v evidenco iz točke III Priloge I k navedeni uredbi.

4. Z odstopanjem od člena 36(6) Uredbe (ES) št. 826/2008 na koncu pogodbenega obdobja skladiščenja organ, pristojen za preglede, med celotnim obdobjem odvzema od avgusta 2012 do februarja 2013 z vzorčenjem preveri težo in identifikacijo skladiščenega masla pri najmanj polovici pogodb.

Člen 4

1. Pomoč za proizvode iz člena 1 znaša:

—	14,88 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja,

—	0,26 EUR na tono za dan pogodbenega skladiščenja.

2. Začetek pogodbenega skladiščenja je med 1. marcem in 15. avgustom 2012. Proizvodi se iz skladišča lahko vzamejo od 16. avgusta 2012 naprej. Pogodbeno skladiščenje se konča en dan pred dnevom odvzema iz skladišča oziroma najpozneje zadnji dan februarja, ki sledi letu uskladiščenja.

3. Pomoč se lahko dodeli le, kadar znaša pogodbeno obdobje skladiščenja med 90 in 210 dnevi.

Člen 5

1. Države članice Komisiji sporočijo:

(a)	količine, za pretekli teden, za katere so bile sklenjene pogodbe, in količine proizvodov, za katere so bili predloženi zahtevki za sklenitev pogodb, kot je določeno v členu 35(1)(a) Uredbe (ES) št. 826/2008, in sicer do vsakega torka;

(b)	informacije, za pretekli mesec, o zalogah, zahtevanih v členu 35(1)(b) Uredbe št. 826/2008, in sicer najpozneje konec vsakega meseca.

2. Obvestila iz odstavka 1 se pošljejo v skladu z Uredbo (ES) št. 792/2009.

Člen 6

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 28. februarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 223, 21.8.2008, str. 3.

(3) UL L 228, 1.9.2009, str. 3.

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/6

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 161/2012

z dne 23. februarja 2012

o nujnih ukrepih za varstvo staležev vahenj v vodah zahodno od Škotske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (ES) št. 2371/2002, mora skupna ribiška politika določiti jasne ukrepe glede ohranjevanja, upravljanja in izkoriščanja živih vodnih virov, vključno z ukrepi za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem in neciljne vrste.

(2)

Za varstvo vrst trske, vahnje in mola točka 6.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 43/2009 (2), kot je spremenjena z Uredbo (ES) št. 1288/2009 (3) in Uredbo (EU) št. 579/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4), v razdelku ICES VI a določa območje, v katerem so ribolovne aktivnosti prepovedane (v nadaljnjem besedilu: vode zahodno od Škotske).

(3)

Z odstopanjem od navedene prepovedi, točka 6.5 in točka 6.6 Priloge III k Uredbi (ES) št. 43/2009 dovoljujeta lov na škampe in ribolov z vlečnimi mrežami, pridnenimi potegalkami ali podobnim orodjem, če so izpolnjeni nekateri pogoji, zlasti zahteva, da le določen odstotek obdržanega ulova predstavlja kakršna koli kombinacija trske, vahnje in/ali mola.

(4)	Cilj te zahteve je bil zmanjšanje umrljivosti zaradi ribolova teh treh staležev na njihovem območju razširjenosti s preprečevanjem ciljno usmerjenega ribolova.

(5)	Dokazi in mnenja, ki jih je Komisija prejela od Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in Znanstvenega, tehničnega in ekonomskega odbora za ribištvo (STECF) so pokazali, da je uvedba predpisov o sestavi ulova v razdelku ICES VI a povzročila pojavljanje zavržkov.

(6)	ICES ugotavlja, da je stalež vahenj v razdelku ICES VI a pod varnimi biološkimi mejami; vendar tudi ugotavlja, da bo nedavna nadpovprečna obnovitev prispevala k povečanju biomase drstilnega staleža.

(7)

Glede na stalno rast zadevnih letnikov se te ribe zdaj lahko lovijo. Da bi zadostili zahtevam za iztovarjanje, bo uvedba predpisov o sestavi ulova povzročila nadaljnje povečanje zavržkov tega staleža, še preden bo prispevala k povečanju prihodnje produkcije. Odstranitev biomase drstilnega staleža, ki je pod varnimi biološkimi mejami, lahko resno ogrozi dolgoročno obnovo in trajnost staleža. Z nadaljnjo uporabo predpisov o sestavi ulova se ne nadzoruje ulov, temveč iztovarjanje. Ne glede na morebitne spremembe v kvoti bodo posledica trenutno povečanega staleža vahnje višje ravni zavržkov, ki so pogojene s predpisi.

(8)

Povečanje ribolovnih možnosti za staleže vahenj v razdelku ICES VI a od februarja 2012 bo povzročilo povečanje intenzivnosti ribolova. Prizadevanja za izkoriščenje ribolovnih možnosti za leto 2012 bodo povzročila povečanje umrljivosti v vseh staležih, ki se ujamejo poleg vahnje, še zlasti v staležih mola in trske.

(9)	Ker se ribolov na vahnjo v glavnem začne februarja, je treba brez odlašanja uvesti spremembe, s katerimi bi se preprečili čezmerni zavžki.

(10)	Nadaljevanje in povečanje zavržkov staleža vahnje bo vplivalo na prihodnjo obnovo in produkcijo. Najboljše izkoriščanje ribolovnih možnosti ogroža trajnost ostalih staležev. Zaradi velike umrljivosti rib obstaja nevarnost zmanjšanja teh staležev.

(11)

Nesorazmerje med zahtevami za iztovarjanje in neizogibnimi ulovi vahnje se bo v letu 2012 bistveno povečalo. Da ne bi ogrozili obnove vahenj v vodah zahodno od Škotske in da bi preprečili dodatno intenzivnost ribolova drugih staležev, je treba brez odlašanja prekiniti uporabo predpisov o sestavi ulova glede vahnje, pri čemer je treba dovoliti zmerno izkoriščanje ribolovnih možnosti za leto 2012 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V obdobju uporabe te uredbe se odstotki iz točke 6.5(iii) in točke 6.6(ii) Dela A Priloge III k Uredbi (ES) št. 43/2009 glede sestave ulova za vahnje ne uporabijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 25. avgusta 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2) UL L 22, 26.1.2009, str. 1.

(3) UL L 347, 24.12.2009, str. 6.

(4) UL L 165, 24.6.2011, str. 1.

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/8

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 162/2012

z dne 23. februarja 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	107,2
	JO	75,8
	MA	79,0
	TN	93,9
	TR	95,1
	ZZ	90,2
0707 00 05	JO	134,1
	MA	94,2
	TR	156,1
	ZZ	128,1
0709 93 10	MA	66,1
	TR	138,4
	ZZ	102,3
0805 10 20	EG	50,2
	IL	74,0
	MA	52,2
	TN	48,6
	TR	72,2
	ZZ	59,4
0805 20 10	IL	128,4
	MA	88,3
	ZZ	108,4
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	EG	83,5
	IL	111,6
	MA	102,7
	TR	62,7
	ZZ	90,1
0805 50 10	EG	74,4
	TR	57,7
	ZZ	66,1
0808 10 80	CA	136,5
	CL	98,4
	CN	90,6
	MK	29,3
	US	146,9
	ZZ	100,3
0808 30 90	AR	108,4
	CL	96,2
	CN	48,2
	US	127,1
	ZA	87,7
	ZZ	93,5

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/10

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 163/2012

z dne 23. februarja 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z reprezentativnimi cenami v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 143 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 614/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (2) ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)	Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo.

(3)	Uredbo (ES) št. 1484/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Zaradi potrebe, da se ta ukrep začne uporabljati takoj, ko je to mogoče, po objavi posodobljenih podatkov, mora ta uredba začeti veljati na dan objave.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 181, 14.7.2009, str. 8.

(3) UL L 145, 29.6.1995, str. 47.

PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN	Poimenovanje	Reprezentativna cena (v EUR/100 kg)	Varščina iz člena 3(3) (v EUR/100 kg)	Poreklo (1)
0207 12 10	Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni	124,1	0	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	140,1	0	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	133,6	0	BR
0207 14 10	Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni	285,6	4	AR
		223,3	23	BR
		322,7	0	CL
0207 14 50	Piščančja prsa, zamrznjena	222,0	0	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	315,3	0	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	415,6	0	CL
0408 11 80	Rumenjaki, sušeni	314,4	0	AR
0408 91 80	Jajca brez lupine, sušena	337,5	0	AR
1602 32 11	Pripravki iz nekuhanih kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus	306,1	0	BR
1602 32 11		353,6	0	CL
3502 11 90	Jajčni albumin, posušen	522,3	0	AR

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚druga porekla‘.“

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/12

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 10. februarja 2012

o določitvi pravil glede prehodnih nacionalnih načrtov iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 612)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/115/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 41(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 32 Direktive 2010/75/EU določa, da lahko države članice v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. junija 2020 izdelajo in izvajajo prehodni nacionalni načrt, v katerega bodo zajete predvsem kurilne naprave, za katere bo načrt zajemal emisije enega ali več naslednjih onesnaževal: dušikovi oksidi, žveplov dioksid in prah. Za plinske turbine so v načrtu zajete samo emisije dušikovih oksidov.

(2)	Za kurilne naprave, zajete v prehodnem nacionalnem načrtu, ni treba upoštevati mejnih vrednosti emisij iz člena 30(2) Direktive 2010/75/EU za onesnaževala, za katere velja načrt, niti zanje ni treba upoštevati stopenj razžveplanja iz člena 31 Direktive 2010/75/EU, če je to ustrezno.

(3)	Za zagotovitev enotnega izvajanja člena 32 Direktive 2010/75/EU je treba sprejeti izvedbena pravila.

(4)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Kurilne naprave, ki jih je treba vključiti v prehodne nacionalne načrte

Prehodni nacionalni načrt v skladu s podrobnimi določbami iz oddelka 1 Priloge k temu sklepu vključuje le celotne kurilne naprave, zajete v Poglavju III Direktive 2010/75/EU, ob upoštevanju določb iz člena 32(1) in agregacijskih pravil iz člena 29 Direktive 2010/75/EU.

Člen 2

Vsebina prehodnih nacionalnih načrtov

1. Vsak prehodni nacionalni načrt vsebuje naslednje informacije v skladu z oddelkom 2 Priloge k temu sklepu:

(a)	seznam vseh kurilnih naprav, zajetih v načrtu, vključno z vsemi ustreznimi informacijami o njihovih značilnostih obratovanja;

(b)	izračunani prispevek posamezne kurilne naprave k doseganju zgornjih meja emisij za leti 2016 in 2019;

(c)	preglednico, ki določa zgornje meje emisij za vsako onesnaževalo, zajeto v načrtu za leta 2016, 2017, 2018, 2019 in prvo polovico leta 2020;

(d)	podrobnosti izračuna teh zgornjih meja emisij.

Prehodni nacionalni načrt poleg tega vsebuje naslednje informacije:

(a)	opis, kako je treba spremljati izvajanje načrta in o tem poročati Komisiji;

(b)	seznam ukrepov, ki jih je treba uporabljati za zagotovitev, da vse kurilne naprave, vključene v načrt, najpozneje do 1. julija 2020 ustrezajo veljavnim mejnim vrednostim emisij iz Priloge V k Direktivi 2010/75/EU.

2. Države članice za namene točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 uporabljajo predlogo iz preglednice A.1 iz Dodatka A k Prilogi k temu sklepu.

Države članice za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 uporabljajo predlogo iz preglednice B.3 iz Dodatka B k Prilogi k temu sklepu.

Člen 3

Določitev zgornjih meja emisij v prehodnih nacionalnih načrtih

1. Za namene člena 32(3) Direktive 2010/75/EU se zgornje meje emisij izračunajo v skladu z metodami iz oddelka 3 Priloge k temu sklepu.

2. Države članice za predstavitev ustreznih mejnih vrednosti emisij in najnižjih stopenj razžveplanja, izračunanih prispevkov vsake kurilne naprave k doseganju zgornjih meja emisij za leto 2016 in zgornjih meja skupnih emisij za leto 2016 uporabijo predlogo iz preglednice B.1 iz Dodatka B k Prilogi k temu sklepu.

Države članice v naslednjih primerih v stolpcu predloge z naslovom „Pripombe“ zagotovijo dodatne informacije o mejnih vrednostih emisij, uporabljenih za izračun:

(a)	kadar so bile uporabljene mejne vrednosti emisij, navedene v opombah k preglednicama C.1 in C.2 iz Dodatka C k Prilogi k temu sklepu;

(b)	kadar naprave uporabljajo več vrst goriva ali so sestavljene iz kombinacije več vrst naprav.

3. Države članice za predstavitev ustreznih mejnih vrednosti emisij in najnižjih stopenj razžveplanja, izračunanih prispevkov vsake kurilne naprave k doseganju zgornjih meja emisij za leto 2019 in zgornjih meja skupnih emisij za leto 2019 uporabijo predlogo iz preglednice B.2 iz Dodatka B k Prilogi k temu sklepu.

Države članice v naslednjih primerih v stolpcu predloge z naslovom „Pripombe“ zagotovijo dodatne informacije o mejnih vrednostih emisij, uporabljenih za izračun:

(a)	kadar so bile uporabljene mejne vrednosti emisij, navedene v opombah k preglednicama D.1 in D.2 iz Dodatka D k Prilogi k temu sklepu;

(b)	kadar naprave uporabljajo več vrst goriva ali so sestavljene iz kombinacije več vrst naprav.

Člen 4

Izvajanje prehodnega nacionalnega načrta

Države članice lahko v skladu z drugim in tretjim pododstavkom člena 32(5) Direktive 2010/75/EU izvajajo prehodni nacionalni načrt šele, ko ga potrdi Komisija.

Člen 5

Naknadne spremembe prehodnega nacionalnega načrta

1. Države članice vzpostavijo mehanizem, ki omogoča ugotavljanje kakršnih koli pomembnih sprememb za kurilne naprave, zajete v prehodnem nacionalnem načrtu, ki lahko vplivajo na veljavne zgornje meje emisij.

2. Države članice za namene člena 32(6) Direktive 2010/75/EU obvestijo Komisijo o kakršnih koli naknadnih spremembah načrta, ki vplivajo na veljavne zgornje meje emisij, v skladu z oddelkom 4 Priloge k temu sklepu.

Člen 6

Spremljanje skladnosti, odprava pomanjkljivosti in poročanje Komisiji

1. Pristojni organi za namene člena 32(4) Direktive 2010/75/EU spremljajo emisije dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in prahu vsake kurilne naprave, zajete v prehodnem nacionalnem načrtu, tako da preverjajo podatke o spremljanju in izračunu, ki so jih predložili upravljavci kurilnih naprav.

2. Države članice zagotovijo, da so emisije dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in prahu iz kurilnih naprav, zajetih v prehodnem nacionalnem načrtu, omejene na raven, ki omogoča skladnost z zgornjimi mejami emisij. Če se pojavi tveganje nespoštovanja zgornjih meja emisij države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev, da bi kakršne koli emisije presegle te zgornje meje.

3. Države članice, ki izvajajo prehodni nacionalni načrt, Komisiji vsako leto v 12 mesecih predložijo podatke iz člena 72(3) Direktive 2010/75/EU za posamezne naprave, in sicer za vse kurilne naprave, vključene v načrt.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. februarja 2012

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

PRILOGA

1. Kurilne naprave, ki jih je treba vključiti v prehodni nacionalni načrt

Deli kurilnih naprav (na primer ena ali več posameznih kurilnih enot, ki imajo skupni odvodnik z drugimi enotami ali spadajo pod primer iz člena 29(2) Direktive 2010/75/EU) ne spadajo v prehodni nacionalni načrt (1).

Za namene druge alinee točke (b) člena 32(1) Direktive 2010/75/EU kurilne naprave, zajete v navedeni določbi, vključujejo tudi naprave, ki jih ne upravlja upravljavec rafinerije, vendar obratujejo v sklopu rafinerije in uporabljajo goriva iz navedene točke.

Kurilne naprave, za katere bodo kadar koli med uporabo prehodnega nacionalnega načrta veljale določbe poglavja IV Direktive 2010/75/EU o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, se ne vključijo v prehodni nacionalni načrt.

2. Podatki o kurilnih napravah, ki jih je treba vključiti v prehodni nacionalni načrt

Prehodni nacionalni načrt vključuje seznam vseh kurilnih naprav, ki jih zajema, in vse podatke o teh napravah, ki so bili uporabljeni za izračun zgornjih meja emisij.

