|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.047.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 47 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 55 |
|
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
|
UREDBE |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 140/2012 z dne 17. februarja 2012 o dovoljenju za natrijev monenzin kot krmni dodatek za piščance za nesnice (imetnik dovoljenja Huvepharma NV Belgium) ( 1 ) |
|
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
|
SKLEPI |
|
|
|
|
2012/93/Euratom |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2012/94/Euratom |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2012/95/Euratom |
|
|
|
* |
||
|
|
|
2012/96/EU |
|
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
* |
||
|
|
|
2012/99/EU |
|
|
|
* |
Izvedbeni sklep Komisije z dne 17. februarja 2012 o podrobnih ureditvah za zbiranje premij za presežne emisije CO2 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) |
|
|
|
|
2012/100/EU |
|
|
|
* |
Sklep Komisije z dne 17. februarja 2012 o metodi za zbiranje premij za presežne emisije CO2 novih osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/1 |
UREDBA SVETA (EURATOM) št. 139/2012
z dne 19. decembra 2011
o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 7 in 10 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije po posvetovanju z Znanstveno-tehničnim odborom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja za obdobje 2012–2013 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program) je bil sprejet s Sklepom Sveta 2012/93/Euratom (3). Komisija je odgovorna za zagotovitev izvajanja okvirnega programa in njegovih posebnih programov, vključno s povezanimi finančnimi vidiki. |
|
(2) |
Okvirni program bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5). |
|
(3) |
Poleg tega bi bilo treba okvirni program izvajati v skladu s pravili za državno pomoč, zlasti s pravili glede državne pomoči za raziskave in razvoj, ki so sedaj predvidena v Okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (6). |
|
(4) |
V okvirnem programu se ohranijo splošni obseg in načela sedmega okvirnega programa Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (7). |
|
(5) |
Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz bi morala omogočiti skladen, celovit in pregleden okvir za zagotovitev kar najbolj učinkovitega izvajanja, ob upoštevanju potrebe po lahkem dostopu za vse udeležence s pomočjo poenostavljenih postopkov v skladu z načelom sorazmernosti. |
|
(6) |
Temu okvirnemu programu bi morala koristiti pobuda Komisije za poenostavitev izvajanja okvirnih programov na področju raziskav, vključena v Sklep Komisije C(2011) 174 z dne 24. januarja 2011 o treh ukrepih za poenostavitev izvajanja Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2006/970/Euratom in spremembi sklepov. Ta sklep Komisije spreminja vzorčni sporazum o donaciji, sprejet v okviru Sklepa Sveta 2006/970/Euratom. |
|
(7) |
Ta pravila bi morala še naprej omogočati lažje izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo razvijejo udeleženci, tudi ob upoštevanju načina, kako se udeleženec lahko organizira v mednarodnem okviru, ter hkrati ščititi legitimne interese drugih udeležencev in Skupnosti. |
|
(8) |
Okvirni program bi moral spodbujati udeležbo iz najbolj oddaljenih regij Skupnosti ter tudi iz širokega spektra podjetij, raziskovalnih središč in univerz. |
|
(9) |
Zaradi doslednosti in preglednosti bi bilo treba uporabljati opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (8). |
|
(10) |
Določiti je treba minimalne pogoje za udeležbo, in sicer kot splošno pravilo ter za posebne posredne ukrepe iz okvirnega programa. |
|
(11) |
Vsak pravni subjekt bi moral imeti možnost sodelovati, če so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, s katero so izpolnjeni več kot le minimalni pogoji, bi morala zagotoviti učinkovito izvajanje zadevnega posrednega ukrepa. |
|
(12) |
Mednarodne organizacije, katerih poslanstvo je razvijanje sodelovanja na področju jedrskih raziskav in usposabljanja v Evropi in ki so v glavnem sestavljene iz držav članic ali pridruženih držav, bi bilo treba spodbujati k sodelovanju v okvirnem programu. |
|
(13) |
Predvideti bi bilo treba tudi sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah in mednarodnih organizacij, kot je določeno v členu 101 Pogodbe. Vendar bi moralo biti tako sodelovanje upravičeno v smislu večjega prispevanja k ciljem okvirnega programa. |
|
(14) |
V skladu s členom 198 Pogodbe pravni subjekti z neevropskih ozemelj, ki so pod pristojnostjo držav članic, izpolnjujejo pogoje za udeležbo v okvirnem programu. |
|
(15) |
Določiti je treba pogoje, v skladu s katerimi bi bila udeležencem v posrednih ukrepih zagotovljena finančna sredstva Skupnosti. |
|
(16) |
Komisija bi morala poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi, Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002 in tej uredbi, vzpostaviti dodatna pravila in postopke za predložitev, ocenjevanje in izbiro predlogov, dodelitev sredstev in pritožbene postopke za udeležence. Določiti bi bilo treba zlasti pravila za sodelovanje neodvisnih strokovnjakov. |
|
(17) |
Trajanje okvirnega programa je omejeno na dve leti, medtem ko bo sedmi okvirni program Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (9) ter za katerega veljajo podobna pravila kot za sedmi okvirni program Skupnosti, veljal vzporedno do konca leta 2013. Zato je primerno, da se uporabijo pravila, ki so podobna tistim iz sedmega okvirnega programa Unije, in se izogne večjim spremembam za udeležence. |
|
(18) |
Komisija bi morala poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi in Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002, za okvirni program vzpostaviti nadaljnja pravila in postopke za urejanje ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev posrednih ukrepov v sklopu okvirnega programa. V takšnih pravilih bi bilo treba doseči pravo ravnovesje med zaščito finančnih interesov Unije ter poenostavitvijo in olajšanjem udeležbe pravnih subjektov v okvirnem programu. Da bi zagotovili dosledno preverjanje obstoja in pravnega statusa udeležencev posrednih ukrepov, kot tudi njihove finančne in poslovne sposobnosti, in se izognili večjim spremembam za udeležence, je za okvirni program priporočljivo uporabljati pravila, sprejeta s Sklepom Komisije C(2007) 2466 z dne 13. junija 2007, za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa ter finančne in poslovne sposobnosti udeležencev posrednih ukrepov, ki dobivajo podporo v obliki donacij v okviru sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ter sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2013). |
|
(19) |
V zvezi s tem Finančna uredba, Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002 in Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (10) med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Unije, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za izterjavo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz postopkov sklenitve pogodb in dodelitve donacij, s tem povezane kazni in revizije, preglede ter inšpekcije Komisije in Računskega sodišča. |
|
(20) |
Udeleženci bi morali finančni prispevek Skupnosti prejeti brez nepotrebnih zamud. |
|
(21) |
Sporazumi, sklenjeni za vsak ukrep, bi morali predvideti kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je pooblastila, kot tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, in preglede na kraju samem, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (11). |
|
(22) |
Komisija bi morala spremljati posredne ukrepe, ki se izvajajo v sklopu okvirnega programa, ter tudi okvirni program in njegove posebne programe v obdobju 2012–2013. Da bi zagotovili učinkovito in usklajeno spremljanje ter ocenjevanje izvajanja posrednih ukrepov, bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati ustrezen informacijski sistem. |
|
(23) |
Okvirni program bi moral odražati in spodbujati splošna načela, določena v Priporočilu Komisije 2005/251/ES z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (12), obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj. |
|
(24) |
Pravila, ki urejajo razširjanje rezultatov raziskav, bi morala zagotoviti, da udeleženci po potrebi varujejo intelektualno lastnino, pridobljeno z ukrepi, ter da uporabljajo in razširjajo te rezultate. |
|
(25) |
Ob upoštevanju pravic imetnikov intelektualne lastnine bi morala biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem in po potrebi njihovim pridruženim subjektom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za opravljanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja. |
|
(26) |
„Jamstveni sklad za udeležence“, ki je bil vzpostavljen v okviru sedmega okvirnega programa Skupnosti in ga upravlja Komisija, bi moral še naprej delovati in kriti dolgovane in neporavnane zneske partnerjev, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti iz okvirnega programa. Vzpostavitev takega sklada je spodbudila poenostavitev in olajšala udeležbo, obenem pa zavarovala finančne interese Unije na način, ki je primeren tudi za okvirni program. |
|
(27) |
Prispevki Skupnosti k skupnemu podjetju, vzpostavljenemu v skladu s členi 45 do 51 Pogodbe, ne spadajo v področje uporabe te uredbe. |
|
(28) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
|
(29) |
Skupnost bi morala zagotoviti finančno podporo v skladu s Finančno uredbo, med drugim z javnimi naročili, v obliki cene za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov, z donacijami, članarinami za organizacije in honorarji za neodvisne strokovnjake – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter drugih pravnih subjektov pri ukrepih, ki jih izvaja en ali več udeležencev s pomočjo shem financiranja, opredeljenih v Prilogi II k Sklepu 2012/93/Euratom o vzpostavitvi okvirnega programa 2012–2013 (v nadaljnjem besedilu: posredni ukrepi).
Določa tudi pravila v skladu s tistimi iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba) in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za udeležence v posrednih ukrepih v sklopu okvirnega programa.
Kar zadeva rezultate raziskav, ki se izvajajo v sklopu okvirnega programa, ta uredba določa pravila za razkritje novega znanja s katerim koli ustreznim sredstvom, razen s tistim, ki izhaja iz formalnosti za njegovo zaščito, vključno z objavo novega znanja v vseh sredstvih obveščanja (v nadaljnjem besedilu: razširjanje).
Poleg tega določa pravila za neposredno ali posredno uporabo novega znanja v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, ki jih ne zajema zadevni posredni ukrep, vključno z razvijanjem, izdelavo in trženjem proizvoda ali postopka, oblikovanjem in opravljanjem storitve (v nadaljnjem besedilu: uporaba).
Glede novega in že obstoječega znanja ta uredba določa pravila v zvezi z licencami in uporabniškimi pravicami zanje (v nadaljnjem besedilu: pravice dostopa).
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično osebo ali katero koli pravno osebo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države, v kateri ima sedež, zakonodajo Evropske unije ali mednarodnim pravom, ki ima status pravne osebe ter lahko v svojem imenu uresničuje pravice in sprejema obveznosti; |
|
2. |
„pridruženi subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki ga udeleženec neposredno ali posredno nadzoruje ali je pod enakim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec; možne oblike nadzora so opredeljene v členu 7(2); |
|
3. |
„pošteni in razumni pogoji“ pomeni ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji, ob upoštevanju konkretnih okoliščin pri prošnjah za dostop, na primer dejanske ali potencialne vrednosti novega ali že obstoječega znanja, ki je predmet prošnje za dostop, in/ali obsega, trajanja ali drugih značilnosti predvidene uporabe; |
|
4. |
„novo znanje“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ne glede na to, ali so varovani ali ne, ki so pridobljeni s zadevnim posrednim ukrepom, vključno s pravicami, povezanimi z avtorskimi pravicami, pravicami iz modela, patentnimi pravicami, žlahtniteljskimi pravicami ali podobnimi oblikami zaščite; |
|
5. |
„že obstoječe znanje“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred pristopom k sporazumu o donaciji, vključno z avtorskimi pravicami ali drugimi pravicami intelektualne lastnine, ki se nanašajo na te informacije, za katere so bili zahtevki vloženi pred njihovim pristopom k sporazumu o donaciji in ki so potrebne za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo rezultatov posrednega ukrepa; |
|
6. |
„udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki prispeva k posrednemu ukrepu ter ima pravice in obveznosti do Skupnosti; |
|
7. |
„raziskovalna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je ustanovljen kot neprofitna organizacija in ima za enega od glavnih ciljev izvajanje raziskav ali tehnološki razvoj; |
|
8. |
„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica; |
|
9. |
„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, v skladu s katerim ali na podlagi katerega daje finančni prispevek za celotni okvirni program ali njegov del; |
|
10. |
„mednarodna organizacija“ pomeni medvladno organizacijo, razen Evropske unije, ki ima pravno osebnost po mednarodnem javnem pravu, kot tudi specializirane agencije, ki jih ustanovi takšna mednarodna organizacija; |
|
11. |
„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članov so države članice ali pridružene države ter katere glavni cilj je spodbujati znanstveno in tehnološko sodelovanje v Evropi; |
|
12. |
„javna organizacija“ pomeni vsak pravni subjekt, ustanovljen kot tak z nacionalnim pravom, in mednarodne organizacije; |
|
13. |
„MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES; |
|
14. |
„delovni program“ pomeni načrt, ki ga sprejme Komisija za izvedbo posebnega programa, kot je opredeljeno v členu 6 Sklepa Sveta 2012/94/Euratom z dne 19. decembra 2011 o posebnem programu, ki se bo s posrednimi ukrepi izvajal v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (13); |
|
15. |
„sheme financiranja“ pomeni mehanizme za financiranje posrednih ukrepov s strani Skupnosti, določene v Prilogi II k Sklepu 2012/93/Euratom. |
Za namene točke 1 prvega odstavka se v primeru fizičnih oseb sklicevanja na sedež štejejo kot sklicevanja na običajno prebivališče.
Člen 3
Zaupnost
Ob upoštevanju pogojev, določenih v vzorčnem sporazumu o donaciji, vzorcu obvestila o imenovanju ali vzorcu pogodbe, obravnavajo Komisija in udeleženci kot zaupne vse podatke, znanje in dokumente, ki so jim bili sporočeni kot zaupni.
POGLAVJE II
UDELEŽBA
Člen 4
Posebna pravila za raziskave fuzijske energije
Pravila iz tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v posebna pravila za dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“ iz poglavja IV.
ODDELEK 1
Minimalni pogoji
Člen 5
Splošna načela
1. Katero koli podjetje, univerza, raziskovalno središče ali drugi pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali v tretji državi lahko sodeluje pri posrednem ukrepu pod pogojem, da so izpolnjeni minimalni pogoji, določeni v tem poglavju, vključno s kakršnimi koli pogoji, določenimi v skladu s členom 11.
2. V primeru posrednih ukrepov iz člena 6 ali 8, pri katerih so minimalni pogoji lahko izpolnjeni brez udeležbe pravnega subjekta s sedežem v državi članici, pa je udeležba odvisna od izpolnjevanja dodatnega pogoja, da se spodbuja doseganje ciljev, določenih v členih 1 in 2 Pogodbe.
3. Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: JRC) lahko sodeluje pri posrednih ukrepih na isti podlagi ter z istimi pravicami in obveznostmi kot pravni subjekt s sedežem v državi članici.
Člen 6
Minimalni pogoji
1. Minimalni pogoji za posredne ukrepe so:
|
(a) |
sodelujejo vsaj trije pravni subjekti, od katerih ima vsak sedež v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa dva ne smeta imeti sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi; |
|
(b) |
vsi trije pravni subjekti so med seboj neodvisni v skladu s členom 7. |
2. Kadar je eden od udeležencev JRC, mednarodna evropska interesna organizacija ali subjekt, ustanovljen v skladu z zakonodajo Evropske unije, se za namene odstavka 1(a) ti udeleženci štejejo za ustanovljene v državi članici ali pridruženi državi, v kateri nima sedeža drug udeleženec v istem ukrepu.
Člen 7
Neodvisnost
1. Dva pravna subjekta se štejeta za neodvisna drug od drugega, kadar noben od njiju ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot drugi.
2. Za namene odstavka 1 ima lahko nadzor zlasti obliko:
|
(a) |
neposrednega ali posrednega deleža več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v zadevnem pravnem subjektu ali večine glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta; |
|
(b) |
neposrednega ali posrednega dejanskega ali pravnega razpolaganja s pooblastili za odločanje v zadevnem pravnem subjektu. |
3. Vendar se naslednja odnosa med pravnimi subjekti sama po sebi ne štejeta za nadzorni odnos:
|
(a) |
ista javna investicijska korporacija, institucionalni investitor ali družba tveganega kapitala ima neposreden ali posreden delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov; |
|
(b) |
ista javna organizacija ima v lasti zadevne pravne subjekte ali jih nadzira. |
Člen 8
Usklajevalni in podporni ukrepi ter usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev
Za usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe na področju usposabljanja in poklicnega razvoja raziskovalcev je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta.
Prvi odstavek se ne uporablja za ukrepe, katerih cilj je usklajevanje raziskovalnih dejavnosti.
Člen 9
Edini udeleženec
Kadar so minimalni pogoji za posredni ukrep izpolnjeni z udeležbo več pravnih subjektov, ki skupaj sestavljajo en pravni subjekt, je lahko ta pravni subjekt edini udeleženec v posrednem ukrepu, pod pogojem, da ima sedež v državi članici ali pridruženi državi.
Člen 10
Mednarodne organizacije in pravni subjekti s sedežem v tretjih državah
Udeležba v posrednih ukrepih je na voljo mednarodnim organizacijam in pravnim subjektom s sedežem v tretjih državah, potem ko so izpolnjeni minimalni pogoji iz tega poglavja ter tudi vsi pogoji, določeni v posebnih programih ali ustreznih delovnih programih.
Člen 11
Dodatni pogoji
Poleg minimalnih pogojev, določenih v tem poglavju, so lahko pogoji glede minimalnega števila udeležencev določeni v posebnih programih ali delovnih programih.
V skladu z vrsto in cilji posrednega ukrepa so lahko v njih določeni tudi dodatni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z vrsto udeleženca in po potrebi njegovim sedežem.
ODDELEK 2
Postopki
Člen 12
Razpisi za zbiranje predlogov
1. Komisija objavlja razpise za zbiranje predlogov za posredne ukrepe v skladu z zahtevami, določenimi v ustreznih posebnih programih in delovnih programih.
Poleg obveščanja, določenega v Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002, Komisija objavi razpise za zbiranje predlogov na spletni strani Evropske komisije za okvirni program, prek posebnih informacijskih kanalov ter pri nacionalnih točkah za stike, ki jih vzpostavijo države članice in pridružene države.
2. Komisija v razpisih za zbiranje predlogov po potrebi navede, da udeležencem ni treba skleniti konzorcijske pogodbe.
3. V razpisih za zbiranje predlogov morajo biti jasno opredeljeni cilji, da se prepreči nepotreben odziv vlagateljev.
Člen 13
Izjeme
Komisija ne objavi razpisa za zbiranje predlogov za:
|
(a) |
usklajevalne in podporne ukrepe, ki jih morajo izvajati pravni subjekti, opredeljeni v posebnih programih ali v delovnih programih, če posebni program dovoljuje opredelitev upravičencev v delovnih programih, v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002; |
|
(b) |
usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali storitev po pravilih za postopke javnih naročil iz Finančne uredbe; |
|
(c) |
usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z imenovanjem neodvisnih strokovnjakov; |
|
(d) |
druge ukrepe, kadar tako določa Finančna uredba ali Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002. |
Člen 14
Ocenjevanje, izbira in dodelitev
1. Komisija na podlagi načel za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev oceni vse predloge, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.