Podatki za posamezne naprave, ki jih je treba vključiti, se nanašajo na skupno nazivno vhodno toplotno moč, uporabljena goriva in značilnosti obratovanja vsake kurilne naprave med obdobjem izvajanja prehodnega nacionalnega načrta.

V prehodni nacionalni načrt je treba za vsako kurilno napravo, ki jo ta načrt zajema, vključiti vsaj naslednje podatke:

1.	ime in lokacijo kurilne naprave (2);

2.	datum izdaje prvega dovoljenja za kurilno napravo;

datum predložitve vloge za prvo dovoljenje za kurilno napravo, skupaj z datumom, ko je kurilna naprava prvič začela obratovati;

Opomba:

Te informacije se zahtevajo le v primeru kurilne naprave, za katero je bilo prvo dovoljenje izdano po 27. novembru 2002, obratovati pa je začela najpozneje 27. novembra 2003.

4.	vsako povečanje skupne nazivne vhodne toplotne moči kurilne naprave za vsaj 50 MW, do katerega je prišlo med 27. novembrom 2002 in 31. decembrom 2010 (z navedbo dodane zmogljivosti v MW) (3);

5.	skupno nazivno vhodno toplotno moč (MW) vsake kurilne naprave na dan 31. decembra 2010;

število letnih obratovalnih ur (4) vsake kurilne naprave, izraženo kot povprečje v obdobju 2001–2010;

Opomba:

Te informacije se zahtevajo le v primeru, ko se za izračun prispevka kurilne naprave k zgornji(-m) meji(-am) emisij uporabljajo posebne mejne vrednosti emisij za kurilne naprave, ki letno obratujejo manj kot 1 500 ur.

7.	(morebitna) onesnaževala, glede katerih kurilna naprava ni zajeta v prehodnem nacionalnem načrtu (5);

8.	letno količino porabljenega goriva (TJ/leto), izraženo kot povprečje v obdobju 2001–2010, razčlenjeno na 6 vrst goriva: črni premog, lignit, biomasa, druga trdna goriva, tekoča goriva, plinasta goriva (6);

letno stopnjo pretoka odpadnih plinov (Nm3/leto), izraženo kot povprečje v obdobju 2001–2010 (7);

Opomba 1:

V primeru kurilnih naprav, ki uporabljajo več vrst goriva in/ali vključujejo več vrst naprav, je treba stopnjo pretoka odpadnih plinov navesti ločeno za vsako vrsto goriva in/ali kurilne naprave (8).

Opomba 2:

Če je stopnja pretoka odpadnih plinov izračunana na podlagi količine uporabljenega goriva (in ne na podlagi dejanskih spremljanih pretokov odpadnega plina), je treba sporočiti faktor (ali faktorje v primeru več vrst goriva ali kurilnih naprav), ki je bil uporabljen za izračun (Nm3/GJ).

10.

količino žvepla, vnesenega prek uporabljenih domačih trdnih goriv (9) (v tonah žvepla na leto), izraženo kot povprečje v obdobju 2001–2010;

Opomba:

Te informacije se zahtevajo le v primeru, ko kurilna naprava uporablja domača trdna goriva in je za izračun prispevka kurilne naprave k zgornjim mejam žveplovega dioksida uporabljena najnižja stopnja razžveplanja (za leto 2016 in/ali 2019).

Če prehodni nacionalni načrt zajema kurilne naprave, ki so plinske turbine ali plinski motorji, mora biti to v njem posebno navedeno.

3. Določitev zgornjih meja emisij

3.1 Metoda za izračun prispevkov posamezne naprave k zgornjim mejam emisij v letih 2016 in 2019

3.1.1 Splošen primer

Za določitev veljavnih zgornjih meja emisij za onesnaževalo za leti 2016 in 2019 se prispevek vsake kurilne naprave, izražen v tonah na leto (tpa), izračuna z naslednjo enačbo:

prispevek k zgornji meji (tpa) = stopnja pretoka odpadnih plinov (Nm3pa) × MVE (mg/Nm3) × 1,0 × 10–9

kjer je:

—

„stopnja pretoka odpadnih plinov“ je stopnja prostorninskega pretoka odpadnih plinov, v kubičnih metrih na leto (Nm3pa), izražena kot povprečje v obdobju 2001–2010. Izražena je pri standardni temperaturi (273 K) in tlaku (101,3 kPa), ob ustrezni referenčni vsebnosti kisika (tj. enaki, kot je bila uporabljena za mejno vrednost emisij (MVE)) in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov,

—

„MVE“ je ustrezna mejna vrednost emisij za zadevno onesnaževalo, izražena v mg/Nm3, pri čemer je vsebnost kisika po prostornini pri odpadnem plinu 6 % pri trdnih gorivih, 3 % pri tekočih in plinastih gorivih (za kurilne naprave, ki niso plinske turbine ali plinski motorji) in 15 % pri plinskih turbinah in plinskih motorjih.

Podrobnosti o določitvi mejnih vrednosti emisij za izračun zgornjih meja emisij za leti 2016 in 2019 so navedene v oddelkih 3.2 in 3.3.

3.1.2 Poseben primer naprav, ki uporabljajo več vrst goriva in/ali vključujejo več vrst naprav

Enačbe iz oddelka 3.1.1 ni mogoče uporabiti za kurilne naprave, ki so v obdobju 2001–2010 uporabljale več vrst goriva (sočasno ali ne) ali so sestavljene iz več vrst naprav.

Za te kurilne naprave je treba uporabiti drugačne mejne vrednosti emisij in/ali referenčne pogoje za izračun njihovega prispevka k zgornjim mejam emisij. Zato se uporabi naslednja metoda.

prispevek k zgornji meji (tpa) = Σ [stopnja pretoka odpadnih plinov (Nm3pa) × MVE (mg/Nm3) × 1,0 × 10–9]

Ta enačba pomeni, da se za vsako vrsto goriva, uporabljeno v obdobju 2001–2010, povprečni letni volumen odpadnega plina (Nm3 na leto) pomnoži z ustrezno mejno vrednostjo emisij (ki ustreza skupni nazivni vhodni toplotni moči celotne kurilne naprave). Zmnožki se potem seštejejo za vse uporabljene vrste goriva.

Za vsako vrsto goriva je treba zagotoviti, da sta zmnožena volumen odpadnega plina in mejna vrednost emisij izražena pri enaki referenčni vsebnosti kisika.

Enak pristop se uporablja v primerih, ko je bila v obdobju 2001–2010, ob upoštevanju člena 29(1) in (2) Direktive 2010/75/EU, ena sama kurilna naprava sestavljena iz kombinacije različnih vrst naprav. Nazorna primera sta:

—	ena ali več plinskih turbin, kombiniranih z eno ali več vrstami kurilnih naprav,

—	en ali več plinskih motorjev, kombiniranih z eno ali več vrstami kurilnih naprav.

3.1.3 Najnižja stopnja razžveplanja (NSR)

Enačbe iz oddelka 3.1.1 ni mogoče uporabiti za kurilne naprave, ki uporabljajo domače trdno gorivo (10) in zaradi značilnosti tega goriva ne morejo biti v skladu z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij, določenimi za žveplov dioksid v Direktivi 2010/75/EU.

Za take naprave se lahko za izračun njihovega prispevka k zgornji meji emisij, ki velja za žveplov dioksid, namesto mejnih vrednosti emisij za žveplov dioksid uporabijo ustrezne najnižje stopnje razžveplanja (11).

V tem primeru se prispevek kurilne naprave k zgornji meji emisij žveplovega dioksida, v tonah na leto (tpa), izračuna z naslednjo enačbo:

prispevek k zgornji meji SO2 (tpa) = vnos žvepla (tpa) × (1 – (NSR/100)) × 2

kjer je:

—	„vnos žvepla“ je letna količina žvepla (S), ki ga vsebuje domače trdno gorivo, uporabljeno v kurilni napravi, izražena v tonah na leto (tpa) in kot povprečje v obdobju 2001–2010,

—	„NSR“ je ustrezna najnižja stopnja razžveplanja, izražena v odstotkih.

Podrobnosti o določitvi ustrezne najnižje stopnje razžveplanja za izračun zgornjih meja emisij za leti 2016 in 2019 za žveplov dioksid so navedene v oddelkih 3.2 in 3.3.

3.2 Ustrezne mejne vrednosti emisij in najnižje stopnje razžveplanja za izračun zgornjih meja emisij za leto 2016

V skladu s členom 32(3) Direktive 2010/75/EU se zgornja(-e) meja(-e) emisij za leto 2016 izračuna(-jo) na podlagi ustreznih mejnih vrednosti emisij iz Priloge III do Priloge VII k Direktivi 2001/80/ES ali, kjer je primerno, na podlagi najnižje stopnje razžveplanja iz Priloge III k Direktivi 2001/80/ES. Tako izračun zgornjih meja emisij za leto 2016 temelji na ustreznih mejnih vrednostih emisij in NSR, ki bi se v skladu z Direktivo 2001/80/ES za zadevno kurilno napravo uporabljale 1. januarja 2016, ob upoštevanju naslednjih določb (12).

Mejne vrednosti emisij in NSR se določijo na podlagi skupne nazivne vhodne toplotne moči celotne kurilne naprave na dan 31. decembra 2010, vrste(-vrst) uporabljenega goriva in letnega števila obratovalnih ur, izraženo kot povprečje v obdobju 2001–2010. Če je bila v obdobju od 27. novembra 2002 do 31. decembra 2010 moč kurilnih naprav povečana za vsaj 50 MW, se uporabljajo pravila za izračun ustreznih mejnih vrednosti emisij iz člena 10 Direktive 2001/80/ES.

Za vse plinske turbine, vključene v prehodni nacionalni načrt, se uporablja ustrezna mejna vrednost emisij za dušikove okside iz dela B Priloge VI k Direktivi 2001/80/ES, ne glede na člen 2(7)(j) Direktive 2001/80/ES.

Ker Direktiva 2001/80/ES ne določa mejnih vrednosti emisij za plinske motorje, se uporablja ustrezna mejna vrednost emisij za dušikove okside iz dela 1 Priloge V k Direktivi 2010/75/EU.

Za kurilne naprave, ki so v obdobju 2001–2010 uporabljale različne vrste goriva, se navede ustrezna mejna vrednost emisij za vsako posamezno gorivo. Oddelek 3.1.2 navaja podrobnosti o metodi, ki se uporabi za izračun prispevka vsake od teh naprav k zgornjim mejam emisij.

Direktiva 2001/80/ES dopušča, da nekatere kurilne naprave, ki obratujejo manj kot 1 500 ur (kot povprečje v petletnem obdobju), izpolnjujejo manj stroge mejne vrednosti emisij. Te je mogoče za izračun prispevka posamezne naprave k zgornji meji emisij za leto 2016 uporabiti le, če je povprečno število obratovalnih ur te naprave v letih 2001–2010 nižje od 1 500 ur na leto.

Pregled ustreznih mejnih vrednosti emisij iz Priloge III do Priloge VII k Direktivi 2001/80/ES in ustrezne NSR iz Priloge III k Direktivi 2001/80/ES je na voljo v preglednicah C.1, C.2 in C.3 iz Dodatka C k tej prilogi. (13)

3.3 Ustrezne mejne vrednosti emisij in najnižje stopnje razžveplanja za izračun zgornjih meja emisij za leto 2019

V skladu s členom 32(3) Direktive 2010/75/EU se zgornje meje emisij za leto 2019 izračunajo na podlagi ustreznih mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V k Direktivi 2010/75/EU ali, kjer je primerno, ustreznih stopenj razžveplanja iz dela 5 Priloge V k Direktivi 2010/75/EU. Tako izračun zgornjih meja emisij za leto 2019 temelji na ustreznih mejnih vrednostih emisij in NSR, ki bi se v skladu z Direktivo 2010/75/EU za zadevno kurilno napravo uporabljale 1. januarja 2019.

Pregled ustreznih mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V k Direktivi 2010/75/EU in ustreznih NSR iz dela 5 Priloge V k Direktivi 2010/75/EU je na voljo v preglednicah D.1, D.2 in D.3 iz Dodatka D k tej prilogi.

Direktiva 2010/75/EU dopušča, da nekatere kurilne naprave, ki obratujejo manj kot 1 500 ur (kot povprečje v petletnem obdobju), izpolnjujejo manj stroge mejne vrednosti emisij. Te je mogoče za izračun prispevka naprave k zgornji meji emisij za leto 2019 uporabiti le, če je povprečno število obratovalnih ur te naprave v letih 2001–2010 nižje od 1 500 ur na leto.

3.4 Izračun zgornjih meja emisij

3.4.1 Izračun zgornjih meja emisij za leti 2016 in 2019

Za leti 2016 in 2019 se zgornje meje skupnih emisij na onesnaževalo določijo s seštevanjem prispevkov vsake posamezne naprave k ustreznim zgornjim mejam emisij:

zgornja meja 2016 (tpa) = Σ [prispevek posamezne naprave k zgornji meji za leto 2016]

zgornja meja 2019 (tpa) = Σ [prispevek posamezne naprave k zgornji meji za leto 2019]

3.4.2 Izračun zgornjih meja emisij za leta 2017, 2018 in 2020

Zgornje meje za leto 2017 (zgornja meja 2017) se izračunajo z naslednjo enačbo:

Formula

Zgornje meje za leto 2018 (zgornja meja 2018) se izračunajo z naslednjo enačbo:

Formula

Zgornje meje za prvo polovico leta 2020 (zgornja meja 2020) se izračunajo kot polovica zgornjih meja za leto 2019:

Formula

4. Naknadne spremembe prehodnih nacionalnih načrtov

Države članice obvestijo Komisijo vsaj o naslednjem:

(a)

kurilnih napravah, za katere velja odstopanje z omejenim trajanjem v skladu s členom 33 Direktive 2010/75/EU;

Opomba:

Medtem ko morajo države članice posredovati svoje prehodne nacionalne načrte najpozneje 1. januarja 2013, morajo upravljavci do 1. januarja 2014 sporočiti pristojnemu organu, ali želijo uveljaviti odstopanje z omejenim trajanjem. Tako je lahko kurilna naprava najprej vključena v prehodni nacionalni načrt, predložen Komisiji, preden se zanjo uveljavi odstopanje z omejenim trajanjem. Potem ko je upravljavec kurilne naprave obvestil pristojni organ o odločitvi za uveljavitev odstopanja z omejenim trajanjem, je treba kurilno napravo odstraniti iz prehodnega nacionalnega načrta. Prispevke k veljavni(-m) zgornji(-m) meji(-am) emisij vsake od kurilnih naprav, ki bi spadale v člen 33 Direktive 2010/75/EU, je tako treba razbrati iz zgornje(-ih) meje(-a) emisij, izračunane(-ih) v zadnji sprejeti različici prehodnega nacionalnega načrta (ali, če tak načrt ni bil sprejet, izračunane(-ih) v zadnji različici prehodnega nacionalnega načrta, predloženi Komisiji).

(b)	kurilnih napravah, ki so zaprte (tj. tistih napravah, ki so dokončno prenehale obratovati) ali katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč je zmanjšana na manj kot 50 MW;

(c)

kurilnih napravah, v katerih se sosežig odpadkov začne po 31. decembru 2015 in ki bi zaradi tega spadale v poglavje IV Direktive 2010/75/EU.

Opomba:

Kot je navedeno v členu 32(3) Direktive 2010/75/EU, kadar je naprava, zajeta v predhodnem nacionalnem načrtu, zaprta ali ne spada več v področje uporabe poglavja III Direktive 2010/75/EU, to ne sme voditi v povečanje skupnih letnih emisij iz preostalih naprav, zajetih v tem načrtu.

Države članice za namen člena 32(6) Direktive 2010/75/EU niso zavezane sporočati Komisiji naslednjih informacij, saj naknadne spremembe, na katere se nanašajo, ne bi smele vplivati na veljavno(-e) zgornjo(-e) mejo(-e) emisij:

—	zmanjšanje ali povečanje skupne nazivne vhodne toplotne moči po 31. decembru 2010 (razen zmanjšanja za manj kot 50 MW),

—	zmanjšanje ali povečanje števila letnih obratovalnih ur po letu 2010,

—	sprememba uporabe goriva (vrste, kakovosti) po letu 2010 (razen prehoda na sežig odpadkov, zaradi česar bi bila naprava opredeljena kot naprava za sosežig odpadkov in s tem izločena iz prehodnega nacionalnega načrta).