Merila so merila odličnosti, učinka in izvajanja. V okviru teh pogojev se v delovnem programu nadalje določijo merila za ocenjevanje in izbiro, poleg tega se lahko dodajo dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti ali določijo nadaljnje podrobnosti za uporabo meril.
2. Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.
3. Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Odločitve o financiranju se sprejmejo na podlagi navedene razvrstitve.
Člen 15
Postopek predložitve, ocenjevanja, izbire in dodelitve
1. Kadar je v razpisu za zbiranje predlogov določen dvostopenjski postopek ocenjevanja, se pri nadaljnjem ocenjevanju upoštevajo le predlogi, ki so bili na podlagi ocene izpolnjevanja omejenega sklopa meril sprejeti na prvi stopnji.
2. Kadar razpis za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se predložitev popolnega predloga na drugi stopnji zahteva samo od tistih vlagateljev, katerih predlogi so bili sprejeti v okviru ocenjevanja na prvi stopnji.
Vsi vlagatelji so nemudoma obveščeni o rezultatih ocenjevanja na prvi stopnji.
3. Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek predložitve predlogov, ter s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve ter objavi navodila za vlagatelje in smernice za ocenjevalce. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek predložitve (vključno s pravili glede obsega in vrste predlogov na prvi stopnji ter popolnih predlogov na drugi stopnji) in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.
Komisija priskrbi informacije in določi pritožbene postopke za vlagatelje.
4. Pri okvirnem programu se bodo uporabljala pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa kot tudi poslovne in finančne sposobnosti udeležencev posrednih ukrepov, ki dobivajo podporo v obliki donacij v okviru sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ter sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011), sprejeta s Sklepom Komisije C(2007) 2466 z dne 13. junija 2007.
Komisija takšno preverjanje ponovi le, če se je spremenil položaj zadevnega udeleženca.
Člen 16
Imenovanje neodvisnih strokovnjakov
1. Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju predlogov.
Za usklajevalne in podporne ukrepe iz člena 13 se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.
2. Neodvisni strokovnjaki so izbrani na podlagi usposobljenosti in znanja, ki ustrezata nalogam, ki so jim dodeljene. Če morajo neodvisni strokovnjaki obdelovati tajne podatke, morajo biti pred imenovanjem ustrezno varnostno preverjeni.
Neodvisni strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za posameznike in na podlagi razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so nacionalne raziskovalne agencije, raziskovalne ustanove ali podjetja, zaradi sestave seznama ustreznih kandidatov.
Komisija lahko, če se ji zdi primerno, izbere katerega koli posameznika, ki je ustrezno usposobljen in ni na seznamu.
Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zagotovitev ustrezne zastopanosti obeh spolov pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov.
3. Komisija pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka sprejme vse potrebne ukrepe in se prepriča, da strokovnjak ni v navzkrižju interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.
4. Komisija podpiše obvestilo o imenovanju med Skupnostjo in vsakim neodvisnim strokovnjakom na podlagi vzorca obvestila o imenovanju, sprejetega s Sklepom Komisije C(2008) 4617 z dne 21. avgusta 2008.
5. Komisija enkrat na leto v vseh ustreznih sredstvih obveščanja objavi seznam neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali pri okvirnem programu in posameznem posebnem programu.
Člen 17
Splošno
1. Udeleženci izvedejo posredni ukrep ter v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Udeleženci, ki sodelujejo pri istem posrednem ukrepu, delo opravljajo solidarno do Skupnosti.
2. Komisija na podlagi vzorca iz člena 18 in ob upoštevanju značilnosti zadevne sheme financiranja sestavi sporazum o donaciji med Skupnostjo in udeleženci.
3. Udeleženci ne prevzamejo nobenih obveznosti, ki niso v skladu s sporazumom o donaciji.
4. Če kateri izmed udeležencev ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem posrednega ukrepa, ostali udeleženci izpolnijo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o donaciji brez kakršnega koli dodatnega prispevka Skupnosti, razen če jih Komisija izrecno ne razbremeni te obveznosti.
5. Če izvedba ukrepa ni več mogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha izvajati ukrep.
6. Udeleženci zagotovijo, da je Komisija obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na izvajanje posrednega ukrepa ali na interese Skupnosti.
7. Če tako določa sporazum o donaciji, lahko udeleženci v posrednem ukrepu za določene elemente dela sklenejo podizvajalske pogodbe s tretjimi strankami.
8. Komisija določi pritožbene postopke za udeležence.
Člen 18
Splošne določbe sporazuma o donaciji
1. Vzorčni sporazum o donaciji, ki je bil sprejet s Sklepom Komisije C(2007) 1509 z dne 10. aprila 2007 za sedmi okvirni program (2007–2011), se bo uporabljal pri okvirnem programu.
Sporazum o donaciji določa pravice in obveznosti udeležencev do Skupnosti v skladu s Sklepom 2006/970/Euratom, to uredbo, Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter v skladu s splošnimi načeli prava Unije.
Prav tako v skladu z enakimi pogoji določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci, ko se posredni ukrep že izvaja.
2. Kadar je ustrezno, sporazum o donaciji določa, kateri del finančnega prispevka Skupnosti temelji na povračilu upravičenih stroškov in kateri del temelji na pavšalnih stopnjah (vključno s stroški na enoto) ali na pavšalnih zneskih.
3. Sporazum o donaciji določa spremembe v sestavi konzorcija, pri katerih se zahteva predhodna objava odprtega razpisa.
4. Sporazum o donaciji zahteva, da se Komisiji predložijo redna poročila o napredku pri izvajanju zadevnega posrednega ukrepa.
5. Kadar je ustrezno, sporazum o donaciji določa, da mora biti Komisija vnaprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja na tretjo stranko.
6. Če sporazum o donaciji od udeležencev zahteva, da izvedejo dejavnosti, od katerih imajo koristi tretje stranke, udeleženci s tem seznanijo širšo javnost ter pregledno, pošteno in nepristransko opredelijo, ocenijo ter izberejo tretje stranke. Če delovni program tako določa, se v sporazumu o donaciji določijo merila za izbiro takih tretjih strank. Komisija si pridržuje pravico, da ugovarja izbiri tretjih strank.
7. Komisija ta vzorčni sporazum o donaciji pripravi v tesnem sodelovanju z državami članicami. Če se izkaže, da je potrebna bistvena sprememba vzorčnega sporazuma o donaciji, ga Komisija ustrezno spremeni, pri tem pa tesno sodeluje z državami članicami.
8. Vzorčni sporazum o donaciji odraža splošna načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Po potrebi obravnava sinergijo z izobraževanjem na vseh stopnjah, pripravljenost in sposobnost za pospeševanje dialoga ter razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s splošno javnostjo izven raziskovalne skupnosti, dejavnosti za povečanje udeležbe in vloge žensk v raziskavah ter dejavnosti, ki obravnavajo družbeno-ekonomske vidike raziskav.
9. Vzorčni sporazum o donaciji predvideva kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvajajo Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga ta pooblasti, in Računsko sodišče.
10. V sporazumu o donaciji so določeni roki, v okviru katerih udeleženci oddajajo različna obvestila iz te uredbe.
Člen 19
Določbe o pravicah dostopa, uporabi in razširjanju
1. Sporazum o donaciji določa pravice in obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabe in razširjanja, če teh pravic in obveznosti ne določa že ta uredba.
V ta namen je v njem določeno, da je treba Komisiji predložiti načrt za uporabo in razširjanje novega znanja.
2. Sporazum o donaciji določa pogoje, v skladu s katerimi lahko udeleženci ugovarjajo tehnološki reviziji uporabe in razširjanja novega znanja, ki jo opravljajo določeni pooblaščeni predstavniki Komisije.
Člen 20
Določbe glede prenehanja sporazuma
Sporazum o donaciji določa razloge za delno ali popolno prenehanje sporazuma, zlasti zaradi neskladnosti s to uredbo, neizpolnjevanja ali kršenja določb sporazuma, in tudi posledice, ki jih ima za udeležence kakršno koli neizpolnjevanje določb s strani ostalih udeležencev.
Člen 21
Posebne določbe
1. Glede posrednih ukrepov v podporo obstoječim raziskovalnim infrastrukturam in, kjer je to ustrezno, novim raziskovalnim infrastrukturam sporazum o donaciji vsebuje posebne določbe o zaupnosti, objavljanju in pravicah dostopa ter obveznostih, ki bi lahko vplivale na uporabnike infrastrukture.
2. Glede posrednih ukrepov v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev sporazum o donaciji vsebuje posebne določbe o zaupnosti, pravicah dostopa in obveznostih v zvezi z raziskovalci, ki imajo koristi od ukrepa.
3. Zaradi varovanja obrambnih interesov držav članic v smislu člena 24 Pogodbe sporazum o donaciji po potrebi vsebuje posebne določbe o zaupnosti, določanju tajnosti podatkov, pravicah dostopa, prenosu lastništva novega znanja in njegovi uporabi.
Člen 22
Podpis in pristop
Sporazum o donaciji začne veljati, ko ga podpišeta koordinator in Komisija.
Uporablja se za vsakega udeleženca, ki je uradno pristopil k sporazumu.
Člen 23
Konzorcijske pogodbe
1. Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, vsi udeleženci v posrednem ukrepu sklenejo pogodbo (v nadaljnjem besedilu: „konzorcijska pogodba“), ki med drugim ureja naslednje:
|
(a) |
notranjo organizacijo konzorcija; |
|
(b) |
razdelitev finančnega prispevka Skupnosti; |
|
(c) |
pravila, ki dopolnjujejo pravila iz poglavja III ter s tem povezane določbe v sporazumu o donaciji; |
|
(d) |
reševanje notranjih sporov, vključno s primeri zlorabe pooblastil; |
|
(e) |
ureditve glede odgovornosti, plačila odškodnin in zaupnosti med udeleženci. |
2. Komisija določi in objavi smernice za glavna vprašanja, ki jih lahko v svojih konzorcijskih pogodbah obravnavajo udeleženci.
Člen 24
Koordinator
1. Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednem ukrepu, imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinator in opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, Finančno uredbo, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 in sporazumom o donaciji:
|
(a) |
spremljanje izpolnjevanja obveznosti udeležencev v posrednem ukrepu; |
|
(b) |
preverjanje, ali pravni subjekti iz sporazuma o donaciji zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu; |
|
(c) |
prejemanje finančnega prispevka Skupnosti in njegovo razdeljevanje v skladu s konzorcijsko pogodbo in sporazumom o donaciji; |
|
(d) |
vodenje evidence in hranjenje finančnih poročil, pomembnih za finančni prispevek Skupnosti, ter obveščanje Komisije o njegovi razdelitvi v skladu s členom 23(1)(b) in členom 35; |
|
(e) |
delovanje v vlogi posrednika za učinkovito in korektno komunikacijo med udeleženci ter redno poročanje udeležencem in Komisiji o napredovanju projekta. |
2. Koordinator je določen v sporazumu o donaciji.
Za imenovanje novega koordinatorja je potrebna pisna privolitev Komisije.
Člen 25
Spremembe v konzorciju
1. Udeleženci v posrednem ukrepu se lahko v skladu z določbami, ki so bile v ta namen sprejete v konzorcijski pogodbi, dogovorijo, da vključijo novega udeleženca ali izločijo obstoječega.
2. Vsak pravni subjekt, ki se pridruži že izvajanemu ukrepu, pristopi k sporazumu o donaciji.
3. Če tako določa sporazum o donaciji, konzorcij v posebnih primerih objavi odprt razpis in nanj opozori širšo javnost s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur, ter prek nacionalnih točk za stike, ki jih za razširjanje informacij in podporo vzpostavijo države članice in pridružene države.
Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so veljala za prvotni ukrep, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je imenoval, v skladu z načeli iz členov 14 in 16.
4. Konzorcij o vsaki predlagani spremembi v svoji sestavi obvesti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po obvestilu.
Za spremembe v sestavi konzorcija, povezane s predlogi za druge spremembe sporazuma o donaciji, ki niso neposredno povezane s spremembo v sestavi, se zahteva pisna odobritev Komisije.
Člen 26
Spremljanje in ocenjevanje
1. Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki se predložijo v skladu z vzorčnim sporazumom o donaciji iz člena 18.
Komisija zlasti spremlja izvajanje načrta za uporabo in razširjanje novega znanja, ki se predloži v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1).
V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, imenovani v skladu s členom 16.
2. Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem, ki omogoča učinkovito in usklajeno spremljanje iz odstavka 1 skozi celotni okvirni program.
V skladu s členom 3 Komisija objavi informacije o financiranih projektih v vseh ustreznih sredstvih obveščanja.
3. Spremljanje in ocenjevanje iz člena 6 Sklepa 2012/93/Euratom vključuje vidike, povezane z izvajanjem te uredbe, in obravnava vpliv sprememb v ureditvi izračuna stroškov na proračun v primerjavi s sedmim okvirnim programom Skupnosti ter posledice tega za upravno obremenitev udeležencev.
4. Komisija v skladu s členom 16 imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri zahtevanem ocenjevanju v sklopu okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter po potrebi za ocenjevanje prejšnjih okvirnih programov.
5. Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 16 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov, da svetujejo glede oblikovanja in izvajanja raziskovalne politike Skupnosti.
Člen 27
Informacije, ki jih je treba dati na voljo
1. Komisija v skladu s členom 3 državi članici ali pridruženi državi na zahtevo zagotovi vse uporabne informacije, ki jih ima glede novega znanja, pridobljenega v okviru dela, ki se izvaja v zvezi s posrednim ukrepom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
zadevne informacije so v javnem interesu; |
|
(b) |
udeleženci niso zagotovili upravičenih in zadostnih razlogov za zadržanje zadevnih informacij. |
2. Pod nobenim pogojem pa zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 1 ne pomeni, da se na prejemnika prenesejo kakršne koli pravice ali obveznosti Komisije ali udeležencev.
Prejemnik ravna s takimi informacijami kot z zaupnimi informacijami, razen če jih ne objavijo ali zagotovijo udeleženci ali razen če niso bile sporočene Komisiji brez omejitev glede njihove zaupnosti.
ODDELEK 3
Finančni prispevek skupnosti
Člen 28
Upravičenost do financiranja
1. Finančni prispevek Skupnosti lahko prejmejo naslednji pravni subjekti, ki sodelujejo v posrednem ukrepu:
|
(a) |
vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali pridruženi državi ali je bil ustanovljen v skladu s pravom Unije; |
|
(b) |
vsaka mednarodna evropska interesna organizacija. |
2. Finančni prispevek Skupnosti se lahko odobri za sodelujoče mednarodne organizacije, ki niso mednarodne evropske interesne organizacije, ali za pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
|
(a) |
če je tako določeno v posebnem programu ali ustreznem delovnem programu; |
|
(b) |
prispevek je bistven za izvedbo posrednega ukrepa; |
|
(c) |
prispevek je določen v dvostranskem znanstvenem in tehnološkem sporazumu med Skupnostjo in državo, v kateri je sedež pravnega subjekta, ali v drugem dogovoru med njima. |
Člen 29
Oblike donacij
Finančni prispevek Skupnosti za donacije iz Priloge II k Sklepu 2012/93/Euratom temelji na celotnem ali delnem povračilu upravičenih stroškov.
Finančni prispevek Skupnosti pa ima lahko tudi obliko pavšalnega financiranja, vključno s stroški na enoto, ali pavšalnih zneskov oziroma lahko povračilo upravičenih stroškov kombinira s pavšalnim financiranjem in pavšalnimi zneski. Finančni prispevek Skupnosti je lahko tudi v obliki štipendij ali nagrad.
V delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov se določijo oblike donacij za zadevne ukrepe.
Člen 30
Povračilo upravičenih stroškov
1. Posredne ukrepe, ki se financirajo z donacijami, sofinancirajo udeleženci.
Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička.
2. Prejemki se pri plačilu donacij upoštevajo po koncu izvajanja ukrepa.
3. Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
(a) |
morajo dejansko nastati; |
|
(b) |
nastati so morali med trajanjem ukrepa, razen stroškov za pripravo finančnih poročil, če je tako določeno v sporazumu o donaciji; |
|
(c) |
morali so biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli in praksami posameznega udeleženca ter uporabljeni izključno zaradi doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov na način, ki je skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti; |
|
(d) |
zabeleženi morajo biti v zaključnih računih udeleženca ter v primeru prispevkov tretjih strank v zaključnih računih teh tretjih strank; |
|
(e) |
izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti določljive posredne davke, vključno z davkom na dodano vrednost, dajatve, dolgovane obresti, rezervacije za morebitne prihodnje izgube ali bremenitve, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, stroške, ki so bili napovedani, so nastali ali bili povrnjeni za drug projekt Unije, stroške dolgov in dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d). |
Za namene iz točke (a) prvega pododstavka se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljavskimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.
4. Medtem ko se pri izračunu finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo stroški celotnega posrednega ukrepa, povračilo temelji na stroških, ki jih prijavi posamezni udeleženec.
Člen 31
Neposredni in posredni upravičeni stroški
1. Upravičeni stroški so sestavljeni iz stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati ukrepu (v nadaljnjem besedilu: neposredni upravičeni stroški) in, kjer je ustrezno, iz stroškov, ki jih ni mogoče neposredno pripisati ukrepu, vendar so nastali v neposredni povezavi z neposrednimi upravičenimi stroški, pripisanimi ukrepu (v nadaljnjem besedilu: posredni upravičeni stroški).
2. Povračilo stroškov udeležencem temelji na njihovih upravičenih neposrednih in posrednih stroških.
V skladu s členom 30(3)(c) lahko udeleženec uporabi poenostavljeno metodo izračuna svojih posrednih upravičenih stroškov na ravni pravne osebe, če je ta metoda v skladu z njegovimi običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli in praksami. Načela, ki jih je v tej zvezi treba upoštevati, se določijo v vzorčnem sporazumu o donaciji.
3. Sporazum o donaciji lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer se izključijo neposredni upravičeni stroški za sklepanje pogodb s podizvajalci; to velja zlasti za usklajevalne in podporne ukrepe ter, kjer je ustrezno, za ukrepe za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev.