Spremembe, ki vplivajo na ime naprave (na primer zaradi spremembe upravljavca), se sporočajo prek popisov emisij, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 6(3) tega sklepa in členom 72(3) Direktive 2010/75/EU.

(1) Enako pravilo velja glede členov 33, 34 in 35 Direktive 2010/75/EU. Posledično posamezen del kurilne naprave ne more biti zajet z določbami členov 33, 34 ali 35, medtem ko bi bil kak drug del (ali deli) te naprave vključen v prehodni nacionalni načrt.

(2) Kot je bilo poročano v popisu emisij, pripravljenem v skladu z Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

(3) Te informacije so potrebne za opredelitev ustreznih mejnih vrednosti emisij na dan 1. januarja 2016, kot določa člen 10 Direktive 2001/80/ES.

(4) „Obratovalne ure“ so čas, izražen v urah, v katerem kurilna naprava, v celoti ali po delih, obratuje in izpušča v zrak emisije, brez obdobja zagona in ustavitve.

(5) Na primer, plinske turbine so v prehodnem nacionalnem načrtu lahko zajete le glede emisij NOx. Druge naprave so lahko v prehodnem nacionalnem načrtu zajete za določeno(-a) onesnaževalo(-a), medtem ko za njihova druga onesnaževala veljajo mejne vrednosti emisij iz Priloge V k Direktivi 2010/75/EU.

(6) Za kurilne naprave, ki so se kadar koli v obdobju 2001–2010 uporabljale za sosežig odpadkov (ki niso „biomasa“ v skladu z opredelitvijo iz člena 3(31)(b) Direktive 2010/75/EU in so bili posledično zajeti z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28.12.2000, str. 91)), se količina sežganih odpadkov v navedenem obdobju ne vključi v to točko.

(7) Glej oddelek 3.1.1 te priloge o veljavnih referenčnih pogojih.

(8) Glej oddelek 3.1.2 te priloge.

(9) „Domače trdno gorivo“ pomeni naravno nastalo trdno gorivo, ki se uporablja v kurilni napravi, posebej namenjeni za to gorivo, in se pridobiva lokalno.

(10) To velja za kurilne naprave, ki so v obdobju 2001–2010 uporabljale domače trdno gorivo.

(11) „Stopnja razžveplanja“ pomeni razmerje v danem časovnem obdobju med količino žvepla, ki ga kurilna naprava ne izpusti v zrak, in količino žvepla, vsebovanega v trdnem gorivu, ki se vnese v kurilno napravo in ga naprava porabi v enakem časovnem obdobju.

(12) Vključitev naprave v nacionalni program za zmanjševanje emisij iz člena 4(6) Direktive 2001/80/ES ne vpliva na ustrezne mejne vrednosti emisij za izračun zgornjih meja emisij.

(13) Ta pregled ni izčrpen. Predvsem ne zajema situacij, ko je bila moč kurilne naprave med 27. novembrom 2002 in 31. decembrom 2010 povečana za vsaj 50 MW, zaradi česar so pomembne tudi mejne vrednosti emisij, navedene v delih B iz Priloge III do Priloge VII k Direktivi 2001/80/ES (uporaba člena 10 Direktive 2001/80/ES).

Dodatek A

Preglednica A.1

Predloga za seznam kurilnih naprav, ki jih je treba vključiti v prehodni nacionalni načrt

Številka

Ime kurilne naprave

Lokacija kurilne naprave

(naslov)

Datum predložitve vloge za prvo dovoljenje za kurilno napravo in datum, ko je kurilna naprava prvič začela obratovati

ALI

Datum izdaje prvega dovoljenja za kurilno napravo

Vsako povečanje skupne nazivne vhodne toplotne moči kurilne naprave za vsaj 50 MW, do katerega je prišlo med 27. novembrom 2002 in 31. decembrom 2010

(skupno povečanje v MW)

Skupna nazivna vhodna toplotna moč na dan 31. decembra 2010

(MW)

Letno število obratovalnih ur

(povprečje 2001–2010)

Onesnaževalo(-a) (SO2, NOx, prah), glede katerega(-ih) zadevna kurilna naprava NI zajeta v prehodnem nacionalnem načrtu

A	I	J						K	L	M
Številka	Navedite, če je kurilna naprava plinska turbina ali plinski motor	Letna količina porabljenega goriva (povprečje 2001–2010)						Povprečna letna stopnja pretoka odpadnih plinov (povprečje 2001–2010)	Letna količina žvepla, vnesenega v kurilno napravo prek uporabljenih domačih trdnih goriv (povprečje 2001–2010)	Uporabljeni faktor(-ji) pretvorbe, če je bila stopnja pretoka odpadnih plinov izračunana iz vnosa goriva (na vrsto goriva)
Številka		(TJ/leto)						(Nm3/leto)	(tpa)	(Nm3/GJ)
		črni premog	lignit	biomasa	druga trdna goriva	tekoča goriva	plinasta goriva

Dodatek B

Preglednica B.1

Predloga za izračun zgornjih meja emisij za leto 2016

A	B	C	D	E	F	G	H	I	J	K
Številka	Ime	Referenčna vsebnost kisika	Ustrezna MVE za SO2	Ustrezna stopnja razžveplanja	Prispevek kurilne naprave k zgornji meji za SO2 za leto 2016	Ustrezna MVE za NOx	Prispevek kurilne naprave k zgornji meji za NOx za leto 2016	Ustrezna MVE za prah	Prispevek kurilne naprave k zgornji meji za prah za leto 2016	Pripombe
Številka	Ime	(%)	(mg/Nm3)	(kjer je primerno)	(tpa)	(mg/Nm3)	(tpa)	(mg/Nm3)	(tpa)	Pripombe
(podatki za posamezno kurilno napravo)
VSOTA					ZGORNJA MEJA ZA SO2 SKUPAJ		ZGORNJA MEJA ZA NOx SKUPAJ		ZGORNJA MEJA ZA prah SKUPAJ

Preglednica B.2

Predloga za izračun zgornjih meja emisij za leto 2019

A	B	C	D	E	F	G	H	I	J	K
Številka	Ime	Referenčna vsebnost kisika	Ustrezna MVE za SO2	Ustrezna stopnja razžveplanja	Prispevek kurilne naprave k zgornji meji za SO2 za leto 2019	Ustrezna MVE za NOx	Prispevek kurilne naprave k zgornji meji za NOx za leto 2019	Ustrezna MVE za prah	Prispevek kurilne naprave k zgornji meji za prah za leto 2019	Pripombe
Številka	Ime	(%)	(mg/Nm3)	(kjer je primerno)	(tpa)	(mg/Nm3)	(tpa)	(mg/Nm3)	(tpa)	Pripombe
(podatki za posamezno kurilno napravo)
VSOTA					ZGORNJA MEJA ZA SO2 SKUPAJ		ZGORNJA MEJA ZA NOx SKUPAJ		ZGORNJA MEJA ZA prah SKUPAJ

Preglednica B.3

Pregled zgornjih meja emisij

(v tonah na leto)
	2016	2017	2018	2019	2020 (1. januar – 30. junij)
SO2
NOx
Prah

Dodatek C

Preglednica C.1

Mejne vrednosti emisij, ustrezne za izračun posameznih prispevkov k zgornjim mejam emisij za leto 2016 za kurilne naprave, ki niso plinske turbine in plinski motorji

Onesnaževalo	Vrsta goriva	MVE (mg/Nm3)
		50–100 MW	> 100–300 MW	> 300–500 MW	> 500 MW
SO2	Trdno	2 000	od 2 000 do 400 (linearna lestvica) (opomba 1)		400
	Tekoče	1 700		od 1 700 do 400 (linearna lestvica)	400
	Plinasto	35 na splošno 5 za utekočinjen plin 800 za koksarniški plin in plavžni plin
NOx (opomba 6)	Trdno (opomba 2)	600			200 (opomba 3)
	Tekoče	450			400
	Plinasto	300			200
Prah	Trdno	100			50 (opomba 4)
	Tekoče	50 (opomba 5)
	Plinasto	5 na splošno 10 za plavžni plin 50 za pline iz jeklarske industrije, ki jih je mogoče uporabiti drugje

Referenčna vsebnost kisika je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča in plinasta goriva.

Opombe:

1.	800 mg/Nm3 za kurilne naprave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto, s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki presega ali je enaka 400 MW.

2.	1 200 mg/Nm3 za kurilne naprave, ki so v 12-mesečnem obdobju, ki se je končalo 1. januarja 2001, uporabljale in še vedno uporabljajo trdna goriva z deležem hlapnih spojin, manjšim od 10 %.

3.	450 mg/Nm3 za kurilne narave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

100 mg/Nm3 za kurilne naprave, za katere je bilo prvotno gradbeno dovoljenje ali, če takega postopka ni bilo, prvotno obratovalno dovoljenje odobreno pred 1. julijem 1987 in ki uporabljajo trdno gorivo, katerega toplotna vrednost je manjša od 5 800 kJ/kg, vsebnost vlage presega 45 % po teži, skupna vsebnost vlage in pepela presega 60 % po teži in vsebnost kalcijevega oksida presega 10 %.

5.	100 mg/Nm3 za kurilne naprave, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč je manjša od 500 MW in ki uporabljajo tekoče gorivo z vsebnostjo pepela, ki presega 0,06 %.

Za kurilne naprave, ki se nahajajo v francoskih prekomorskih departmajih, na Azorih, Madeiri ali Kanarskih otokih, se uporabljajo naslednje MVE: trdna goriva na splošno: 650 mg/Nm3; trdna goriva z deležem hlapnih spojin, manjšim od 10 %: 1 300 mg/Nm3; tekoča goriva: 450 mg/Nm3; plinasta goriva: 350 mg/Nm3.

Preglednica C.2

Mejne vrednosti emisij, ustrezne za izračun posameznih prispevkov k zgornjim mejam emisij za leto 2016 za NOx za plinske turbine in plinske motorje

	MVE za NOx (mg/Nm3)
Plinski motorji (ki uporabljajo plinasta goriva)	100
Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki uporabljajo naslednja goriva:
Zemeljski plin (opomba 1)	50 (opombi 2 in 3)
Plinasta goriva, ki niso zemeljski plin	120
Lahki in srednje težki destilati	120

Referenčna vsebnost kisika je 15 %.

Opombe:

1.	Naravni plin v obliki metana z manj kot 20 % (volumskih) nečistoč in drugih sestavin.

75 mg/Nm3 v naslednjih primerih (kadar se izkoristek plinske turbine določi pri pogojih osnovne obremenitve po ISO):

—	plinske turbine za soproizvodnjo toplotne in električne energije s skupnim izkoristkom večjim od 75 %,

—	plinske turbine, ki se uporabljajo v kombiniranem ciklu s povprečnim letnim izkoristkom pri proizvodnji električne energije, ki presega 55 %,

—	plinske turbine za mehanske pogone.

3.	Za enociklične plinske turbine, ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz opombe 2, vendar je njihov izkoristek večji od 35 % (določeno pri osnovni obremenitvi po ISO), je MVE 50 × η/35, kjer je η izkoristek plinske turbine (pri osnovni obremenitvi po ISO), izražen kot odstotek.

Preglednica C.3

Najnižje stopnje razžveplanja, ustrezne za izračun posameznih prispevkov k zgornjim mejam emisij za leto 2016 za SO2 v primeru kurilnih naprav, ki uporabljajo domača trdna goriva in zaradi značilnosti teh goriv ne morejo biti v skladu z mejnimi vrednostmi emisij za SO2 iz člena 30(2) in (3) Direktive 2010/75/EU

Skupna nazivna vhodna toplotna moč	Najnižja stopnja razžveplanja
50–100 MW	60 %
> 100–300 MW	75 %
> 300–500 MW	90 %
> 500 MW	94 % na splošno 92 % za kurilne naprave, kjer je bila pogodba o namestitvi naprav za razžveplanje odpadnih plinov ali dodajanje apna sklenjena ter so se dela za namestitev naprave začela pred 1. januarjem 2001

Dodatek D

Preglednica D.1

Mejne vrednosti emisij, ustrezne za izračun posameznih prispevkov k zgornjim mejam emisij za leto 2019 za kurilne naprave, ki niso plinske turbine in plinski motorji

Onesnaževalo	Vrsta goriva	MVE (mg/Nm3)
		50–100 MW	> 100–300 MW	> 300–500 MW	> 500 MW
SO2	Premog, lignit in druga trdna goriva (opomba 1)	400	250	200
	Biomasa (opomba 1)	200
	Šota (opomba 1)	300		200
	Tekoče	350 (opomba 2)	250 (opomba 2)	200 (opomba 3)
	Plinasto	35 na splošno 5 za utekočinjen plin 400 za nizkokalorične pline iz koksarniške peči 200 za nizkokalorične pline iz plavžne peči
NOx	Premog, lignit in druga trdna goriva	300 (opombi 4 in 5)	200 (opomba 5)		200 (opomba 6)
	Biomasa in šota	300 (opomba 5)	250 (opomba 5)	200 (opomba 5)	200 (opomba 6)
	Tekoče	450	200 (opombi 5 in 7)	150 (opombi 5 in 7)	150 (opomba 3)
	Zemeljski plin (opomba 8)	100
	Drugi plini	300			200
Prah	Premog, lignit in druga trdna goriva	30	25	20
	Biomasa in šota	30	20
	Tekoče	30	25	20
	Plinasto	5 na splošno 10 za plavžni plin 30 za pline iz jeklarske industrije, ki jih je mogoče uporabiti drugje

Referenčna vsebnost kisika je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča in plinasta goriva.

Opombe:

1.	800 mg/Nm3 za kurilne narave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

2.	850 mg/Nm3 za kurilne narave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

3.	400 mg/Nm3 za kurilne narave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

4.	450 mg/Nm3 v primeru zgorevanja lignitnega prahu.

5.	450 mg/Nm3 za kurilne narave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

6.	450 mg/Nm3 za kurilne naprave, ki jim je bilo dovoljenje izdano pred 1. julijem 1987 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

7.	450 mg/Nm3 za kurilne naprave v kemičnih obratih, ki kot nekomercialno gorivo za lastne potrebe uporabljajo tekoče ostanke proizvodnje.

8.	Naravni plin v obliki metana z manj kot 20 % (volumskih) nečistoč in drugih sestavin.

Preglednica D.2

Mejne vrednosti emisij, ustrezne za izračun posameznih prispevkov k zgornjim mejam emisij za leto 2019 za NOx za plinske turbine in plinske motorje

	MVE za NOx (mg/Nm3)
Plinski motorji (ki uporabljajo plinasta goriva)	100
Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki uporabljajo naslednja goriva:
Zemeljski plin (opomba 1)	50 (opombe 2, 3 in 4)
Plinasta goriva, ki niso zemeljski plin	120 (opomba 5)
Lahki in srednje težki destilati	90 (opomba 5)

Referenčna vsebnost kisika je 15 %.

Opombe:

1.	Naravni plin v obliki metana z manj kot 20 % (volumskih) nečistoč in drugih sestavin.

75 mg/Nm3 v naslednjih primerih (kadar se izkoristek plinske turbine določi pri pogojih osnovne obremenitve po ISO):

—	plinske turbine za soproizvodnjo toplotne in električne energije s skupnim izkoristkom večjim od 75 %,

—	plinske turbine, ki se uporabljajo v kombiniranem ciklu s povprečnim letnim izkoristkom pri proizvodnji električne energije, ki presega 55 %,

—	plinske turbine za mehanske pogone.

3.	Za enociklične plinske turbine, ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz opombe 2, vendar je njihov izkoristek večji od 35 % (določeno pri osnovni obremenitvi po ISO), je MVE 50 × η/35, kjer je η izkoristek plinske turbine (pri osnovni obremenitvi po ISO), izražen kot odstotek.

4.	150 mg/Nm3 za kurilne narave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

5.	200 mg/Nm3 za kurilne narave, ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto.