4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko udeleženec za kritje posrednih upravičenih stroškov izbere pavšalno stopnjo svojih skupnih neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer izključi svoje neposredne upravičene stroške za sklepanje pogodb s podizvajalci ali za povračilo stroškov tretjim strankam.
Komisija določi ustrezne pavšalne stopnje na podlagi čim bolj točnega približka zadevnih dejanskih posrednih stroškov v skladu s Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002.
5. Neprofitne javne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter mala in srednje velika podjetja, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep, lahko pri udeležbi v shemah financiranja, ki vključujejo raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti ter predstavitvene dejavnosti iz člena 32, izberejo pavšalno stopnjo, ki je enaka 60 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov.
6. Vse pavšalne stopnje se določijo v vzorčnem sporazumu o donaciji.
Člen 32
Zgornje meje financiranja
1. Finančni prispevek Skupnosti za raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.
Za javne neprofitne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter mala in srednje velika podjetja pa lahko krije največ 75 % skupnih upravičenih stroškov.
2. Finančni prispevek Skupnosti za predstavitvene dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.
3. Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti v okviru usklajevalnih in podpornih ukrepov ter ukrepov za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev lahko krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.
4. Za dejavnosti upravljanja, vključno s potrdili o finančnih izkazih, in druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.
Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje pri ukrepih, ki niso zajeti v shemi financiranja za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, ter usklajevanje, mreženje in razširjanje.
5. Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški in prejemki.
6. Odstavki 1 do 5 se po potrebi uporabljajo za posredne ukrepe, pri katerih se financiranje s pavšalnimi stopnjami ali pavšalnimi zneski uporablja za celoten posredni ukrep.
Člen 33
Poročanje in revizija upravičenih stroškov
1. Komisiji se v skladu s Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 predložijo redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih v zvezi z zadevnim posrednim ukrepom, po potrebi pa tudi potrdilo o finančnih izkazih.
O kakršnem koli sofinanciranju zadevnih ukrepov je treba poročati, po potrebi pa ga je treba potrditi ob zaključku ukrepa.
2. Ne glede na Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 je potrdilo o finančnih izkazih obvezno samo, če je skupni znesek vmesnih plačil in plačila preostanka udeležencu za posredni ukrep enak ali višji od 375 000 EUR.
Za posredne ukrepe, ki trajajo dve leti ali manj, se od udeleženca ob koncu projekta zahteva zgolj eno potrdilo o finančnih izkazih.
Pri posrednih ukrepih, ki se v celoti povrnejo s pavšalnimi zneski ali pavšalnimi stopnjami, niso potrebna potrdila o finančnih izkazih.
3. Za javne organizacije, raziskovalne organizacije ter srednješolske in visokošolske ustanove lahko potrdilo o finančnih izkazih iz odstavka 1 izda pristojni javni uradnik.
Člen 34
Mreže odličnosti
1. V delovnem programu se določijo oblike donacij za mreže odličnosti.
2. Če se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki pavšalnega zneska, se izračuna glede na število raziskovalcev, vključenih v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa. Vrednost enote za pavšalne zneske je 23 500 EUR na leto in na raziskovalca.
Komisija prilagodi navedeni znesek v skladu s Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002.
3. V delovnem programu je določeno maksimalno število udeležencev in po potrebi maksimalno število raziskovalcev, ki se lahko uporabi kot podlaga za izračun maksimalnega pavšalnega zneska. Po potrebi lahko sodeluje več udeležencev, kot je maksimalno število udeležencev, na podlagi katerega se določi finančni prispevek.
4. Izplačilo finančnega prispevka se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.
Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na podlagi kazalnikov učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni v sporazumu o donaciji.
Člen 35
Plačilo in razdelitev sredstev
1. Finančni prispevek Skupnosti se udeležencem izplača prek koordinatorja brez nepotrebnih zamud.
2. Koordinator vodi evidenco, tako da je vedno mogoče določiti, kolikšen del sredstev Skupnosti je bil dodeljen posameznemu udeležencu.
Koordinator zadevno informacijo sporoči Komisiji na njeno zahtevo.
Člen 36
Izterjava
Komisija lahko v skladu s Finančno uredbo sprejme sklep o izterjavi.
Člen 37
Mehanizem za preprečevanje tveganja
1. Finančna odgovornost vsakega udeleženca je omejena na njegove dolgove v skladu z odstavki 2 do 5.
2. Da bi obvladovali tveganje, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, je Komisija vzpostavila in upravlja „jamstveni sklad za udeležence“ (v nadaljnjem besedilu: sklad) v skladu s Prilogo.
Finančne obresti, ki se naberejo v skladu, se dodajo skladu in služijo izključno za namene iz točke 3 Priloge in brez poseganja v točko 4 Priloge.
3. Znesek, ki ga udeleženec v posrednem ukrepu prispeva v sklad v obliki donacije, znaša največ 5 % finančnega prispevka Skupnosti, ki je dolgovan udeležencu. Ob koncu ukrepa se znesek, ki se je prispeval v sklad, vrne udeležencu prek koordinatorja in v skladu z odstavkom 4.
4. Če obresti, ki se naberejo v skladu, ne zadostujejo za kritje zneskov, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija od zneska, ki se vrne udeležencu, odšteje največ 1 % finančnega prispevka, ki mu ga je izplačala Skupnost.
5. Odtegljaj iz odstavka 4 se ne uporablja za javne organizacije in pravne subjekte, za katerih udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter srednješolske in visokošolske ustanove.
6. Komisija predhodno preveri le finančno sposobnost koordinatorjev in tistih udeležencev, ki niso našteti v odstavku 5 ter prosijo za finančni prispevek Skupnosti k posrednemu ukrepu v višini nad 500 000 EUR; to ne velja v izrednih razmerah, ko na podlagi razpoložljivih informacij obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v finančno sposobnost teh udeležencev.
7. V okviru Finančne uredbe se šteje, da jamstveni sklad za udeležence predstavlja zadostno jamstvo. Od udeležencev se ne sme zahtevati niti se jim ne sme naložiti dodatnih jamstev ali poroštev.
POGLAVJE III
RAZŠIRJANJE IN UPORABA TER PRAVICE DOSTOPA
ODDELEK 1
Novo znanje
Člen 38
Posebna pravila za raziskave fuzijske energije
Pravila iz tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v posebna pravila za dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“ iz poglavja IV.
Člen 39
Lastništvo novega znanja
1. Novo znanje, ki izhaja iz dela, izvedenega v okviru posrednih ukrepov, ki niso zajeti v odstavku 3, je last udeleženca, ki izvaja delo, iz katerega izhaja to novo znanje.
2. Če lahko zaposleni ali drugo osebje, ki dela za udeleženca, uveljavljajo pravice do novega znanja, udeleženec zagotovi, da se te pravice lahko uresničujejo na način, ki je skladen z njegovimi obveznostmi iz sporazuma o donaciji.
3. Novo znanje je last Skupnosti v naslednjih primerih:
|
(a) |
če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali opravljanje storitev, za katere veljajo pravila za postopke javnih naročil, določena v Finančni uredbi; |
|
(b) |
če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z neodvisnimi strokovnjaki. |
Člen 40
Skupno lastništvo novega znanja
1. Kadar je več udeležencev skupaj izvajalo delo, iz katerega izhaja novo znanje, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, je takšno novo znanje njihova skupna last.
Udeleženci sklenejo sporazum o dodelitvi in pogojih izvajanja tega skupnega lastništva v skladu s pogoji sporazuma o donaciji.
2. Če sporazum o skupnem lastništvu še ni bil sklenjen, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, v skladu z naslednjimi pogoji:
|
(a) |
ostale skupne lastnike je treba o tem predhodno obvestiti; |
|
(b) |
ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo. |
3. Komisija na zahtevo zagotovi smernice o možnih vidikih, ki se vključijo v sporazum o skupnem lastništvu.
Člen 41
Prenos novega znanja
1. Lastnik novega znanja lahko to prenese na kateri koli pravni subjekt ob upoštevanju odstavkov 2 do 5 tega člena in člena 42.
2. Kadar udeleženec prenese lastništvo novega znanja na prejemnika, prenese s tem tudi svoje obveznosti glede tega novega znanja, vključno z obveznostjo njihovega prenosa na vse nadaljnje prejemnike, ob upoštevanju sporazuma o donaciji.
3. Če se od udeleženca zahteva, da prenese pravice dostopa, o tem ob upoštevanju obveznosti glede zaupnosti vnaprej obvesti druge udeležence v istem ukrepu in jim hkrati zagotovi zadostne informacije o novem lastniku novega znanja ter jim tako omogoči, da izvajajo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o donaciji.
Ostali udeleženci pa se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do individualnega predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na natančno določeno tretjo stranko.
4. Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 3 lahko kateri koli izmed ostalih udeležencev ugovarja kakršnemu koli prenosu lastništva z obrazložitvijo, da bi tak prenos negativno vplival na njegove pravice dostopa.
Če kateri izmed ostalih udeležencev dokaže, da bi nameravani prenos negativno vplival na njegove pravice, se ta ne more izvršiti, dokler ni dosežen dogovor med zadevnimi udeleženci.
5. Sporazum o donaciji lahko po potrebi določa, da mora biti Komisija vnaprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva ali nameravani podelitvi licence tretji stranki s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena okvirnemu programu.
Člen 42
Ohranitev evropske konkurenčnosti, varovanje obrambnega interesa držav članic in etičnih načel
Komisija lahko ugovarja prenosu lastništva novega znanja ali podelitvi licence glede tega znanja tretjim strankam s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena okvirnemu programu, če meni, da to ni v interesu krepitve konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ni združljivo z obrambnimi interesi držav članic v smislu člena 24 Pogodbe ali ni v skladu z etičnimi načeli.
V teh primerih se prenos lastništva ali podelitev licence ne more izvršiti, če Komisija ni prepričana, da so sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi.
Člen 43
Zaščita novega znanja
Kadar se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene, njegov lastnik poskrbi za njegovo ustrezno in učinkovito zaščito, pri čemer upošteva svoje legitimne interese in legitimne interese, zlasti komercialne, ostalih udeležencev v zadevnem posrednem ukrepu.
Kadar se udeleženec, ki ni lastnik novega znanja, sklicuje na svoje legitimne interese, mora vedno dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.
Kadar se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene in ga njegov lastnik ne zaščiti in ga skupaj s pripadajočimi obveznostmi ne prenese na drugega udeleženca, na pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali na katero koli tretjo stranko s sedežem v državi članici ali pridruženi državi v skladu s členom 41, se ne smejo odvijati nobene dejavnosti razširjanja znanja, dokler se o tem ne obvesti Komisija.
V takšnih primerih lahko Komisija s soglasjem zadevnega udeleženca prevzame lastništvo nad tem novim znanjem ter sprejme ukrepe za njegovo ustrezno in učinkovito zaščito. Zadevni udeleženec lahko temu nasprotuje le, če dokaže, da bi njegovi legitimni interesi utrpeli nesorazmerno veliko škodo.
Člen 44
Izjava glede finančnega prispevka Skupnosti
Vse objave in patentne prijave, ki jih vloži udeleženec ali so vložene v njegovem imenu, ali katero koli drugo razširjanje informacij, povezanih z novim znanjem, vključujejo izjavo, da je bilo novo znanje pridobljeno s pomočjo finančne podpore Skupnosti; za namen izjave so dopustna tudi vizualna sredstva.
Besedilo take izjave se določi v sporazumu o donaciji.
Člen 45
Uporaba in razširjanje
1. Udeleženci uporabljajo novo znanje, ki ga imajo v lasti, oziroma zagotovijo, da se to uporablja.
2. Vsak udeleženec zagotovi, da se novo znanje, ki ga ima v lasti, razširja kar se da hitro. Če tega ne zagotovi, lahko to novo znanje v skladu s členom 12 Pogodbe razširja Komisija.
V sporazumu o donaciji so lahko glede tega določeni roki.
3. Dejavnosti razširjanja so v skladu z varstvom pravic intelektualne lastnine, obveznostmi glede zaupnosti in legitimnimi interesi lastnika novega znanja ter obrambnimi interesi držav članic v smislu člena 24 Pogodbe.
4. Ostali zadevni udeleženci so obveščeni, preden se začne izvajati dejavnost razširjanja.
Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev ugovarja, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v zvezi z njegovim novim ali že obstoječim znanjem utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih dejavnost razširjanja ni mogoča, razen če se ne sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.
ODDELEK 2
Pravice dostopa do že obstoječega znanja in novega znanja
Člen 46
Upoštevano že obstoječe znanje
Udeleženci lahko v pisnem sporazumu opredelijo že obstoječe znanje, potrebno za namene posrednega ukrepa, in po potrebi izločijo določeno že obstoječe znanje.
Člen 47
Načela
1. Vsi zahtevki za pravice dostopa se vložijo pisno.
2. Pravice dostopa ne podeljujejo pravice do podeljevanja podlicenc, razen če tega ne dovoli lastnik novega ali že obstoječega znanja.
3. Podeljevanje izključnih licenc za novo ali že obstoječe znanje je možno s pisno privolitvijo vseh ostalih udeležencev, da se odpovedujejo svojim pravicam dostopa do tega znanja.
4. Brez poseganja v odstavek 3 se z vsakim sporazumom, ki udeležencem ali tretjim strankam podeljuje pravice dostopa do novega ali že obstoječega znanja, zagotovi ohranitev morebitnih pravic dostopa za druge udeležence.
5. Brez poseganja v člena 48 in 49 ter v sporazum o donaciji sredstev se udeleženci istega ukrepa takoj, ko je to mogoče, med seboj obvestijo o omejitvah pri podeljevanju pravic dostopa do že obstoječega znanja ali o drugih omejitvah, ki bi lahko znatno vplivale na podeljevanje pravic dostopa.
6. Prekinitev sodelovanja udeleženca v posrednem ukrepu v nobenem primeru ne vpliva na njegovo obveznost podeljevanja pravic dostopa ostalim udeležencem istega ukrepa po pogojih, določenih v sporazumu o donaciji.
Člen 48
Pravice dostopa za izvedbo posrednih ukrepov
1. Pravice dostopa do novega znanja se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa.
Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno.
2. Pravice dostopa do že obstoječega znanja se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa, pod pogojem, da lahko zadevni udeleženec podeljuje omenjene pravice.
Take pravice dostopa se podelijo brezplačno, razen če se vsi udeleženci pred pristopom k sporazumu o donaciji ne dogovorijo drugače.
Člen 49
Pravice dostopa za uporabo
1. Udeleženci v istem posrednem ukrepu imajo pravico dostopa do novega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja.
Po dogovoru se takšne pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.
2. Udeleženci istega posrednega ukrepa imajo pravico dostopa do že obstoječega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja, pod pogojem, da lahko zadevni udeleženec podeljuje pravice dostopa.
Po dogovoru se takšne pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.
3. Tudi pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ima pravico dostopa do novega ali že obstoječega znanja iz odstavkov 1 in 2 pod enakimi pogoji kot udeleženec, kateremu je pridružen, razen če ni v sporazumu o donaciji ali konzorcijski pogodbi določeno drugače.
4. Zahtevek za pravico dostopa iz odstavkov 1, 2 in 3 je mogoče predložiti v roku enega leta po enem izmed naslednjih dogodkov:
|
(a) |
zaključku posrednega ukrepa; |
|
(b) |
prenehanju udeležbe lastnika zadevnega že obstoječega ali novega znanja. |
Zadevni udeleženci pa se lahko dogovorijo o drugačnem roku.
POGLAVJE IV
POSEBNA PRAVILA ZA UDELEŽBO V DEJAVNOSTIH V OKVIRU TEMATSKEGA PODROČJA „RAZISKAVE FUZIJSKE ENERGIJE“
Člen 50
Področje uporabe
Pravila, določena v tem poglavju, se uporabljajo za dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“, kot je določeno v posebnem programu. V primeru navzkrižja med pravili iz tega poglavja in pravili iz poglavij II in III se uporabljajo pravila iz tega poglavja.
Člen 51
Izvajanje raziskav fuzijske energije
Dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“ se lahko izvajajo na podlagi postopkov in pravil za razširjanje in uporabo, določenih v naslednjih okvirih:
|
(a) |
pogodbah o pridružitvi, sklenjenih med Skupnostjo in državami članicami ali pridruženimi tretjimi državami ali pravnimi subjekti v državah članicah ali pridruženih tretjih državah; |
|
(b) |
Evropskem sporazumu za razvoj fuzije (EFDA), sklenjenem med Skupnostjo in organizacijami v državah članicah in pridruženih državah ali organizacijami, ki delujejo v imenu držav članic in pridruženih držav; |
|
(c) |
Evropskem skupnem podjetju za mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER) na podlagi določb poglavja 5 naslova II Pogodbe; |
|
(d) |
mednarodnih sporazumih, ki se nanašajo na sodelovanje s tretjimi državami ali katerim koli pravnim subjektom, ki se lahko ustanovi s takšnim sporazumom, zlasti v Sporazumu ITER in sporazumih o širšem pristopu; |
|
(e) |
vseh drugih večstranskih sporazumih, sklenjenih med Skupnostjo in pridruženimi organizacijami, zlasti v Sporazumu o mobilnosti osebja; |
|
(f) |
ukrepih na podlagi delitve stroškov za spodbujanje in prispevanje k raziskavam fuzijske energije v sodelovanju z organi v državah članicah ali državah, pridruženih okvirnemu programu, s katerimi ni bila sklenjena pogodba o pridružitvi. |
Člen 52
Finančni prispevek Skupnosti
1. Pogodbe o pridružitvi iz točke (a) člena 51 in ukrepi na podlagi delitve stroškov iz točke (f) člena 51 določajo pravila, ki se nanašajo na finančni prispevek Skupnosti za zadevne dejavnosti.
Letna stopnja finančnega prispevka Skupnosti (osnovna podpora), določena v pogodbah o pridružitvi, ne presega 20 % odhodkov združenj za dejavnosti, določene v njihovih letnih delovnih programih, za celotno trajanje sedmega okvirnega programa Skupnosti (2007–2011), sprejetega s Sklepom Sveta 2006/970/Euratom, in okvirnega programa.
2. Po posvetovanju s posvetovalnim odborom za fuzijski program iz člena 7 Sklepa 2012/94/Euratom lahko Komisija financira:
|
(a) |
na podlagi pogodbe o pridružitvi po stopnji, ki ne presega 40 %: odhodke za posebne sodelovalne projekte med družabniki, za katere je posvetovalni odbor priporočil, da se prednostno podprejo, in jih je odobrila Komisija; prednostna podpora bo namenjena zlasti ukrepom, pomembnim za ITER/DEMO, razen v primeru projektov, ki jim je bil prednostni status dodeljen že v prejšnjih okvirnih programih; |
|
(b) |
ukrepe, ki se izvajajo v okviru Evropskega sporazuma za razvoj fuzije, vključno z javnimi naročili, ali v okviru skupnega podjetja iz točke (c) člena 51; |
|
(c) |
ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Sporazuma o mobilnosti osebja. |
3. V primeru projektov in ukrepov, za katere se nameni finančni prispevek v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 2, imajo vsi pravni subjekti iz točk (a) in (b) člena 51 pravico do sodelovanja v poskusih, ki se opravijo na zadevni opremi.
4. Finančni prispevek Skupnosti za ukrepe, ki se izvajajo v okviru mednarodnega sporazuma o sodelovanju iz točke (d) člena 51, se določi v skladu s pogoji takšnega sporazuma ali ga določi kateri koli pravni subjekt, ustanovljen s sporazumom. Skupnost lahko svoje sodelovanje in svoj finančni prispevek k takšnemu sporazumu upravlja s pomočjo katerega koli primernega pravnega subjekta.
POGLAVJE V
KONČNE DOLOČBE
Člen 53
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2012.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. decembra 2011
Za Svet
Predsednik
M. KOROLEC
(1) Mnenje z dne 15. novembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(2) UL C 318, 29.10.2011, str. 127. Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(3) Glej stran 25 tega Uradnega lista.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
(6) UL C 323, 30.12.2006, str. 1.
(7) UL L 400, 30.12.2006, str. 60.
(8) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
(9) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
(10) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(11) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(12) UL L 75, 22.3.2005, str. 67.
(13) Glej stran 33 tega Uradnega lista.
PRILOGA
JAMSTVENI SKLAD ZA UDELEŽENCE
|
1. |
Sklad upravlja Skupnost, ki jo zastopa Komisija, ki v imenu udeležencev deluje kot pooblaščenec pod pogoji, določenimi v vzorčnem sporazumu o donaciji.
Komisija finančno upravljanje sklada zaupa Evropski investicijski banki ali v skladu s členom 13(b) ustrezni finančni ustanovi (v nadaljnjem besedilu: depotna banka). Depotna banka upravlja sklad po navodilih Komisije. |
|
2. |
Komisija lahko od prvega predfinanciranja, ki ga nakaže konzorciju, odšteje prispevek udeležencev za sklad in ga v njihovem imenu vplača v sklad. |
|
3. |
Če udeleženec Skupnosti dolguje znesek, lahko Komisija brez poseganja v kazni, ki se lahko v skladu s Finančno uredbo naložijo udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, stori naslednje:
Komisija bo v korist sklada izdala nalog za izterjavo tega zneska od udeleženca. Komisija lahko v ta namen v skladu s Finančno uredbo sprejme sklep o izterjavi. |
|
4. |
Zneski, izterjani iz sklada v času okvirnega programa (2012–2013), bodo predstavljali prihodek programa v smislu člena 18(2) Finančne uredbe.
Ko se izvršitev vseh donacij v sklopu okvirnega programa (2012–2013) zaključi, bo Komisija ob upoštevanju sklepov o osmem okvirnem programu izterjala vse neporavnane zneske sklada in jih vključila v proračun Skupnosti. |
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/18 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 140/2012
z dne 17. februarja 2012
o dovoljenju za natrijev monenzin kot krmni dodatek za piščance za nesnice (imetnik dovoljenja Huvepharma NV Belgium)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. |
|
(2) |
V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za natrijev monenzin. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti. |
|
(3) |
Zahtevek zadeva dovoljenje za natrijev monenzin kot krmni dodatek za piščance za nesnice ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „kokcidiostatiki in histomonostatiki“. |
|
(4) |
Uporaba natrijevega monenzina kot krmnega dodatka za piščance za nesnice in za purane, mlajše od 16 tednov, je bila za deset let dovoljena z Uredbo Komisije (ES) št. 109/2007 (2). |
|
(5) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 15. novembra 2011 (3) navedla, da natrijev monenzin pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali, ljudi ali na okolje ter da njegova uporaba učinkovito nadzira okužbe Eimeria. S tem mnenjem potrjuje tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003. |
|
(6) |
Ocena natrijevega monenzina je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi. |
|
(7) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „kokcidiostatiki in histomonostatiki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(2) UL L 31, 6.2.2007, str. 6.
(3) EFSA Journal 2011; 9(12):2442.
PRILOGA
|
Identifikacijska številka dodatka |
Ime imetnika dovoljenja |
Dodatek (trgovsko ime) |
Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda |
Vrsta ali kategorija živali |
Najvišja starost |
Najnižja vsebnost |
Najvišja vsebnost |
Druge določbe |
Datum poteka veljavnosti dovoljenja |
Začasne največje mejne vrednosti ostankov (MRL) v živilih živalskega izvora |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
mg aktivne snovi/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 % |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Kokcidiostatiki in histomonostatiki |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
51701 |
Huvepharma NV Belgium |
Natrijev monenzin (Coxidin) |
|
Piščanci za nesnice |
16 tednov |
100 |
125 |
|
9. marec 2022 |
25 μg natrijevega monenzina/kg mokre kože + maščevja 8 μg natrijevega monenzina/kg mokrih jeter, ledvic in mišičevja |
||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/20 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 141/2012
z dne 17. februarja 2012
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
IL |
107,7 |
|
JO |
78,3 |
|
|
MA |
61,7 |
|
|
TN |
94,1 |
|
|
TR |
98,5 |
|
|
ZZ |
88,1 |
|
|
0707 00 05 |
JO |
124,9 |
|
MA |
94,0 |
|
|
TR |
168,6 |
|
|
ZZ |
129,2 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
89,1 |
|
TR |
151,1 |
|
|
ZZ |
120,1 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
47,3 |
|
IL |
61,7 |
|
|
MA |
46,6 |
|
|
TN |
49,8 |
|
|
TR |
68,8 |
|
|
ZZ |
54,8 |
|
|
0805 20 10 |
IL |
131,8 |
|
MA |
86,7 |
|
|
ZZ |
109,3 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
IL |
114,9 |
|
MA |
105,8 |
|
|
TR |
72,1 |
|
|
ZZ |
97,6 |
|
|
0805 50 10 |
EG |
40,4 |
|
TR |
54,2 |
|
|
ZZ |
47,3 |
|
|
0808 10 80 |
CA |
136,5 |
|
CL |
98,4 |
|
|
CN |
82,7 |
|
|
MK |
31,8 |
|
|
US |
162,6 |
|
|
ZZ |
102,4 |
|
|
0808 30 90 |
AR |
96,6 |
|
CL |
141,4 |
|
|
CN |
63,9 |
|
|
US |
113,9 |
|
|
ZA |
123,7 |
|
|
ZZ |
107,9 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/22 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 142/2012
z dne 17. februarja 2012
o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki so za tržno leto 2011/2012 določene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 971/2011
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka odstavka 2 člena 36 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2011/2012 so določene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 971/2011 (3). Navedene cene in uvozne dajatve so bile nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 138/2012 (4). |
|
(2) |
Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s členom 36 Uredbe (ES) št. 951/2006. |
|
(3) |
Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, ki so za tržno leto 2011/2012 določene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 971/2011, se spremenijo v skladu s prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.
PRILOGA
Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95 , ki se uporabljajo od 18. februarja 2012
|
(v EUR) |
||
|
Oznaka KN |
Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda |
|
1701 12 10 (1) |
42,50 |
0,00 |
|
1701 12 90 (1) |
42,50 |
1,86 |
|
1701 13 10 (1) |
42,50 |
0,00 |
|
1701 13 90 (1) |
42,50 |
2,15 |
|
1701 14 10 (1) |
42,50 |
0,00 |
|
1701 14 90 (1) |
42,50 |
2,15 |
|
1701 91 00 (2) |
48,40 |
2,95 |
|
1701 99 10 (2) |
48,40 |
0,00 |
|
1701 99 90 (2) |
48,40 |
0,00 |
|
1702 90 95 (3) |
0,48 |
0,23 |
(1) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(2) Določitev za standardno kakovost v skladu s točko II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
(3) Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/24 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 143/2012
z dne 17. februarja 2012
o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih sedmih dneh februarja 2012 v okviru tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso, ki se upravlja Uredba (ES) št. 620/2009
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 620/2009 z dne 13. julija 2009 o upravljanju uvozne tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso (3) določa podrobna pravila za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj. |
|
(2) |
Člen 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 določa, da je treba v primerih, kadar količine, zajete v zahtevkih za izdajo dovoljenja, presegajo količine, ki so na voljo za obdobje kvote, določiti koeficient dodelitve za količine, zajete v posameznem zahtevku za izdajo dovoljenja. Zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009 med 1. in 7. februarja 2012, presegajo količine, ki so na voljo. Zato je treba določiti koeficient dodelitve in v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Zahtevki za uvozna dovoljenja iz kvote z zaporedno številko 09.4449, vloženi med 1. in 7. februarja 2012, v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 620/2009, se pomnožijo s koeficientom dodelitve 0,392215 %.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
SKLEPI
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/25 |
SKLEP SVETA
z dne 19. decembra 2011
o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)
(2012/93/Euratom)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 7 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije po posvetovanju z Znanstveno-tehničnim odborom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Skupna nacionalna in evropska prizadevanja na področju raziskav in usposabljanja so bistvenega pomena za pospeševanje in zagotavljanje gospodarske rasti in blaginje državljanov Evrope. |
|
(2) |
Okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja v obdobju 2012–2013 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program) bi moral dopolnjevati druge ukrepe Evropske unije na področju raziskovalne politike, ki so potrebni za izvajanje strategije Evropa 2020, ki jo je 17. junija 2010 sprejel Evropski svet, zlasti tiste ukrepe, ki zadevajo izobraževanje, usposabljanje, konkurenčnost in inovacije, industrijo, zaposlovanje in okolje. |
|
(3) |
Okvirni program bi moral temeljiti na dosežkih sedmega okvirnega programa, ki je bil sprejet s Sklepom Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (3), hkrati pa bi moral vsebovati potreben večji poudarek na jedrski varnosti ter s tem prispevati k preusmeritvi jedrskih raziskav. Poleg tega bi moral prispevati k ustvarjanju Evropskega raziskovalnega prostora ter razvijanju ekonomije in družbe znanja v Evropi. |
|
(4) |
Okvirni program bi moral prispevati k uresničevanju Unije inovacij, ene od vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020, ki je bila sprejeta s sklepi Sveta z dne 25. in 26. novembra 2010 in sicer s krepitvijo konkurence za znanstveno odličnost in pospešenim uvajanjem glavnih inovacij na področju jedrske energije, zlasti pri fuziji in jedrski varnosti, ter tako prispevati k reševanju izzivov, povezanih z energijo in podnebnimi spremembami. |
|
(5) |
V zvezi z energetsko politiko za Evropo je Evropski svet na zasedanju 8. in 9. marca 2007 potrdil, da se mora vsaka posamezna država članica sama odločiti, ali bo uporabljala jedrsko energijo, ter poudaril, da je treba ob tem nadalje izboljševati jedrsko varnost in ravnanje z jedrskimi odpadki. Prav tako se priznava, da ima jedrska energija v nekaterih državah članicah danes vlogo "premostitvene tehnologije". |
|
(6) |
Kljub možnemu vplivu jedrske energije na oskrbo z energijo in gospodarski razvoj lahko hude jedrske nesreče potencialno ogrozijo človekovo zdravje. Zato bi bilo treba v okvirnem programu največjo možno pozornost nameniti vidikom jedrske varnosti in po potrebi zaščite. Vidiki zaščite v okvirnem programu bi morali biti omejeni na neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC). |
|
(7) |
Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET) iz sklepov Sveta z dne 28. februarja 2008 je spodbudil hitrejši razvoj palete nizkoogljičnih tehnologij. Evropski svet je na zasedanju 4. februarja 2011 sklenil, da bodo Unija in njene države članice spodbujale naložbe v obnovljive vire energije ter v varne in trajnostne nizkoogljične tehnologije ter se posvetile izvajanju prednostnih nalog na področju tehnologije, kot so zastavljene v Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (načrtu SET). |
|
(8) |
Skupnost je pripravila enoten in celosten program raziskav na področju fuzije, ki prevzema v svetu vodilno vlogo pri razvoju fuzije kot vira energije. |
|
(9) |
Po Sklepu Sveta z dne 20. decembra 2005 je Skupnost 11. maja 2006 pristopila k okvirnemu sporazumu Mednarodnega foruma četrte generacije reaktorjev (GIF). Ta forum usklajuje večstransko sodelovanje v raziskavah predprojektnih zasnov pri številnih naprednih jedrskih sistemih, njegov namen pa je tudi zadovoljivo reševati vprašanja jedrske varnosti, odpadkov, širjenja jedrskega orožja in javnega mnenja, ki so pomembna za okvirni program. |
|
(10) |
Svet v svojih sklepih o potrebi po kompetencah na jedrskem področju, ki jih je sprejel na zasedanju 1. in 2. decembra 2008, priznava, da je bistveno, da se v Skupnosti ohrani visoka raven izobraževanja na jedrskem področju. |
|
(11) |
Komisija je leta 2010 prejela končna poročila o zunanji oceni izvajanja in rezultatov dejavnosti Skupnosti na področju jedrskih raziskav v obdobju 2007–2009, ki zajemajo tako neposredne kot posredne ukrepe. |
|
(12) |
Izvedba projekta ITER v Evropi v skladu s sporazumom z dne 21. novembra 2006 o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER (4) bi morala biti v sklopu okvirnega programa v središču raziskovalnih dejavnosti na področju fuzije. |
|
(13) |
Dejavnosti Skupnosti za izvedbo projekta ITER, zlasti dejavnosti, ki so potrebne za izgradnjo reaktorja ITER v kraju Cadarache ter za raziskave in razvoj na področju tehnologije ITER v času trajanja okvirnega programa, mora v skladu z Odločbo Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (5) usmerjati Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije. |
|
(14) |
Pri raziskovalnih dejavnostih, ki jih podpira ta okvirni program, bi morali zagotoviti spoštovanje temeljnih etičnih načel, vključno z načeli iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
|
(15) |
Ta sklep bi moral za celotno obdobje trajanja okvirnega programa določiti finančni okvir, ki v letnem proračunskem postopku predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6). |
|
(16) |
JRC bi moralo prispevati k zagotavljanju znanstvene in tehnološke podpore – ki upošteva zahteve uporabnika – za oblikovanje, razvoj, izvajanje in spremljanje politik Unije z večjim poudarkom na raziskovanju na področju varnosti in zaščite. V tem pogledu bi moral JRC na svojih specifičnih področjih pristojnosti še naprej delovati kot neodvisno referenčno središče za znanost in tehnologijo v Uniji. JRC bi moral zlasti imeti potrebno zmogljivost za zagotavljanje neodvisnega znanstvenega in tehničnega strokovnega znanja na področju jedrskih nezgod in nesreč. |
|
(17) |
Mednarodna in svetovna razsežnost evropskih raziskovalnih dejavnosti je pomembna z vidika medsebojnih koristi. Možnost sodelovanja v okvirnem programu bi morale imeti države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projektov in na podlagi vzajemnih koristi pa tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodnih organizacij za znanstveno sodelovanje. |
|
(18) |
Okvirni program bi moral prispevati k širitvi Unije, in sicer z zagotavljanjem znanstvene in tehnološke podpore državam kandidatkam za izvajanje pravnega reda Unije ter za njihovo vključevanje v Evropski raziskovalni prostor. |
|
(19) |
Sporočilo Komisije z dne 26. marca 2009 o jedrskem neširjenju priznava vlogo JRC pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske zaščite. |
|
(20) |
Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (8), in Uredbo Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9) - |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sprejetje okvirnega programa
Sprejme se večletni okvirni program za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: okvirni program) za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Cilji
1. Okvirni program, ki temelji na Evropskem raziskovalnem prostoru, sledi splošnim ciljem, določenim v členu 1 in členu 2(a) Pogodbe, s posebnim poudarkom na jedrski varnosti in zaščiti ter zaščiti pred sevanjem, ter hkrati prispeva k oblikovanju Unije inovacij.
2. Okvirni program zajema dejavnosti Skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, mednarodnega sodelovanja, razširjanja tehničnih informacij, uporabe rezultatov raziskav ter usposabljanja, ki so določene v dveh posebnih programih.
3. Prvi posebni program zajema naslednje posredne ukrepe:
|
(a) |
raziskave fuzijske energije z namenom razvijanja tehnologije za varen, trajnosten, okoljsko odgovoren in gospodaren vir energije; |
|
(b) |
jedrsko fisijo in varnost ter zaščito pred sevanjem z namenom izboljšanja zlasti varnosti jedrske fisije in drugih možnosti uporabe sevanja v industriji in medicini ter ravnanja z jedrskimi odpadki. |
4. Drugi posebni program zajema neposredne raziskovalne dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na področju ravnanja z jedrskimi odpadki, vpliva na okolje ter varnosti in zaščite.
5. Cilji in splošne smernice posebnih programov so določeni v Prilogi I.
Člen 3
Najvišji znesek in deleži, dodeljeni vsakemu posebnemu programu
Znesek za izvajanje okvirnega programa znaša največ 2 560 270 000 EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v EUR):
|
(a) |
za posebni program iz člena 2(3), ki se izvede s posrednimi ukrepi:
|
|
(b) |
za posebni program iz člena 2(4), ki se izvede z neposrednimi ukrepi:
|
Podrobna pravila za finančno udeležbo Skupnosti v okvirnem programu so določena v Prilogi II.
Člen 4
Zaščita finančnih interesov Unije
Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v skladu s tem sklepom, se v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Unije, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti iz okvirnega programa, ki so posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta in zaradi neupravičenih izdatkov ogrozijo ali bi lahko ogrozile splošni proračun Evropske unije ali proračune, ki jih upravlja Evropska unija, uporabljata uredbi (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96.
Člen 5
Temeljna etična načela
Vse raziskovalne dejavnosti iz okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.