Preglednica D.3

Najnižje stopnje razžveplanja, ustrezne za izračun posameznih prispevkov k zgornjim mejam emisij za leto 2019 za SO2 v primeru kurilnih naprav, ki uporabljajo domača trdna goriva in zaradi značilnosti teh goriv ne morejo biti v skladu z mejnimi vrednostmi emisij za SO2 iz člena 30(2) in (3) Direktive 2010/75/EU

Skupna nazivna vhodna toplotna moč	Najnižja stopnja razžveplanja
50–100 MW	80 %
> 100–300 MW	90 %
> 300 MW	96 % na splošno 95 % za kurilne naprave, ki uporabljajo naftni skrilavec

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/26

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 22. februarja 2012

o začasnem trženju semena vrste Triticum durum Desf., ki spada v sorto Marialva in ne izpolnjuje zahtev Direktive Sveta 66/402/EGS glede največje količine semen pšenice (Triticum aestivum L.)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 1114)

(2012/116/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (1) in zlasti člena 17(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na Portugalskem je količina razpoložljivega semena trde pšenice (Triticum durum Desf.) kategorije „certificirano seme“, druga generacija, sorte Marialva, ki ustreza nacionalnim okoljskim razmeram in izpolnjuje zahteve iz Direktive 66/402/EGS glede največje količine semen pšenice (Triticum aestivum L.), nezadostna in zato ne more zadovoljiti potreb navedene države članice.

(2)	Povpraševanju po takem semenu ni mogoče zadostiti s semenom iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 66/402/EGS.

(3)	Zato je treba Portugalsko pooblastiti, da dovoli trženje semena navedene sorte, za katerega veljajo manj stroge zahteve od tistih, ki veljajo za drugo generacijo certificiranega semena, za obdobje do 29. februarja 2012 in do največje količine 130 ton.

(4)	Poleg tega je treba druge države članice, ki lahko Portugalski dobavijo seme te sorte, pooblastiti, da dovolijo trženje takega semena, ne glede na to, ali je bilo pridelano v državi članici ali tretji državi.

(5)	Primerno je, da Portugalska prevzame vlogo koordinatorke za zagotovitev, da skupna količina semena, dovoljena v skladu s tem sklepom, ne presega največje količine, zajete v tem sklepu.

(6)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Trženje semena trde pšenice (Triticum durum Desf.) kategorije „certificirano seme“, druga generacija, sorte Marialva v Uniji, ki ne izpolnjuje zahtev iz točke (2)(A) Priloge II k Direktivi 66/402/EGS glede največje količine semen pšenice (Triticum aestivum L.), se dovoli.

Največja količina semen pšenice (Triticum aestivum L.), dovoljena v semenih trde pšenice (Triticum durum Desf.) iz prvega pododstavka, pa je 45 semen na maso vzorca iz stolpca 4 Priloge III k Direktivi 66/402/EGS.

To dovoljenje se odobri za skupno količino do 130 ton in za obdobje do 29. februarja 2012.

2. Poleg izpolnjevanja zahtev o označevanju iz Direktive 66/402/EGS uradna oznaka navaja, da seme ne izpolnjuje zahtev iz točke (2)(A) Priloge II k navedeni direktivi glede največje količine semen pšenice (Triticum aestivum L.).

Člen 2

1. Vsak dobavitelj, ki želi dati v promet seme iz člena 1, vloži vlogo za dovoljenje v državi članici, v kateri ima sedež ali v katero uvaža. Dobavitelj v vlogi navede količino semena, ki jo želi dati v promet.

2. Zadevna država članica dovoli dobavitelju, da seme iz člena 1 da v promet, razen če:

(a)	obstajajo utemeljeni razlogi za dvom, ali bo dobavitelj lahko dal v promet količino semena, za katero je zaprosil za dovoljenje;

(b)	bi ob upoštevanju informacij države članice koordinatorke iz tretjega pododstavka člena 3 izdaja dovoljenja povzročila prekoračitev največje skupne količine semena iz člena 1(1).

Pri točki (b) lahko v primeru, ko bi bilo zaradi največje skupne količine mogoče izdati dovoljenje le za del v vlogi navedene količine, zadevna država članica dobavitelju izda dovoljenje za dajanje te manjše količine v promet.

Člen 3

Države članice si medsebojno upravno pomagajo pri uporabi tega sklepa.

Portugalska prevzame vlogo države članice koordinatorke za zagotovitev, da količina semena, odobrena državam članicam za trženje v Uniji na podlagi tega sklepa, ne preseže največje skupne količine semena iz člena 1(1).

Vsaka država članica, ki prejme vlogo iz člena 2, takoj obvesti državo članico koordinatorko o količini iz vloge. Država članica koordinatorka takoj obvesti navedeno državo članico, ali bo dovoljenje povzročilo preseganje največje količine.

Člen 4

Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o količinah, za katere so izdale dovoljenje za trženje na podlagi tega sklepa.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 22. februarja 2012

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije

(1) UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/28

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 23. februarja 2012

o določitvi seznama ključnih odločilnih faz za oceno izvajanja programa Galileo glede zemeljskih centrov in postaj, ki jih je treba vzpostaviti v razvojni in uvajalni fazi programa

(2012/117/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (1) in zlasti člena 12(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Finančni in pravni okvir programa Galileo določa Uredba (ES) št. 683/2008. V skladu s to uredbo je Evropska unija lastnica vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v okviru programov, sistem, ki izhaja iz programa Galileo, pa sestavljata konstelacija satelitov in globalno omrežje zemeljskih postaj.

(2)

Celovito obvladovanje tveganj za oceno izvajanja programa Galileo pomeni, da upravljavec programa pravočasno sprejme ključne odločitve, tj. odločitve, ki imajo velik vpliv na stroške, časovni načrt, uspešnost in/ali tveganja, ter da pri ključnih odločitvah, ki jih je še treba sprejeti, in njihovem izvajanju deluje pregledno. Med temi odločitvami so odločitve o vzpostavitvi zemeljskih infrastruktur v razvojni in validacijski fazi ter v uvajalni fazi programa.

(3)	Globalno omrežje zemeljskih postaj sistema, ki izhaja iz programa Galileo, zajema na eni strani šest centrov in eno postajo, na drugi strani pa štiri serije t. i. „oddaljenih“ postaj.

(4)

Šest zemeljskih centrov in zemeljska postaja so: medsebojno redundantna centra, ki nadzorujeta splošno delovanje sistema (nadzorna centra ali GCC); center za varnost Galileo iz člena 16 Uredbe št. 683/2008, ki nadzoruje varnost sistema in zagotovljenih storitev ter je zaradi zagotavljanja neprekinjenosti storitve razdeljen na dva dela (center za varnost Galileo ali GSMC); storitveni center, ki povezuje sistem na eni strani ter uporabnike odprte storitve, komercialne storitve in storitve varovanja življenj na drugi strani (storitveni center GNSS ali GSC); center, ki nadzira ustvarjanje informacij, potrebnih za delovanje storitve iskanja in reševanja, ter zagotavlja povezavo med sistemom in organizacijo Cospas-Sarsat (storitveni center SaR); center, ki v imenu upravljavca programa in neodvisno od uporabnika ocenjuje kakovost zagotovljenih storitev ter uporabniškim skupnostim sporoča podatke o časovnih referencah in geodeziji (center za upravljanje delovanja sistema Galileo); postaja, ki omogoča preverjanje kakovosti signalov, ki jih v orbiti oddajajo sateliti takoj po izstrelitvi (preskušalna postaja v orbiti).

(5)

Pri izbiri lokacije teh centrov in postaj se upoštevajo morebitna prisotnost že obstoječih objektov in opreme, primernih za zadevne naloge, spoštovanje ustreznih varnostih zahtev za posamezni center in postajo, tehnične in finančne omejitve za delovanje ter nacionalne varnostne zahteve posamezne države članice.

(6)

Štiri serije t. i. oddaljenih postaj so: postaje za daljinsko upravljanje in telemetrijo, ki z „navzgornjimi“ in „navzdoljnimi“ povezavami delujejo kot rele med sateliti in nadzornima centroma (postaje TTC); merilne postaje Galileo, ki za omogočanje zagotavljanja storitev po eni strani izvajajo meritve psevdorazdalj, po drugi strani pa zbirajo signale, ki jih oddajajo sateliti, za nadzor njihove kakovosti (postaje GSS); postaje za nalaganje podatkov na satelite, ki satelitom pošiljajo potrebne podatke za zagotavljanje storitev (postaje ULS); postaje, ki zagotavljajo zbiranje podatkov, potrebnih za izvajanje storitve iskanja in reševanja (postaje SaR).