Člen 6
Spremljanje, ocena in pregled
1. Komisija stalno in sistematično spremlja izvajanje okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter redno poroča o rezultatih tega spremljanja in te rezultate redno razširja. V začetku leta 2013 bo Svetu predloženo posebno poročilo o spremljanju, namenjeno izvajanju dejavnosti iz okvirnega programa, ki so povezane z jedrsko varnostjo in zaščito.
2. Po zaključku okvirnega programa Komisija neodvisnim strokovnjakom naroči, da do 31. decembra 2015 izvedejo zunanjo oceno utemeljitve, izvedbe in dosežkov programa. Komisija zaključke te ocene skupaj s svojimi pripombami pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 19. decembra 2011
Za Svet
Predsednik
M. KOROLEC
(1) Mnenje z dne 17. novembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(2) UL C 318, 29.10.2011, str. 127. Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(3) UL L 400, 30.12.2006, str. 60.
(4) UL L 358, 16.12.2006, str. 62.
(5) UL L 90, 30.3.2007, str. 58.
(6) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(7) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(8) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(9) UL L 136, 31.5.1999, str. 8.
(10) V tem skupnem znesku bo zagotovljenih dovolj sredstev za dejavnosti, ki niso povezane z izgradnjo reaktorja ITER in so navedene v Prilogi I.
PRILOGA I
ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, TEME IN DEJAVNOSTI
UVOD
Okvirni program za obdobje 2012–2013 je sestavljen iz dveh delov, ki ustrezata "posrednim" ukrepom v zvezi z raziskavami fuzijske energije, jedrsko fisijo in zaščito pred sevanjem ter "neposrednim" raziskovalnim dejavnostim Skupnega raziskovalnega središča.
I.A. RAZISKAVE FUZIJSKE ENERGIJE
Cilj
Razvijanje osnov znanja za izgradnjo prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko vzdržne in gospodarne, ter izgradnja mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) kot pomemben korak na poti k temu cilju.
Utemeljitev
Fuzija lahko v naslednjih nekaj desetletjih pomembno prispeva k uresničitvi trajnostne in varne oskrbe z energijo v Uniji. Njen uspešen razvoj bi zagotovil energijo, ki je varna, trajnostna in okolju prijazna. Dolgoročni cilj evropskih raziskav na področju fuzije, ki zajemajo vse dejavnosti držav članic in pridruženih tretjih državah na področju fuzije, je skupna izgradnja gospodarnih prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki izpolnjujejo te zahteve.
Prva prednostna naloga v strategiji za dosego dolgoročnega cilja je izgradnja reaktorja ITER (velikega poskusnega objekta, ki bo dokazal znanstveno in tehnično izvedljivost proizvajanja energije s fuzijo), temu pa bo sledila izgradnja "predstavitvene" fuzijske elektrarne (DEMO). Izgradnjo reaktorja ITER bodo spremljali ciljno usmerjen program v podporo R&R za ITER in omejene dejavnosti v zvezi s fizikalno-tehnološkimi osnovami, ki so potrebne za elektrarno DEMO.
Svetovna razsežnost raziskav in razvoja na področju fuzije je odražena v Sporazumu z dne 21. novembra 2006 o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER in v Sporazumu med Vlado Japonske in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo o skupnem izvajanju dejavnostih širšega pristopa na področju raziskav fuzijske energije (1).
Prav tako se mednarodno sodelovanje odvija v okviru osmih dvostranskih sporazumov o sodelovanju na področju fuzije, ki so bili sklenjeni med Skupnostjo in tretjimi državami.
Dejavnosti
1. Izgradnja reaktorja ITER
Sem spadajo dejavnosti za skupno izvedbo projekta ITER, zlasti vodenje mednarodne organizacije ITER in Evropskega skupnega podjetja za ITER, upravljanje in kadrovanje, splošna tehnična in administrativna podpora, izdelava opreme in naprav ter podpora projektu v času izgradnje.
2. Raziskave in razvoj za pripravo na obratovanje reaktorja ITER
Z usmerjenim fizikalno-tehnološkim programom bo potekalo izkoriščanje Skupnega evropskega torusa (JET) in drugih naprav za magnetne konfinacije, ki so pomembne za projekt ITER. Program bo ocenil posebne ključne tehnologije reaktorja ITER, povzel projektne odločitve v zvezi z njim in pripravil njegovo obratovanje.
3. Omejene tehnološke dejavnosti za pripravo elektrarne DEMO
Še naprej se bodo razvijali fuzijski materiali in ključne tehnologije za fuzijo in nadaljevalo se bo delo skupine, ki pripravlja izgradnjo Mednarodne obsevalne naprave za testiranje fuzijskih materialov (IFMIF).
4. Dolgoročne raziskovalne in razvojne dejavnosti
Potekale bodo omejene dejavnosti za razvoj izboljšanih konceptov za sisteme magnetne konfinacije (usmerjene v priprave na delovanje stelaratorja W7-X) ter teoretično delo in modeliranje, namenjeno celovitemu razumevanju fuzijskih plazem.
5. Človeški viri, izobraževanje in usposabljanje
Glede na takojšnje in srednjeročne potrebe, povezane s projektom ITER, in za nadaljnji razvoj fuzije se bodo še naprej podpirale spodbude za usposabljanje "generacije ITER" v smislu števila, obsega spretnosti in znanj ter visoke ravni usposabljanja in izkušenj.
6. Infrastrukture
Reaktor ITER bo nova raziskovalna infrastruktura z močno evropsko razsežnostjo.
7. Industrija in postopki prenosa tehnologij
Za hiter prenos inovacij v okviru projekta ITER v evropsko industrijo so potrebne nove organizacijske strukture. Za to bo skrbel forum za industrijske inovacije na področju fuzije, v okviru katerega bodo oblikovani načrt za fuzijsko tehnologijo in pobude za razvoj človeških virov s poudarkom na inovacijah in možnostih zagotavljanja novih proizvodov in storitev.
I.B. JEDRSKA FISIJA, VARNOST IN ZAŠČITA PRED SEVANJEM
Cilj
Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili konkretne rešitve za varnejše ravnanje z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, izboljšanje zlasti varnosti (2) in prispevanje k učinkoviti rabi virov in stroškovni učinkovitosti jedrske energije ter zagotavljanje močnega in družbeno sprejemljivega sistema zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja.
Utemeljitev
Vprašanje jedrske energije je del razprav o boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije. Okvirni program bo – gledano širše v okviru iskanja trajnostne mešanice energetskih virov prihodnosti – k razpravi o koristih in omejitvah jedrske energije, pridobljene s fisijo, za nizkoogljično gospodarstvo prispeval tudi z raziskovalnimi dejavnostmi. Z zagotavljanjem še višje ravni varnosti bi naprednejše jedrske tehnologije lahko omogočile tudi znatno izboljšanje učinkovitosti in uporabe virov ter proizvedle manj odpadkov kot sedanji koncepti. Vidikom jedrske varnosti bo posvečena največja možna pozornost.
Še naprej si je treba prizadevati za ohranitev izjemnih varnostnih standardov Skupnosti, izboljšanje zaščite pred sevanjem pa ostaja prednostna naloga. Ključni vprašanji sta obratovalna varnost reaktorjev in ravnanje z dolgoživimi odpadki, v zvezi s katerima se nadaljuje delo na tehnični ravni, potreben pa je tudi skupni politični in družbeni prispevek. Pri vseh oblikah uporabe sevanja, tako v industriji kot tudi v medicini, prevladuje načelo varovanja ljudi in okolja. Za vsa tematska področja, ki se obravnavajo v tem kontekstu, je značilna velika skrb za zagotovitev visoke ravni varnosti.
Od začetka sedmega okvirnega programa Euratom so bile uvedene tri večje evropske pobude za sodelovanje v jedrski znanosti in tehnologiji. To so tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo (Sustainable Nuclear Energy Technology Platform – SNETP), tehnološka platforma za odlaganje odpadkov v geološke formacije (Implementing Geological Disposal Technology Platform – IGDTP) in multidisciplinarna evropska pobuda za manjšo izpostavljenost (Multidisciplinary European Low Dose Initiative – MELODI). Dejavnosti pobud SNETP in IGD-TP so zelo podobne prednostnim nalogam iz strateškega načrta za energetsko tehnologijo, obenem je ožja skupina organizacij v okviru pobude SNETP odgovorna za izvajanje evropske industrijske pobude za trajnostno jedrsko energijo (ESNII). Pobude vključujejo dejavnosti iz okvirnega programa, in sicer zlasti glede vprašanja jedrske varnosti.
Na ravni Unije se krepi sodelovanje med pobudami SNETP, IGD-TP in MELODI ter drugimi interesnimi forumi, kot sta Evropski forum za jedrsko energijo (ENEF) in Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG), po potrebi pa se bodo prizadevanja za dodatno sinergijo nadaljevala tudi z dejavnostmi okvirnega programa, pri čemer je treba opozoriti, da bi morala razvoj industrijskih proizvodov in storitev financirati industrija sama.
Za okvirni program Euratom je značilna velika skrb za spodbujanje visoke ravni varnosti, pri čemer se upošteva tudi mednarodni vidik. Poleg tega bo program še naprej podpiral pobude, ki zagotavljajo, da bodo objekti, usposabljanje in možnosti usposabljanja v Evropi še naprej ustrezali sedanjim usmeritvam nacionalnih programov in bodo v najboljšem interesu celotne Unije, zlasti kar zadeva jedrsko varnost in zaščito pred sevanjem. Predvsem s tem se bo zagotavljalo ohranjanje ustrezne kulture varnosti.
Dejavnosti
1. Ravnanje z dokončnimi radioaktivnimi odpadki
V izvajanje usmerjene raziskovalne dejavnosti glede preostalih ključnih vidikov odlaganja izrabljenega goriva in dolgoživih radioaktivnih odpadkov v globinska geološka odlagališča, po potrebi s predstavitvijo tehnologij in varnosti, ter podpora razvijanju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki od odvajanja do odlaganja.
2. Reaktorski sistemi
Raziskave v podporo varnemu delovanju vseh zadevnih vrst reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni cikel), ki se uporabljajo v Evropi, ali, kolikor je potrebno zaradi ohranjanja širokega strokovnega znanja o jedrski varnosti v Evropi, tistih vrst reaktorjev, ki bi se lahko uporabljali v prihodnosti, z izključnim poudarkom na varnostnih vidikih, vključno z vsemi vidiki gorivnega cikla, povezanimi z ravnanjem z odpadki, kot sta ločevanje in pretvorba. Spremljevalni ukrepi, ki naj bi prispevali k razpravi o trajnostni mešanici energetskih virov v Evropi.
3. Zaščita pred sevanjem
Raziskave, zlasti v zvezi s tveganji ob izpostavljenosti nizkemu sevanju, medicinskimi uporabami in ravnanjem ob nesrečah, da bi postavili znanstvene temelje za zanesljiv, uravnotežen in družbeno sprejemljiv sistem zaščite, hkrati pa upoštevali koristi od uporabe sevanja v medicini in industriji.
4. Infrastrukture
Podpora uporabi in nadaljnji dostopnosti ključnih raziskovalnih infrastruktur v zgoraj navedenih prednostnih tematskih področjih in sodelovanju med slednjimi.
5. Človeški viri in usposabljanje
Podpora ohranitvi in nadaljnjemu razvijanju znanstvene usposobljenosti in kadrovskih zmogljivosti z namenom zagotavljanja dolgoročnejše razpoložljivosti ustrezno usposobljenih raziskovalcev, inženirjev in zaposlenih v jedrskem sektorju.
II. JEDRSKE DEJAVNOSTI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA (JRC)
Cilj
Posebni jedrski program Skupnega raziskovalnega središča (JRC) je usmerjen v izpolnjevanje obveznosti iz Pogodbe na področju raziskav in razvoja s posebnim poudarkom na jedrski varnosti in zaščiti pred sevanjem ter v podporo tako Komisiji kot tudi državam članicam pri zaščitnih ukrepih in neširjenju, ravnanju z odpadki, varnosti jedrskih naprav in gorivnega cikla, radioaktivnosti v okolju in zaščiti pred sevanjem. JRC bo dodatno okrepil svojo vlogo evropskega referenčnega središča za razširjanje informacij, usposabljanje in izobraževanje strokovnjakov ter mladih znanstvenikov, in sicer zlasti na področjih jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem.
Utemeljitev
Nujno je treba razvijati znanje, spretnosti in usposobljenost za zagotovitev zahtevanega, vrhunskega, neodvisnega in zanesljivega strokovnega znanja, ki bo podprlo politike Unije na področjih varnosti jedrskih reaktorjev in gorivnega cikla ter zaščitnih ukrepov in varnosti na jedrskem področju. Podpora politiki Unije, usmerjena k uporabnikom, kot je poudarjena v poslanstvu JRC, bo dopolnjena s proaktivno vlogo znotraj Evropskega raziskovalnega prostora pri izvajanju visokokakovostnih raziskovalnih dejavnosti v tesnem sodelovanju z industrijo in drugimi organi ter pri razvijanju omrežij z javnimi in zasebnimi ustanovami v državah članicah.
Dejavnosti
|
1. |
Ravnanje z jedrskimi odpadki in vplivi na okolje, kar bo usmerjeno v zmanjševanje negotovosti in reševanje odprtih vprašanj pri odlaganju odpadkov s ciljem razvoja učinkovitih rešitev za ravnanje z visoko radioaktivnimi jedrskimi odpadki na podlagi obeh glavnih možnosti (neposredno odlaganje ali ločevanje in pretvorba). Prav tako se bodo razvijale dejavnosti za krepitev razumevanja in modeliranja fizikalnih, kemijskih in osnovnih značilnosti aktinidnih snovi in za vzpostavitev podatkovne zbirke visoko natančnih referenčnih jedrskih podatkov, in sicer za aplikacije v jedrski energiji in nejedrske aplikacije (npr. v medicini). Zaradi krepitve prizadevanj na področju zaščite pred sevanjem se bodo v podporo usklajevanju nacionalnih postopkov in sistemov nadzora še naprej razvijali okoljski modeli za razpršitev radioizotopov v povezavi z nadzornimi testi okoljske radioaktivnosti. |
|
2. |
Jedrska varnost, kar bo prispevalo k izvajanju raziskav o varnosti gorivnih ciklov, pri čemer bo glavna pozornost namenjena varnosti sedanjih reaktorjev v Uniji. Izvajale se bodo tudi raziskave v zvezi z varnostjo novih, inovativno zasnovanih reaktorjev ter vidiki varnosti in zaščite pri inovativnih gorivnih ciklih, podaljšanem izgorevanju ali novih tipih goriv. V tem okviru se bodo razvijale varnostne zahteve in napredne ocenjevalne metode za sisteme reaktorjev, ki so pomembni za jedrsko varnost v Evropi. JRC bo poleg tega usklajeval evropski prispevek k pobudi R&R Mednarodnega foruma četrte generacije jedrskih energetskih sistemov, kjer bo deloval kot združevalna sila in skrbel za razširjanje raziskav na tem področju. Zagotavljal bo tudi znanstveno strokovno znanje na področju jedrskih nezgod in nesreč. |
|
3. |
Jedrska zaščita, kar bo usmerjeno v nadaljnjo podporo uresničevanju zavez Skupnosti, zlasti razvijanju metod za nadzor nad objekti gorivnega cikla, izvajanju dodatnega protokola, vključno z okoljskim vzorčenjem in celostnimi zaščitnimi ukrepi, in preprečevanju zlorabe jedrskih in radioaktivnih snovi, povezane z nedovoljenim prometom s takimi snovmi, vključno z jedrsko forenziko. |
(1) UL L 246, 21.9.2007, str. 34.
(2) Vse raziskovalne dejavnosti na področju jedrske varnosti so zajete v razdelku II "Jedrske dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC)".
PRILOGA II
SHEME FINANCIRANJA
Ob upoštevanju pravil za udeležbo, določenih za izvajanje okvirnega programa, bo Skupnost z vrsto shem financiranja podpirala dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, vključno s predstavitvenimi dejavnostmi, ki so predvidene v posebnih programih. Te sheme se bodo uporabljale, samostojno ali skupaj, za financiranje različnih kategorij ukrepov, ki se bodo izvajali v celotnem okvirnem programu.
1. SHEME FINANCIRANJA NA PODROČJU FUZIJSKE ENERGIJE
Dejavnosti na področju raziskav fuzijske energije zaradi svoje narave potrebujejo posebno ureditev. Finančna podpora bo namenjena dejavnostim, ki se izvajajo na podlagi postopkov, določenih v:
|
1.1. |
pogodbah o pridružitvi med Komisijo in državami članicami ali polno pridruženimi tretjimi državami ali med Komisijo in subjekti v državah članicah ali polno pridruženih tretjih državah, ki določajo izvajanje dela raziskovalnega programa Skupnosti na področju fuzijske energije v skladu s členom 10 Pogodbe; |
|
1.2. |
Evropskem sporazumu za razvoj fuzije (EFDA), večstranskem sporazumu, sklenjenem med Komisijo in organizacijami v državah članicah in pridruženih tretjih državah ali med Komisijo in organizacijami, ki delujejo v imenu držav članic in pridruženih tretjih držav, v katerem so med drugim določeni okvir za nadaljnje raziskave fuzijske tehnologije v pridruženih organizacijah in industriji, uporaba naprav JET in evropski prispevek k mednarodnemu sodelovanju; |
|
1.3. |
Evropskem skupnem podjetju za ITER na podlagi členov 45 do 51 Pogodbe; |
|
1.4. |
mednarodnih sporazumih med Skupnostjo in tretjimi državami, ki zajemajo dejavnosti na področju raziskav in razvoja fuzijske energije, zlasti v sporazumu o projektu ITER in sporazumu za izvajanje dejavnosti širšega pristopa; |
|
1.5. |
vseh drugih večstranskih sporazumih, sklenjenih med Skupnostjo in pridruženimi organizacijami, zlasti v Sporazumu o mobilnosti osebja; |
|
1.6. |
ukrepih za delitev stroškov za spodbujanje raziskav fuzijske energije in prispevanje k njim, ki se izvajajo v sodelovanju z organi v državah članicah ali tretjih državah, pridruženih okvirnemu programu, s katerimi ni bila sklenjena pogodba o pridružitvi. |
Poleg zgoraj navedenih dejavnosti se lahko podprejo ukrepi za spodbujanje in razvijanje človeških virov, dodelijo štipendije in uvedejo integrirane infrastrukturne pobude ter sprejmejo posebni podporni ukrepi, zlasti za usklajevanje raziskav fuzijske energije, izvajanje študij v podporo tem dejavnostim ter za spodbujanje publikacij, izmenjave informacij in usposabljanja z namenom spodbujanja prenosa tehnologije.
2. SHEME FINANCIRANJA NA DRUGIH PODROČJIH
Dejavnosti okvirnega programa na področjih, ki ne zadevajo fuzijske energije, se bodo financirale z vrsto shem financiranja. Te sheme se bodo uporabljale, samostojno ali skupaj, za financiranje različnih kategorij ukrepov, ki se bodo izvajali v celotnem okvirnem programu.
V sklepih o posebnih programih, delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov bodo po potrebi navedeni:
|
— |
vrste shem, uporabljenih za financiranje različnih kategorij ukrepov, |
|
— |
kategorije udeležencev (kot so raziskovalne organizacije, univerze, industrija, javni organi), ki lahko sheme uporabljajo, |
|
— |
vrste dejavnosti (raziskave, razvoj, predstavitve, usposabljanje, razširjanje, prenos znanja in druge s tem povezane dejavnosti), ki jih lahko financirajo posamezne sheme. |
Kadar se lahko uporabijo različne sheme financiranja, se lahko v delovnih programih določi shema financiranja, ki se mora uporabiti za temo, za katero je objavljen razpis.
Sheme financiranja so naslednje:
|
(a) |
V podporo ukrepom, ki se izvajajo predvsem na podlagi razpisov za zbiranje predlogov:
|
|
(b) |
V podporo ukrepom, ki se izvajajo na podlagi sklepov Sveta, ki temeljijo na predlogu Komisije, bo Skupnost zagotovila finančno podporo pobudam velikega obsega, financiranim iz več virov:
|
Skupnost bo pri uporabi shem financiranja upoštevala določbe Uredbe Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013) (1) glede predpisov o državni pomoči, zlasti okvir za državno pomoč raziskavam in razvoju, kot tudi mednarodne predpise na tem področju. V skladu s tem mednarodnim okvirom bo treba obseg in obliko finančne udeležbe preučiti za vsak primer posebej, zlasti če je na voljo financiranje iz drugih javnih virov, vključno z drugimi viri financiranja EU, kot je Evropska investicijska banka (EIB).
Za udeležence v posrednem ukrepu, ki se izvaja v regiji, ki zaostaja v razvoju (konvergenčne regije iz člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (2), vključno z regijami, ki so upravičene do sredstev iz strukturnih skladov na podlagi cilja "konvergenca", in regijami, ki so upravičene do sredstev iz kohezijskega sklada, in najbolj oddaljenimi regijami), bodo zbrana dopolnilna sredstva iz strukturnih skladov, kadar bo to mogoče in ustrezno.
3. NEPOSREDNI UKREPI — SKUPNO RAZISKOVALNO SREDIŠČE
Skupnost bo v skladu s Sklepom Sveta 2012/95/Euratom z dne 19. decembra 2011 o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo JRC v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (3), za izvajanje dejavnosti, označenih kot neposredni ukrepi, zaprosila Skupno raziskovalno središče.
(1) Glej stran 1 tega Uradnega lista.
(2) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
(3) Glej stran 40 tega Uradnega lista.
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/33 |
SKLEP SVETA
z dne 19. decembra 2011
o posebnem programu, ki se bo s posrednimi ukrepi izvajal v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)
(2012/94/Euratom)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 7 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije, podanem po posvetovanju z Znanstvenim in tehničnim odborom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Skupna nacionalna in evropska prizadevanja na področju raziskav in usposabljanja so bistvena za pospeševanje in zagotavljanje gospodarske rasti in blaginje državljanov Evrope. |
|
(2) |
V skladu s Sklepom Sveta 2012/93/Euratom z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (3) (v nadaljnjem besedilu: okvirni program) se okvirni program izvaja s posebnima programoma, v katerih so določena podrobna pravila za njuno izvajanje in trajanje ter predvidena potrebna sredstva. |
|
(3) |
Okvirni program zajema dve vrsti dejavnosti, posredne ukrepe na področju raziskav fuzijske energije in raziskav jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem ter neposredne ukrepe za dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na področju ravnanja z jedrskimi odpadki, vplivov na okolje, varnosti in zaščite, zlasti v povezavi z jedrskimi dogodki in ob upoštevanju izkušenj iz preteklosti. Posredne ukrepe bi bilo treba izvajati s tem posebnim programom. |
|
(4) |
Za ta posebni program bi bilo treba uporabljati pravila okvirnega programa, ki se nanašajo na udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter razširjanje rezultatov raziskav. |
|
(5) |
Skupnost je v skladu s členom 101 Pogodbe sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju jedrskih raziskav, da pa bi bila Skupnost še bolj vključena v svetovno raziskovalno skupnost, bi si bilo treba prizadevati za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav. Dvostransko mednarodno sodelovanje temelji na čvrstem pravnem okviru sporazumov o sodelovanju med Skupnostjo in tretjimi državami. Okvirni program je bistvenega pomena za izvajanje teh sporazumov. Možnost sodelovanja v tem posebnem programu bi zato morale imeti države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projektov in na podlagi vzajemnih koristi pa tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodnih organizacij za znanstveno sodelovanje. |
|
(6) |
S tem posebnim programom bi bilo treba prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja in zagotavljanju ohranjanja ustrezne kulture varnosti. |
|
(7) |
Treba bi bilo zagotoviti dobro finančno upravljanje in izvajanje tega posebnega programa na učinkovit in uporabnikom prijazen način, obenem pa pravno varnost in dostopnost programa vsem udeležencem, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5). |
|
(8) |
Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe, ki so sorazmerni s finančnimi interesi Unije, za spremljanje učinkovitosti odobrene finančne podpore in učinkovite porabe teh sredstev za preprečevanje nepravilnosti in goljufij. Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (7), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8). |
|
(9) |
Za vsako tematsko področje bi bilo treba predvideti svojo proračunsko vrstico v splošnem proračunu Evropske unije. |
|
(10) |
Pri raziskovalnih dejavnostih, ki se izvajajo v okviru tega posebnega programa, bi bilo treba upoštevati temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki so izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013 se sprejme posebni program, ki se bo izvajal s posrednimi ukrepi v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (v nadaljnjem besedilu: posebni program).
Člen 2
Posebni program podpira raziskovalne dejavnosti in usposabljanje na področju jedrske energije; obsega vrsto posrednih raziskovalnih ukrepov, ki se izvajajo na naslednjih tematskih področjih:
|
(a) |
raziskave fuzijske energije (vključno z reaktorjem ITER); |
|
(b) |
raziskave jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem. |
Cilji in splošne smernice za dejavnosti iz tega člena so določeni v Prilogi.
Člen 3
V skladu s členom 3 Sklepa 2012/93/Euratom znaša najvišji znesek za izvajanje posebnega programa 2 327 054 000 EUR, od česar je za upravne odhodke Komisije namenjenih do 15 %. Ta znesek se dodeli v skladu z naslednjo preglednico (v EUR):
|
(a) |
raziskave fuzijske energije |
2 208 809 000 EUR; |
|
(b) |
jedrska fisija, varnost in zaščita pred sevanjem |
118 245 000 EUR. |
Člen 4
Vse raziskovalne dejavnosti iz posebnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.
Člen 5
1. Posebni program se izvaja s shemami financiranja iz Priloge II k Sklepu 2012/93/Euratom.
2. Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter pravila za razširjanje rezultatov raziskav v zvezi s posrednimi ukrepi, določena v Uredbi Sveta (Euratom) št. 139/2012 z dne 19. decembra 2011 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013) (9), se uporabljajo tudi za ta posebni program.
Člen 6
1. Komisija sestavi letni delovni program za izvajanje posebnega programa, v katerem podrobno opredeli cilje ter prednostne naloge na področju znanosti in tehnologije, določene v Prilogi, sheme financiranja, ki se bodo uporabile za razpisane teme, ter časovni razpored izvajanja.
2. V delovnem programu se upoštevajo ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Delovni program se po potrebi posodablja.
3. V delovnem programu se določijo merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za posredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila so odličnost, učinek in izvajanje. Dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti se lahko v delovnem programu dodatno opredelijo ali dopolnijo.
4. V delovnem programu je mogoče navesti/opredeliti:
|
(a) |
organizacije, ki prejemajo prispevke v obliki članarine; |
|
(b) |
podporne ukrepe za dejavnosti določenih pravnih oseb. |
Člen 7
1. Za izvedbo posebnega programa je odgovorna Komisija.
2. Komisiji pri izvajanju posebnega programa pomaga posvetovalni odbor. Sestava tega odbora se lahko spreminja glede na različne točke dnevnega reda odbora. Za vidike, povezane s fisijo, so sestava tega odbora in podrobni operativni predpisi in postopki, ki se zanj uporabljajo, določeni v Sklepu Sveta 84/338/Euratom, ESPJ, EGS z dne 29. junija 1984 o strukturah in postopkih za upravljanje in usklajevanje raziskovalnih, razvojnih in predstavitvenih dejavnosti Skupnosti (10). Za vidike, povezane s fuzijo, je isto določeno v Sklepu Sveta z dne 16. decembra 1980 o ustanovitvi posvetovalnega odbora za fuzijski program (11).
3. Komisija odbor redno obvešča o splošnem napredku pri izvajanju posebnega programa in mu pravočasno predloži podatke o vseh ukrepih, ki se predlagajo ali financirajo v okviru tega posebnega programa.
Člen 8
Komisija v skladu s členom 6 Sklepa 2012/93/Euratom zagotovi neodvisno spremljanje, oceno in pregled izvajanja dejavnosti na področjih, zajetih v tem posebnem programu.
Člen 9
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 19. decembra 2011
Za Svet
Predsednik
M. KOROLEC
(1) Mnenje z dne 15. novembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(2) UL C 318, 29.10.2011, str. 127. Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(3) Glej stran 25 tega Uradnega lista.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
(6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(7) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(8) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
(9) Glej stran 1 tega Uradnega lista.
(10) UL L 177, 4.7.1984, str. 25.
(11) Ni objavljen.
PRILOGA
ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, SPLOŠNE SMERNICE ZA TEME IN DEJAVNOSTI
I. TEMATSKA PODROČJA RAZISKAV
I.A Raziskave fuzijske energije
Splošni cilj
Razvijanje osnov znanja za izgradnjo prototipskih reaktorjev za elektrarne, ki so varne, trajnostne, okoljsko vzdržne in gospodarne, ter izgradnja mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) kot pomemben korak na poti k temu cilju.
Dejavnosti
1. Izgradnja reaktorja ITER
Skupnost ima kot gostiteljica projekta posebno odgovornost znotraj organizacije ITER in vodilno vlogo, zlasti pri vodenju mednarodne organizacije ITER, upravljanju in izbiri kadra, pa tudi pri splošni tehnični in administrativni podpori.
Skupnost bo v vlogi pogodbenice sodelovala pri nadaljnjih prispevkih k izgradnji opreme in naprav, potrebnih na gradbišču reaktorja ITER, ter podpirala projekt med izgradnjo.
Dejavnosti na področju raziskav in razvoja v podporo izgradnji reaktorja ITER bodo potekale v združenjih za fuzijo in evropskih podjetjih. Vključevale bodo razvoj in testiranje komponent in sistemov.
2. Raziskave in razvoj za pripravo na obratovanje reaktorja ITER
Namen usmerjenega fizikalno-tehnološkega programa bo povzeti projektne odločitve v zvezi z reaktorjem ITER in pripraviti hiter začetek obratovanja reaktorja. Izvajal se bo prek usklajenih eksperimentalnih in teoretičnih dejavnosti ter modeliranja z uporabo naprav JET (Joint European Torus) in drugih ustreznih eksperimentalnih in računalniških naprav. Z njim bo zagotovljeno, da bo imela Evropa potreben vpliv na projekt ITER in močno vlogo pri njegovem izkoriščanju. Vključeval bo:
|
— |
oceno posebnih ključnih tehnologij za obratovanje reaktorja ITER z uporabo izboljšav na reaktorju JET (prva stena kot pri reaktorju ITER, sistemi ogrevanja, diagnostika), |
|
— |
preverjanje scenarijev za obratovanje reaktorja ITER z usmerjenimi eksperimenti na reaktorju JET in drugih zmogljivostih ter z usklajenim modeliranjem. |
3. Omejene tehnološke dejavnosti kot priprava na elektrarno DEMO
V združenjih za fuzijo in industriji se bodo nadalje razvijale ključne tehnologije in materiali, potrebni za izdajo licence, izgradnjo in obratovanje elektrarne DEMO, da se bodo lahko testirali na reaktorju ITER in da se bo evropski industriji omogočila izgradnja elektrarne DEMO in razvoj prihodnjih fuzijskih elektrarn. Izvajale se bodo naslednje dejavnosti:
|
— |
nadaljnje delo posebne projektne skupine na področju dejavnosti tehnične validacije in tehničnega projektiranja (EVEDA) za pripravo na izgradnjo Mednarodne obsevalne naprave za testiranje fuzijskih materialov (IFMIF), ki se bo uporabljala za testiranje materialov za fuzijsko elektrarno, |
|
— |
razvoj, testiranje s pomočjo obsevanja in modeliranje materialov z nizko aktivacijo, ki so odporni na sevanje; razvoj ključnih tehnologij, potrebnih za obratovanje fuzijske elektrarne, vključno z moduli oblog; zasnova konstrukcije elektrarne DEMO z upoštevanjem varnostnih in okoljskih vidikov. |
4. Dolgoročne raziskovalne in razvojne dejavnosti
S posebnim programom se bodo na podlagi dejavnosti, ki posebej zadevajo reaktor ITER in elektrarno DEMO, razvijale kompetence in povečale osnove znanja na področjih, ki so strateško pomembna za prihodnje fuzijske elektrarne. Te raziskovalne dejavnosti bodo izboljšale tehnično izvedljivost in rentabilnost fuzijske energije. Posebni ukrepi na podlagi okvirnega programa bodo vključevali naslednje omejene dejavnosti:
|
— |
proučevanje izboljšanih konceptov za sisteme magnetne konfinacije, vključno s stelaratorji; delo bo usmerjeno v pripravo na delovanje stelaratorja W7-X, uporabo obstoječih naprav za razširitev eksperimentalnih podatkovnih zbirk in oceno prihodnjih obetov za te konfiguracije, |
|
— |
nadaljevanje poskusov, teoretičnega dela in modeliranja s končnim ciljem celovitega razumevanja fuzijskih plazem za uporabo v reaktorjih, |
|
— |
izvajanje študij o družbeno-znanstvenih in gospodarskih vidikih pridobivanja energije s fuzijo ter ukrepi za spodbujanje osveščanja in izobraževanja javnosti v zvezi s fuzijo. |
5. Človeški viri, izobraževanje in usposabljanje – oblikovanje „generacije ITER“
Z naslednjimi ukrepi se bodo za takojšnje in za srednjeročne potrebe projekta ITER in za nadaljnji razvoj fuzije zagotovili primerni človeški viri in visoka raven sodelovanja na tematskem področju fuzije:
|
— |
podpora mobilnosti raziskovalcev med organizacijami, ki sodelujejo v posebnem programu, za izboljšanje sodelovanja in povezovanja raziskovalnih dejavnosti ter za spodbujanje mednarodnega sodelovanja, |
|
— |
visoka raven usposabljanja za inženirje in raziskovalce na podiplomski in podoktorski ravni, vključno z uporabo naprav kot učne platforme, posebnimi seminarji in delavnicami, ter spodbujanje sodelovanja med visokošolskimi ustanovami. |
6. Infrastrukture
Izvedba projekta ITER v Evropi v mednarodnem okviru organizacije ITER bo prispevala k novim raziskovalnim infrastrukturam z močno evropsko razsežnostjo.
7. Prenos tehnologije, sodelovanje industrije in inovacije
Reaktor ITER bo potreboval novo in prožnejšo organizacijsko strukturo, ki bo omogočila hiter prenos inovacij in tehnološkega napredka v industrijo, kar bo evropski industriji omogočilo, da bo postala bolj konkurenčna. To bo doseženo s spodbujanjem:
|
— |
inovacij in izmenjave znanja z ustreznimi univerzami, raziskovalnimi inštituti in industrijo, tudi z ustrezno interakcijo z organizacijo ITER in skupnim evropskim podjetjem za razvoj fuzijske energije (F4E) (pri čemer so industrijskim partnerjem zagotovljene enake možnosti za sodelovanje v skladu z ustreznimi predpisi EU o javnih naročilih), |
|
— |
prijavljanja patentov, |
|
— |
foruma za industrijske inovacije na področju fuzije (Fusion Industry Innovation Forum), v okviru katerega bodo oblikovani načrt za fuzijsko tehnologijo in pobude za razvoj človeških virov, s poudarkom na inovacijah in možnostih zagotavljanja novih proizvodov in storitev. |
I.B Jedrska fisija, varnost in zaščita pred sevanjem
Splošni cilj
Vzpostavitev trdne znanstvene in tehnične osnove, da bi pospešili konkretne rešitve za varnejše ravnanje z dolgoživimi radioaktivnimi odpadki, izboljšanje zlasti varnosti in prispevanje k učinkoviti rabi virov in stroškovni učinkovitosti jedrske energije ter zagotavljanje močnega in družbeno sprejemljivega sistema zaščite ljudi in okolja pred vplivi ionizirajočega sevanja.
Dejavnosti
Na petih glavnih področjih dejavnosti, ki so opisana spodaj, se bodo izvajali posredni ukrepi na področju jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem. Zaradi večjega poudarka na jedrski varnosti, ki prispeva k preusmerjanju jedrskih raziskav, bo področju varnosti jedrskih objektov, zaščiti pred sevanjem (vključno z uporabo v medicini) in oceni tveganja namenjene kar največ pozornosti. Obstajajo pomembne povezave z raziskavami v okviru sedmega okvirnega programa Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (1), zlasti pri dejavnostih na področju energetike, evropskih standardov, izobraževanja in usposabljanja, varovanja okolja, zdravja, ved o materialih, upravljanja, skupnih infrastruktur, kulture zaščite in varnosti. Mednarodno sodelovanje se bo spodbujalo v okviru mnogih raziskovalnih dejavnosti, s posebnim poudarkom na varnosti jedrskih objektov, in sicer v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi in interesnimi forumi, opisanimi v utemeljitvi dejavnosti na področju jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem iz točke I.B Priloge I Sklepa 2012/93/Euratom.