(7)

Pri izbiri števila in lokacije oddaljenih postaj se upoštevajo geografske in tehnične omejitve, povezane z optimalno razporeditvijo po vsem planetu, morebitna prisotnost že obstoječih objektov in opreme, primernih za zadevne naloge, upoštevanje varnostih zahtev za posamezno postajo ter nacionalne varnostne zahteve posamezne države članice. Ker se ta izbira lahko še spremeni glede na napredek programov in njihovih potreb ter razvoj logističnih ali političnih zahtev, sta število in lokacija oddaljenih postaj, ki jih je še treba vzpostaviti, zgolj okvirna.

(8)	Zato je treba določiti ključne odločilne faze za oceno vzpostavljanja elementov globalnega omrežja zemeljskih postaj sistema, ki izhaja iz programa Galileo.

(9)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Uredbe (ES) št. 683/2008 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ključne odločilne faze za oceno izvajanja programa Galileo glede zemeljskih centrov in postaj, ki jih je treba vzpostaviti v razvojni in uvajalni fazi programa iz člena 3(b) in (c) Uredbe (ES) št. 683/2008, so navedene v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. februarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

PRILOGA

Datum	Ključne odločilne faze	Ukrepi
2009–2016	Vzpostavitev zemeljskih centrov
2009–2014	Vzpostavitev dveh nadzornih centrov (GCC)	En nadzorni center se postopoma vzpostavlja v kraju Oberpfaffenhoffen (Nemčija). Vzpostavitev se je začela leta 2009 in bo končana leta 2014.
		En nadzorni center se postopoma vzpostavlja v kraju Fucino (Italija). Vzpostavitev se je začela leta 2009 in bo končana leta 2014.
2013–2015	Vzpostavitev centra za varnost Galileo (GSMC)	Center za varnost Galileo, ki je razdeljen na dva dela, naj bi se postopoma vzpostavil v Franciji in Združenem kraljestvu. Vzpostavitev naj bi se začela leta 2013 in končala leta 2015. Bila naj bi predmet sporazumov s Francijo in Združenim kraljestvom, ki bosta podpisana v letu 2012.
2011–2016	Vzpostavitev storitvenega centra GNSS (GSC)	Storitveni center GNSS se postopoma vzpostavlja v Madridu (Španija). Vzpostavitev se je začela leta 2011 in naj bi se končala leta 2016. Bila je predmet sporazuma, ki je bil s Španijo podpisan 17. marca 2011.
2012–2014	Vzpostavitev storitvenega centra SaR	Storitveni center SaR naj bi se postopoma vzpostavil v Toulousu (Francija). Vzpostavitev naj bi se začela leta 2012 in končala leta 2014 ter naj bi bila predmet sporazuma s Francijo.
2013–2014	Vzpostavitev centra za upravljanje delovanja sistema Galileo	Center za upravljanje delovanja sistema Galileo naj bi se postopoma vzpostavil v državi članici in kraju, ki še nista določena. Vzpostavitev naj bi se začela leta 2013 in končala leta 2014 ter naj bi bila predmet sporazuma z zadevno državo članico.
2010	Vzpostavitev preskušalne postaje v orbiti	Preskušalna postaja v orbiti je bila vzpostavljena leta 2010 v kraju Redu (Belgija). Vzpostavitev je sestavni del pogodbe, sklenjene med Komisijo in družbo Spaceopal 25. oktobra 2010 za zagotovitev delovnega sklopa „operativne dejavnosti“ uvajalne faze programa Galileo.
2009–2014	Vzpostavitev oddaljenih zemeljskih postaj
2010–2014	Vzpostavitev postaj TTC	Leta 2010 in 2011 sta bili postaji TTC vzpostavljeni v krajih Kiruna (Švedska) in Kourou (Francija). Med letoma 2012 in 2014 naj bi se postaje TTC vzpostavile na Tahitiju (Francoska Polinezija), Réunionu (Francija) in v kraju Nouméa (Nova Kaledonija). Vzpostavitev teh postaj TTC je predmet pogodb, sklenjenih med Evropsko vesoljsko agencijo in izvajalci storitev.
2009–2014	Vzpostavitev postaj GSS	Med letoma 2009 in 2011 so bile postaje GSS vzpostavljene v kraju Fucino (Italija), na otočju Svalbard (Norveška), v kraju Redu (Belgija), na Réunionu (Francija), v krajih Kourou (Francija), Nouméa (Nova Kaledonija), Troll (Norveška) in Papeete (Francoska Polinezija). Med letoma 2012 in 2014 naj bi se postaje GSS vzpostavile v kraju Kiruna (Švedska), na otoku Jan Mayen (Norveška), na Azorih (Portugalska), Kanarskih otokih (Španija) in na Madeiri (Portugalska), na otočju Kerguelen, na ozemlju Terre Adélie, na otočju Sveta Peter in Mihael, na otokih Wallis, Ascension in Diego Garcia ter na Falklandskem otočju. Vzpostavitev teh postaj GSS je predmet pogodb, sklenjenih med Evropsko vesoljsko agencijo in izvajalci storitev.
2009–2011	Vzpostavitev postaj ULS	Med letoma 2009 in 2011 so bile postaje ULS vzpostavljene na Tahitiju (Francoska Polinezija), v kraju Kourou (Francija), na Réunionu (Francija), v Novi Kaledoniji in na otočju Svalbard (Norveška). Vzpostavitev teh postaj ULS je predmet pogodb, sklenjenih med Evropsko vesoljsko agencijo in izvajalci storitev.
2012–2013	Vzpostavitev postaj SaR	V letih 2012 in 2013 naj bi se postaje SaR vzpostavile na otočju Svalbard (Norveška), v Toulousu (Francija) ter v krajih Makarios (Ciper) in Maspalomas (Španija). Vzpostavitev teh postaj SaR bo predmet pogodb med Evropsko vesoljsko agencijo in izvajalci storitev za postaji Svalbard in Maspalomas, sporazuma med Komisijo in Ciprom za postajo Makarios ter pogodbe med Komisijo in izvajalcem storitev za postajo Toulouse.

24.2.2012

Uradni list Evropske unije

L 52/32

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

( Uradni list Evropske unije L 282 z dne 28. oktobra 2011 )

Stran 80, drugi stolpec pri oznaki KN 0407 21 00:

Sklic na opombo pod črto 2 se črta.

Stran 105, tretji stolpec pri oznaki KN 1001 11 00:

Sklic na opombo pod črto 1 se črta.

Stran 105, tretji stolpec pri oznaki KN 1001 91 00:

Sklica na opombi pod črto 1 in 2 se črtata.

Stran 883, drugi stolpec pri zaporedni številki 75:

Oznaki 1001 11 00 in 1001 91 90 se črtata.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.052.slv
Uradni list Evropske unije		L 52

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 24. februar 2012

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
		2012/113/EU
	*	Sklep Sveta z dne 14. februarja 2012 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Indonezije o nekaterih vidikih zračnih prevozov	1
		2012/114/EU
	*	Sklep Sveta z dne 14. februarja 2012 o stališču Evropske unije na Generalnem svetu Svetovne trgovinske organizacije (STO) o zahtevi Pakistana za STO oprostitev dodatnih avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih je odobrila Evropska unija	2
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 160/2012 z dne 23. februarja 2012 o določitvi zneska vnaprejšnje pomoči za zasebno skladiščenje masla za leto 2012	3
	*	Uredba Komisije (EU) št. 161/2012 z dne 23. februarja 2012 o nujnih ukrepih za varstvo staležev vahenj v vodah zahodno od Škotske	6
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 162/2012 z dne 23. februarja 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	8
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 163/2012 z dne 23. februarja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z reprezentativnimi cenami v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc	10
		SKLEPI
		2012/115/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 10. februarja 2012 o določitvi pravil glede prehodnih nacionalnih načrtov iz Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 612) ( 1 )	12
		2012/116/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 22. februarja 2012 o začasnem trženju semena vrste Triticum durum Desf., ki spada v sorto Marialva in ne izpolnjuje zahtev Direktive Sveta 66/402/EGS glede največje količine semen pšenice (Triticum aestivum L.) (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 1114)	26
		2012/117/EU
	*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 23. februarja 2012 o določitvi seznama ključnih odločilnih faz za oceno izvajanja programa Galileo glede zemeljskih centrov in postaj, ki jih je treba vzpostaviti v razvojni in uvajalni fazi programa	28

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, 28.10.2011)	32


	(1) Besedilo velja za EGP