1. Ravnanje z dokončnimi radioaktivnimi odpadki
Tehnične študije in predstavitev načrtov za odlagališča v geoloških formacijah, da bi pripravili izvedbo ob zagotavljanju operativne varnosti. Študije za boljše poznavanje odpadkov in njihovega vedenja skozi čas, razvoj zanesljivih metodologij za oceno uspešnosti in varnosti, proučevanje vprašanj v zvezi z upravljanjem in družbenih vprašanj, povezanih s strinjanjem javnosti, ter druge dejavnosti v podporo razvijanju skupnega evropskega pogleda na glavna vprašanja v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odlaganjem.
2. Reaktorski sistemi
Ob upoštevanju splošnega cilja izvedba raziskav v podporo varnemu obratovanju vseh vrst reaktorskih sistemov (vključno z napravami za gorivni cikel), ki se uporabljajo v Evropi, ali, če je potrebno zaradi ohranjanja širokega strokovnega znanja o jedrski varnosti v Evropi, tistih vrst reaktorjev, ki bi se lahko uporabljali v prihodnosti, z izključnim poudarkom na varnostnih vidikih. To zajema oceno in upravljanje življenjske dobe elektrarn, kulturo varnosti (zmanjševanje tveganja človeške in organizacijske napake), napredne metodologije za oceno varnosti, orodja za numerično simulacijo, instrumentacijo in regulacijo ter preprečevanje in ublažitev hujših nesreč ter spremljajoče dejavnosti za optimalno upravljanje znanja in ohranjanje kompetenc.
Med drugim gre za dejavnosti na področju temeljnih in ključnih medsektorskih raziskav (npr. raziskav materialov) (2) in, ob izključnem poudarku na varnostnih vidikih, za študijo prihodnjih reaktorjev in vseh vidikov gorivnega cikla, na primer ločevanja in pretvorbe.
3. Zaščita pred sevanjem
Dejavnosti na tem področju bodo usmerjene v:
|
— |
boljšo količinsko opredelitev tveganj za zdravje pri dolgotrajni izpostavljenosti nizkemu sevanju, vključno z individualnimi razlikami, z epidemiološkimi študijami in boljšim razumevanjem mehanizmov na podlagi raziskav na področju celične in molekularne biologije, |
|
— |
izboljšanje varnosti in učinkovitosti uporabe sevanja v medicini z najnovejšim tehnološkim razvojem ter doseganje pravega razmerja med koristmi in nevarnostjo takšne uporabe, |
|
— |
izboljšanje skladnosti in povezanosti ukrepanja v primeru izrednih dogodkov ali po nesrečah v Evropi z razvojem skupnih orodij in strategij ter prikaz njihove učinkovitosti v operativnih okoljih, |
|
— |
po potrebi učinkovitejše povezovanje nacionalnih raziskovalnih dejavnosti na drugih področjih. |
4. Infrastrukture
Če obstaja jasna evropska dodana vrednost, zlasti za zagotovitev kritične mase, podpora zasnovi, prenovi, izgradnji in/ali obratovanju ključnih raziskovalnih infrastruktur, potrebnih pri katerem koli od zgoraj navedenih tematskih področij, vključno s tem, da se posameznim raziskovalcem in raziskovalnim ekipam zagotovi ustrezen dostop do obstoječih in prihodnjih infrastruktur.
5. Človeški viri in usposabljanje (3)
Uskladitev nacionalnih programov in izpolnjevanje splošnih potreb po usposabljanju na področju jedrske znanosti in tehnologije z vrsto instrumentov, vključno s konkurenčno usmerjenimi instrumenti, ki prinašajo kratkoročne rezultate, v okviru splošne podpore človeškim virom na vseh tematskih področjih. To vključuje podporo tečajem in mrežam usposabljanja ter ukrepe, s katerimi lahko sektor postane bolj privlačen za mlade znanstvenike in inženirje ter s katerimi se izboljša usklajevanje med izobraževalnimi ustanovami v Uniji, da bi zagotovili enakovrednost kvalifikacij v vseh državah članicah.
II. ETIČNI VIDIKI
Med izvajanjem tega posebnega programa in raziskovalnih dejavnosti, ki iz njega izhajajo, je treba spoštovati temeljna etična načela. Sem med drugim spadajo načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno z naslednjimi: varstvo človekovega dostojanstva in življenja, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter zaščita živali in varstvo okolja v skladu s pravom Skupnosti in zadnjimi različicami ustreznih mednarodnih konvencij, smernic in kodeksov ravnanja, npr. Helsinško deklaracijo, Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, podpisano v Oviedu 4. aprila 1997, in njenimi dodatnimi protokoli, Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, Splošno deklaracijo o človeškem genomu in človekovih pravicah, ki jo je sprejel UNESCO, Konvencijo ZN o biološkem in toksičnem orožju, Mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo ter ustreznimi resolucijami Svetovne zdravstvene organizacije.
Prav tako se bodo upoštevala mnenja Evropske skupine svetovalcev glede etičnih posledic biotehnologije (1991–1997) in mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah (od 1998).
V skladu z načelom subsidiarnosti morajo udeleženci v raziskovalnih projektih zaradi raznolikosti pristopov na evropski ravni spoštovati veljavno zakonodajo, predpise in etična merila držav, v katerih potekajo raziskave. V vsakem primeru se uporabljajo nacionalni predpisi in Skupnost v nobeni državi članici ali drugi državi ne bo finančno podprla nobene raziskave, ki je v tej državi članici ali drugi državi prepovedana.
Po potrebi morajo izvajalci raziskovalnih projektov pridobiti dovoljenje ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko še pred začetkom izvajanja dejavnosti RTR. Pri predlogih, ki zadevajo etično občutljiva vprašanja, ali kadar etični vidiki niso bili ustrezno upoštevani, bo izpolnjevanje etičnih meril sistematično preverjala tudi Komisija. V posebnih primerih se lahko izpolnjevanje etičnih meril preveri med izvajanjem projekta.
Člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da Skupnost pri oblikovanju in izvajanju svojih politik, vključno z raziskavami, v celoti upošteva zahteve po dobrem počutju živali. Direktiva Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene (4), glede varstva živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene, zahteva, da morajo biti vsi poskusi načrtovani tako, da se izogne povzročanju stiske in nepotrebnih bolečin ter trpljenja poskusnim živalim, da se uporabi čim manjše število živali, da se uporabijo živali z najnižjo mero nevrofiziološke občutljivosti ter se povzroči čim manj bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb. Spreminjanje genske dediščine živali in kloniranje živali je dovoljeno zgolj v primerih, ko so cilji etično utemeljeni, pogoji zagotavljajo dobro počutje živali in se spoštujejo načela biotske raznovrstnosti. Med izvajanjem posebnega programa bo Komisija redno spremljala najnovejša znanstvena dognanja ter nacionalne in mednarodne predpise, da bo lahko upoštevala morebiten napredek.
(1) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
(2) Razume se, da je Evropski raziskovalni svet (ERS) odgovoren za podporo pionirskih raziskav na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih.
(3) Razume se, da je program Človeški viri okvirnega programa EU odgovoren za mobilnost raziskovalcev na vseh znanstvenih in tehnoloških področjih.
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/40 |
SKLEP SVETA
z dne 19. decembra 2011
o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)
(2012/95/Euratom)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 7 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije po posvetovanju z Znanstveno-tehničnim odborom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s Sklepom Sveta 2012/93/Euratom z dne 19. decembra 2011 o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju raziskav in usposabljanja (2012–2013) (3) (v nadaljnjem besedilu: okvirni program) se okvirni program izvaja s posebnima programoma, v katerih so določena podrobna pravila za njuno izvajanje in trajanje ter predvidena potrebna sredstva. |
|
(2) |
Okvirni program zajema dve vrsti dejavnosti: posredne ukrepe na področju raziskav fuzijske energije ter raziskav jedrske fisije, varnosti in zaščite pred sevanjem ter neposredne ukrepe za dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča JRC na področju ravnanja z jedrskimi odpadki, vplivov na okolje, varnosti in zaščite, zlasti v povezavi z jedrskimi dogodki in ob upoštevanju izkušenj iz preteklosti. Neposredni ukrepi bi se morali izvajati v okviru tega posebnega programa. |
|
(3) |
Skupno raziskovalno središče (v nadaljnjem besedilu: JRC) bi moralo izvajati raziskave in usposabljanje s tako imenovanimi "neposrednimi ukrepi" v okviru posebnega programa JRC, s katerim se izvaja okvirni program. |
|
(4) |
JRC bi moral pri izpolnjevanju svojih nalog zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo pri oblikovanju politike Unije, zagotoviti podporo izvajanju in spremljanju obstoječih politik ter se odzivati na nove zahteve politik. JRC bi moral za izpolnitev svoje naloge izvajati raziskave, ki so najvišje evropske kakovosti, ter hkrati ohraniti lastno raven znanstvene odličnosti. |
|
(5) |
Pri izvajanju tega posebnega programa bi moral biti poudarek na spodbujanju mobilnosti in usposabljanja raziskovalcev ter inovacij v Uniji. JRC bi moral zlasti zagotavljati ustrezno usposabljanje na področju jedrske varnosti in zaščite. |
|
(6) |
Ta posebni program bi se moral izvajati prožno, učinkovito in pregledno ter pri tem upoštevati ustrezne potrebe uporabnikov JRC in politike Unije ter varovati finančne interese Unije. Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, bi bilo treba ustrezno prilagoditi tem potrebam ter znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, usmerjene pa bi morale biti k doseganju znanstvene odličnosti. |
|
(7) |
Pri izvajanju tega posebnega programa se lahko sodelovanje na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali pridružitvenega sporazuma dopolnjuje z mednarodnim sodelovanjem s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, zlasti na podlagi točke (h) člena 2 ter členov 101 in 102 Pogodbe. |
|
(8) |
V okviru dejavnosti širitve in povezovanja JRC spodbuja vključevanje organizacij in raziskovalcev iz novih držav članic v svoje dejavnosti, zlasti pri izvajanju znanstvenih in tehnoloških elementov pravnega reda Evropske unije, pa tudi krepitev sodelovanja z organizacijami in raziskovalci iz držav pristopnic in držav kandidatk. Predvideti bi bilo treba tudi postopno odpiranje k sosednjim državam, predvsem na področju prednostnih tem evropske sosedske politike. |
|
(9) |
JRC bi moral s konkurenčnimi dejavnostmi še naprej zagotavljati dodatne vire. Te dejavnosti vključujejo udeležbo v posrednih ukrepih okvirnega programa, delo za tretje strani in v manjši meri tudi izkoriščanje intelektualne lastnine. |
|
(10) |
Treba bi bilo zagotoviti dobro finančno upravljanje in izvajanje okvirnega programa na učinkovit in uporabnikom prijazen način, pa tudi pravno varnost in dostopnost rezultatov programa za vse udeležence, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5). |
|
(11) |
Treba bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe – sorazmerne s finančnimi interesi Evropske unije – za spremljanje učinkovitosti dodeljene finančne podpore in učinkovite uporabe teh sredstev, da bi se preprečile nepravilnosti in goljufije. Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (7), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (8). |
|
(12) |
Komisija bi morala pravočasno poskrbeti za neodvisno oceno dejavnosti na področjih, zajetih v tem posebnem programu. |
|
(13) |
Pri raziskovalnih dejavnostih, ki se izvajajo v okviru tega posebnega programa, bi bilo treba upoštevati temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki so izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013 se sprejme posebni program, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče JRC v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (v nadaljnjem besedilu: posebni program).
Člen 2
Posebni program določa dejavnosti za ukrepe JRC na jedrskem področju; podpira vrsto raziskovalnih ukrepov, ki se izvajajo v nadnacionalnem sodelovanju na naslednjih tematskih področjih:
|
(a) |
ravnanje z jedrskimi odpadki, vpliv na okolje in temeljno znanje; |
|
(b) |
jedrska varnost reaktorskih sistemov, pomembnih za Evropo; |
|
(c) |
jedrska zaščita (vključno z zaščitnimi ukrepi na jedrskem področju in neširjenjem, bojem proti nedovoljenemu prometu in jedrsko forenziko). |
Cilji in splošne smernice za dejavnosti iz prvega odstavka so določeni v Prilogi.
Člen 3
V skladu s členom 3 Sklepa 2012/93/Euratom znaša najvišji znesek za izvajanje posebnega programa 233 216 000 EUR.
Člen 4
Vse raziskovalne dejavnosti iz posebnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.
Člen 5
Posebni program se izvaja z neposrednimi ukrepi, ki so določeni v Prilogi II k Sklepu 2012/93/Euratom.
Člen 6
1. Komisija za izvajanje posebnega programa izdela večletni delovni program, v katerem natančno določi cilje, znanstvene in tehnološke prednostne naloge iz Priloge ter časovni razpored izvajanja.
2. V večletnem delovnem programu so upoštevane ustrezne raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, pridružene države ter evropske in mednarodne organizacije. Delovni program se po potrebi posodablja.
Člen 7
Komisija v skladu s členom 6 Sklepa 2012/93/Euratom zagotovi neodvisno spremljanje, oceno in pregled izvajanja dejavnosti na področjih, zajetih v tem posebnem programu.
Člen 8
Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 19. decembra 2011
Za Svet
Predsednik
M. KOROLEC
(1) Mnenje z dne 15. novembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(2) UL C 318, 29.10.2011, str. 127. Mnenje po neobveznem posvetovanju.
(3) Glej stran 25 tega Uradnega lista.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
(6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
PRILOGA
POSEBNI PROGRAM SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA
1. Cilj
Splošni cilj posebnega programa je zagotoviti k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnično podporo politiki Unije, povezani z jedrsko energijo, in izpolnjevati obveznosti iz Pogodbe. Za doseganje tega cilja je treba neprestano posodabljati znanje, spretnosti in usposobljenost, da se zagotovi zahtevano vrhunsko strokovno znanje na področju varnosti jedrskih reaktorjev ter zaščitnih ukrepov in zaščite na jedrskem področju.
2. Pristop
Jedrske dejavnosti JRC so usmerjene v izpolnjevanje obveznosti iz Pogodbe na področju raziskav in razvoja (R&R) ter v podporo Komisiji in državam članicam na področju zaščitnih ukrepov in neširjenja, ravnanja z odpadki, varnosti jedrskih objektov in gorivnega cikla, radioaktivnosti v okolju in zaščite pred sevanjem. Zaradi večjega poudarka na jedrski varnosti, ki prispeva k preusmerjanju jedrskih raziskav, bo neširjenju namenjene kar največ pozornosti.
V okvirnem programu bosta raziskovalna dejavnost in podpora še naprej usmerjeni na:
|
(a) |
ravnanje z jedrskimi odpadki, vpliv na okolje in temeljno znanje; |
|
(b) |
jedrsko varnost reaktorskih sistemov, pomembnih za Evropo; |
|
(c) |
jedrsko zaščito (vključno z zaščitnimi ukrepi na jedrskem področju in neširjenjem, bojem proti nedovoljenemu prometu in jedrsko forenziko). |
Poleg tega bo JRC še naprej krepil svojo vlogo evropskega referenčnega središča za razširjanje informacij, usposabljanje in izobraževanje mladih znanstvenikov.
3. Dejavnosti
3.1 Ravnanje z jedrskimi odpadki, vpliv na okolje in temeljno znanje
3.1.1 Opis lastnosti izrabljenega goriva in visoko radioaktivnih odpadkov, njihovo skladiščenje in odlaganje
Ravnanje z izrabljenim gorivom in visoko radioaktivnimi jedrskimi odpadki vključuje predelavo, pripravo, prevoz, vmesno skladiščenje in globinsko odlaganje. Končni cilj je preprečiti uhajanje radionuklidov v biosfero med vsemi temi fazami v zelo dolgem obdobju razpada. Projektiranje, ocenjevanje in delovanje sistemov umetnih in naravnih zadrževalnih pregrad v ustreznem obdobju so ključnega pomena za doseganje teh ciljev in so med drugim odvisni od obnašanja goriva in/ali odpadkov v geološkem okolju. Posebni program zajema take študije.
3.1.2 Ločevanje in pretvorba
Glavna strategija za prihodnje sisteme jedrske energije obsega zapiranje jedrskega gorivnega cikla s ciljem zmanjšanja dolgoročne radiotoksičnosti jedrskih odpadkov in povečanja varne in učinkovite rabe virov. Glavna izziva tega koncepta ostajata optimizacija tehnik ločevanja za selektivno ločevanje dolgoživih radionuklidov iz izrabljenega goriva ter proizvodnja in kvalifikacija varnih in zanesljivih goriv za pretvorbo aktinidov. Eksperimentalno delo na področju ločevanja v JRC obsega raziskave raztapljanja v vodi in pirometalurške postopke (v slanih medijih).
3.1.3 Temeljne raziskave aktinidov
Za ohranitev usposobljenosti in vodilnega položaja na področju jedrskih tehnologij za civilne namene je zelo pomembno spodbujanje interdisciplinarnih temeljnih raziskav jedrskih snovi kot vira, iz katerega lahko nastajajo nove tehnološke inovacije. To pa zahteva poznavanje odziva tako imenovanih „elementov z elektronsko lupino 5f“ (tj. aktinidov) in spojin na (običajno izjemne) termodinamične parametre. Zaradi majhne zbirke eksperimentalnih podatkov in intrinzične kompleksnosti modeliranja je naše sedanje poznavanje teh mehanizmov omejeno. Temeljne raziskave, ki obravnavajo ta vprašanja, so ključnega pomena za razumevanje obnašanja teh elementov in ohranjanje vodilnega položaja v sodobni fiziki kondenzirane snovi. Na podlagi razvoja naprednega modeliranja in simulacije bo mogoče povečati učinek eksperimentalnih programov.
Program JRC za temeljne raziskave na področju aktinidov bo ostal v ospredju fizike in kemije aktinidov, pri čemer je glavni cilj zagotoviti eksperimentalne zmogljivosti svetovne kakovosti za znanstvenike z univerz in raziskovalnih središč. To jim bo omogočilo raziskovanje lastnosti aktinidnih snovi, da si izpopolnijo izobrazbo in prispevajo k napredku jedrskih znanosti.
3.1.4 Jedrski podatki
Zaradi predlaganih zasnov posebnih naprav za zgorevanje nižjih aktinidov in naprednih konceptov za proizvodnjo jedrske energije nastajajo nove zahteve po veliko natančnejših jedrskih podatkih. Kakovost eksperimentalnih podatkov je ključna za izboljšanje varnostnih standardov in zmanjšanje tolerance napake in s tem tudi za gospodarnost projektiranja in gradnje novih reaktorskih sistemov. Podatkovne datoteke, ki jih uporabljajo industrija in raziskovalni laboratoriji, tudi datoteke Agencije OECD za jedrsko energijo, morajo biti popolne, točne in validirane z natančno določenimi postopki za zagotavljanje kakovosti.
JRC bo zagotavljal podatke, ki se zahtevajo v mednarodnem merilu, in še naprej zagotavljal varno delovanje linearnih pospeševalnikov Van de Graaff in GELINA.
3.1.5 Medicinske aplikacije, ki temeljijo na jedrskih raziskavah
Nove metode za zdravljenje raka, ki se imenujejo ciljna terapija alfa (terapija TAT), izkoriščajo edinstvene fizikalne lastnosti sevanja delcev alfa (zlasti njegovo visoko energijo in kratek doseg v človeškem tkivu) za selektivno ciljanje in uničevanje bolnih celic, pri čemer pa ne prizadenejo okoliškega zdravega tkiva. Te metode se lahko uporabljajo za zdravljenje raka in infekcijskih bolezni.
Skupno raziskovalno središče bo v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organizacijami še naprej podpiralo razvoj terapije TAT s posebnim poudarkom na alternativnih postopkih za proizvodnjo emitorjev alfa delcev in radiobiološkem testiranju radioaktivno označenih biomolekul ter pri tem ocenjevalo njihovo učinkovitost in izvedljivost ter dajalo te nove aplikacije na voljo bolnišnicam in farmacevtski industriji.
3.1.6 Spremljanje radioaktivnosti v okolju
Poglavje 3 naslova II Pogodbe predvideva določitev temeljnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj. V členih 31 do 38 Pogodbe so določena pravila o vlogi držav članic in Komisije pri varovanju zdravja ljudi, nadzoru ravni radioaktivnosti v okolju, sproščanju v okolje in ravnanju z jedrskimi odpadki. Del tega bodo tudi ključni vidiki ravnanja ob nesrečah. JRC v skladu s členom 39 Pogodbe zagotavlja pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge.
Zaradi novih dovoljenih mejnih vrednosti za radionuklide v pitni vodi in živilskih sestavinah bo JRC razvil analitične metode in zagotovil ustrezne referenčne materiale. Vzpostavljena bo medlaboratorijska primerjava z laboratoriji za spremljanje iz držav članic, v kateri bo ocenjena primerljivost sporočenih podatkov o nadzoru v skladu s členoma 35 in 36 Pogodbe, prispevala pa bo tudi k uskladitvi sistemov za merjenje radioaktivnosti z referenčnimi testnimi materiali.
3.1.7 Upravljanje znanja, usposabljanje in izobraževanje
Pomembno je, da se z razširjanjem eksperimentov, rezultatov, razlag in spretnosti, pridobljenih v raziskovalnih in aplikativnih programih, ohranja in poglablja znanje novih generacij jedrskih znanstvenikov in inženirjev.
JRC bo prispeval k hitri dostopnosti, ustrezni organiziranosti in dobri dokumentiranosti tega znanja, poleg tega pa bo podpiral tudi dejavnosti na področju visokošolskega izobraževanja v Evropi glede delujočih reaktorjev in inovativnih reaktorjev četrte generacije. JRC bo razvil tudi Evropski observatorij za osebje na jedrskem področju, ki bo analiziral trende v Evropi in zagotavljal znanstveno podporo pri oblikovanju politike Unije. JRC bo še naprej prispeval k boljšemu obveščanju o jedrskih vprašanjih, zlasti v zvezi z javno sprejemljivostjo, splošneje pa tudi v zvezi s strategijami ozaveščanja o energetskih vprašanjih. Dolgoletne izkušnje in edinstvene zmogljivosti za meritve jedrskih podatkov so tudi odlična priložnost za izobraževanje in usposabljanje jedrskih znanstvenikov in inženirjev, ki dopolnjuje izobraževanje na univerzah z zagotavljanjem praktičnega dostopa do jedrskih objektov.
3.2 Jedrska varnost
3.2.1 Varnost jedrskih reaktorjev
Da bi ohranili in izboljšali raven varnosti jedrskih elektrarn, je treba razširiti in validirati napredne in izboljšane metodologije za ocenjevanje varnosti in ustrezna analitična orodja. JRC izvaja usmerjene eksperimentalne raziskave za izboljšanje razumevanja temeljnih fizikalnih pojavov in procesov, ki naj bi omogočile validacijo in preverjanje determinističnih in verjetnostnih ocen varnosti, ki temeljijo na naprednem modeliranju (reaktivnih in termalno hidravličnih) procesov v elektrarnah, sestavnih delov pod operativnimi obremenitvami/staranjem ter človeških in organizacijskih dejavnikov. JRC bo še naprej imel osrednjo vlogo pri vzpostavljanju in delovanju evropskega središča za povratne informacije o operativnih izkušnjah za potrebe vseh držav članic. Zagotavljal bo tematska poročila o določenih vprašanjih v zvezi z elektrarnami in omogočal učinkovito izmenjavo in uporabo povratnih informacij o operativnih izkušnjah za izboljšanje varnosti jedrskih elektrarn v korist vseh evropskih regulatorjev, pa tudi za zmanjšanje verjetnosti jedrskih nesreč. Izvajal bo raziskovalne programe, s katerimi bo podpiral razvoj varnostnih zahtev in naprednih ocenjevalnih metod za reaktorske sisteme, ki so pomembni za jedrsko varnost. Vključeni bodo tudi glavni vidiki raziskav o razgradnji reaktorjev in njihove infrastrukture (metodologija, usposabljanje, znanstvena podlaga).
3.2.2 Varnost jedrskega goriva v energijskih reaktorjih v Uniji
Lahkovodni reaktorji druge in tretje generacije bodo verjetno delovali celo 21. stoletje. Za njihovo čim varnejše delovanje je treba izboljšati razumevanje obnašanja gorivnih palic v sredici (gorivo in srajčka), zlasti v zvezi s shemami podaljšanega delovanja, tako v običajnih kot izrednih in nezgodnih razmerah. Glavna vidika teh raziskav sta mehanska trdnost gorivnih palic v življenjski dobi reaktorja ter odziv goriva na prehodne pogoje (tudi hude nesreče v reaktorju, vključno s taljenjem jedra).
Na koncu morajo biti eksperimenti in teorija o natančno opredeljenih fizikalnih in kemijskih mehanizmih vključeni v večstopenjske modele in tudi kode učinkovitosti goriva.
Raziskave JRC bodo usmerjene tudi v izboljšanje eksperimentalnih primerjav obnašanja goriva UO2 in MOX pri visokem izgorevanju.
3.2.3 Varno delovanje naprednih sistemov jedrske energije
Novi reaktorski koncepti za večjo varnost in trajnost ter okrepljeni zaščitni ukrepi se po vsem svetu in zlasti v Mednarodnem forumu četrte generacije (GIF) štejejo za novo raziskovalno temo. Države članice so JRC pooblastile, da deluje kot izvajalski posrednik za sodelovanje Skupnosti v GIF. Kot posrednik bo JRC dodatno usklajeval evropske prispevke (z neposrednimi in posrednimi ukrepi ali prek držav članic) v različnih projektih GIF.
Študije, ki jih izvajajo laboratoriji JRC, obsegajo predvsem varnostne vidike novih inovativnih zasnov in inovativnih gorivnih ciklov, zlasti opis lastnosti novih vrst goriva, njihovo testiranje s pomočjo obsevanja in preučevanje po obsevanju, pa tudi opis lastnosti inovativnih konstrukcijskih in ovojnih materialov ter njihovo kvalifikacijo. Poleg tega se izvajajo študije o varnostnih zahtevah nove generacije reaktorjev in naprednih metodah ocenjevanja pomembnih jedrskih sistemov. Tako naj bi podprli uvedbo skupnega evropskega pristopa k ocenjevanju varnosti novih inovativnih zasnov. Te dejavnosti se bodo poskušale izvajati v ustrezni sinergiji s SNETP.
3.3 Jedrska zaščita
3.3.1 Zaščitni ukrepi na jedrskem področju
Zaradi večjega pomena jedrske energije v proizvodnji električne energije v Evropi in po svetu se obseg ravnanja z jedrskimi snovmi v gorivnem ciklu nenehno povečuje. Pri preprečevanju uporabe teh snovi v namene, za katere niso bile namenjene, je ključnega pomena močan in zanesljiv sistem zaščitnih ukrepov na jedrskem področju in neširjenja. Za izvajanje razvijajoče se politike zaščitnih ukrepov bodo še naprej potrebne tehnične inovacije in izboljšave. Današnji izziv je uvajanje večje avtomatizacije in boljših orodij za analizo podatkov, da bi zmanjšali delovno obremenitev inšpektorjev in obremenitev jedrske industrije. Tudi za reaktorske sisteme, ki so pomembni za Evropo, in njihove gorivne cikle bodo v zvezi z zaščitnimi ukrepi uporabljeni novi in inovativni pristopi.
3.3.2 Dodatni protokol
Dodatni protokol je namenjen preprečevanju neprijavljene jedrske dejavnosti. Za njegovo izvajanje je potrebnih več metod, ki so drugačne (ali bolje razvite) od metod, uporabljenih pri preverjanju knjigovodstva jedrskih snovi. Pričakuje se povečan obseg dela pri preverjanju popolnosti izjav, za kar bo potrebnih več raziskav in razvoja na področju metod za odkrivanje tajnih programov, v nekaterih primerih z uporabo enakih tehnik kakor v jedrski forenziki. Močno si bo treba prizadevati tudi za izboljšanje metod za analizo sledi delcev zaradi preverjanja prijavljenih ali odkrivanja neprijavljenih dejavnosti.
3.3.3 Pridobivanje informacij o neširjenju jedrskega orožja iz prosto dostopnih virov
Zaradi podpore službam Komisije ter sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) in organi držav članic bo JRC še naprej sistematično zbiral in analiziral informacije o vprašanjih neširjenja jedrskega orožja iz različnih virov (internet, strokovna literatura, zbirke podatkov). Te informacije bodo podlaga za poročila o državah, v katerih bo natančno spremljan razvoj jedrskih dejavnosti ter uvoz in/ali izvoz jedrske opreme in tehnologije za neposredno uporabo ter jedrske opreme in tehnologije z dvojno rabo v določenih državah. Poleg tega bo JRC spremljal tehnični razvoj izvoznih nadzornih režimov in zagotavljal tehnično pomoč ustreznim službam Komisije.
3.3.4 Boj proti nedovoljenemu prometu z jedrskimi snovmi in jedrska forenzična analiza
Zaradi nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi, z njim povezane nevarnosti širjenja in grožnje jedrskega terorizma je potreben sklop ukrepov na področju preprečevanja, odkrivanja in odziva. Jedrska zaščita je deležna večje pozornosti na vseh ravneh, od mednarodnih pobud (globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu, pobuda za zaščito pred širjenjem, RVSZN 1540 in druge) do večstranskega sodelovanja in tehničnega razvoja. Usposabljanje osebja je ključno za izvajanje ukrepov jedrske zaščite. JRC izmenjuje izkušnje in strokovno znanje na jedrskem področju nasploh in bolj specifično na področju jedrske zaščite z državami članicami in mednarodnimi organizacijami.
Zato je treba razviti ali izboljšati različne programe usposabljanja ter pripraviti ali posodobiti z njimi povezane module usposabljanja. JRC bo ustanovil evropsko središče usposabljanja za zaščito, ki se bo najprej usmerilo na jedrsko in radiološko zaščito.
4. Etični vidiki
Med izvajanjem tega posebnega programa in raziskovalnih dejavnosti, ki iz njega izhajajo, je treba spoštovati temeljna etična načela. Med njimi so tudi načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
V skladu z načelom subsidiarnosti morajo udeleženci v raziskovalnih projektih zaradi raznolikosti pristopov v Evropi spoštovati veljavno zakonodajo, predpise in etična merila držav, v katerih raziskave potekajo. V vsakem primeru se uporabljajo nacionalni predpisi in Euratom v nobeni državi članici ali drugi državi ne bo finančno podprl nobene raziskave, ki je v tej državi članici ali drugi državi prepovedana.
Po potrebi morajo izvajalci raziskovalnih projektov pred začetkom izvajanja dejavnosti pridobiti dovoljenje ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko. Pri predlogih, ki zadevajo etično občutljiva vprašanja, ali kadar etični vidiki niso bili ustrezno upoštevani, bo izpolnjevanje etičnih meril sistematično preverjala tudi Komisija. V posebnih primerih se lahko izpolnjevanje etičnih meril preveri tudi med izvajanjem projekta.
Na podlagi člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije morajo Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik Unije, tudi na področju raziskav, v celoti upoštevati zahteve o dobrem počutju živali.
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/47 |
SKLEP SVETA
z dne 17. februarja 2012
o prilagoditvi in podaljšanju obdobja uporabe ustreznih ukrepov, prvič določenih s Sklepom 2002/148/ES o sklenitvi posvetovanj z Zimbabvejem v skladu s členom 96 Partnerskega sporazuma AKP-ES
(2012/96/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 Pogodbe,
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (1), kot je bil prvič spremenjen v Luxembourgu, dne 25. junija 2005 (2), in drugič v Ouagadougouju, dne 23. junija 2010 (3) (v nadaljnjem besedilu: Partnerski sporazum AKP-EU), in zlasti člena 96 Partnerskega sporazuma AKP-EU,
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o ukrepih in postopkih, ki jih je treba sprejeti in upoštevati pri izvajanju Partnerskega sporazuma AKP-ES (4), in zlasti člena 3 Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
S Sklepom Sveta 2002/148/ES (5) so bila zaključena posvetovanja z Republiko Zimbabve v skladu s členom 96(2)(c) Partnerskega sporazuma AKP-EU in sprejeti ustrezni ukrepi, kakor so opredeljeni v Prilogi k navedenemu sklepu. Od takrat je bilo vsako leto podaljšano obdobje uporabe navedenih ukrepov. |
|
(2) |
S Sklepom Sveta 2011/106/EU (6) je bilo obdobje uporabe ukrepov podaljšano za dodatnih 12 mesecev, torej do 20. februarja 2012. |
|
(3) |
Medtem je bilo potrjeno, da je oblikovanje vlade narodne enotnosti priložnost za ponovno vzpostavitev konstruktivnih odnosov med Evropsko unijo in Zimbabvejem ter za podporo izvajanju programa reform Zimbabveja. |
|
(4) |
Medtem ko se je splošno stanje izboljšalo, izvajanje političnih reform ostaja počasno, nekateri bistveni elementi Partnerskega sporazuma AKP-EU, h katerim se je vlada narodne enotnosti zavezala v splošnem političnem dogovoru o delitvi oblasti, pa še vedno niso bili izvedeni. |
|
(5) |
Evropska unija priznava prizadevanja Južnoafriške razvojne skupnosti in Južne Afrike kot posrednic pri splošnem političnem dogovoru o delitvi oblasti za vzpostavitev ustreznega okolja za izvedbo verodostojnih volitev. Mirna izvedba referenduma o ustavi bi bila pomemben del tega procesa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Ukrepi iz dopisa, priloženega temu sklepu, so ustrezni ukrepi v smislu člena 96(2)(c) Partnerskega sporazuma AKP-EU.
Navedeni ukrepi se uporabljajo za nadaljnjih šest mesecev, torej od 20. februarja 2012 do 20. avgusta 2012. Redno se pregledujejo in ponovno ocenijo glede na konkreten napredek pri izvedbi Globalnega političnega sporazuma in pripravi na mirno izvedbo verodostojnih volitev.
Dopis, priložen temu sklepu, se naslovi na predsednika Zimbabveja, g. Mugabeja, in v vednost se pošlje tudi predsedniku vlade g. Tsvangiraiju in g. Welshmanu Ncubeju.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan njegovega sprejetja.
Člen 3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Svet
Predsednik
M. SAREEN
(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(2) UL L 209, 11.8. 2005, str. 27.
(3) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(4) UL L 317, 15.12.2000, str. 376.
PRILOGA
DOPIS PREDSEDNIKU ZIMBABVEJA
Evropska unija pripisuje določbam člena 9 Partnerskega sporazuma AKP-EU izreden pomen. Spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih institucij in pravne države so kot bistveni elementi Partnerskega sporazuma temelj naših odnosov.
Z dopisom z dne 19. februarja 2002 Vas je Evropska unija obvestila o svoji odločitvi, da bo sklenila posvetovanja po členu 96 Partnerskega sporazuma AKP-EU in sprejela ustrezne ukrepe v smislu člena 96(2)(c) navedenega sporazuma. Z letnimi dopisi, od katerih je bil zadnji z dne 23. februarja 2011, Vas je Evropska unija obvestila o svojih odločitvah, da ne bo preklicala ustreznih ukrepov in da bo podaljšala obdobje njihove uporabe.
Evropska unija je pozdravila napredek, ki ga je vlada narodne enotnosti od svoje ustanovitve leta 2009 dosegla na podlagi splošnega političnega dogovora o delitvi oblasti. Evropska unija poudarja velik pomen političnega dialoga po členu 8 Partnerskega sporazuma AKP-EU, ki se je na prošnjo vlade Zimbabveja uradno začel na srečanju ministrske trojke med Zimbabvejem in EU 18. in 19. junija 2009 v Bruslju. Kot sta se strani dogovorili, je cilj tega političnega dialoga postopna normalizacija odnosov med EU in Zimbabvejem ter izvajanje reform, predvidenih v splošnem političnem dogovoru o delitvi oblasti, da bi se postavili temelji za mirno izvedbo verodostojnih volitev.
Evropska unija se je v okviru splošnega postopka ponovnega sodelovanja odločila omiliti ukrepe, ki se uporabljajo proti Zimbabveju. Ustrezni ukrepi so bili spremenjeni, da bi se omogočila podpora institucijam in postopkom, povezanim z izvajanjem splošnega političnega dogovora o delitvi oblasti. Evropska unija je zagotovila tudi začasno prehodno finančno pomoč v obliki kratkoročnih paketov.
Evropska unija od takrat še vedno podpira nenehna prizadevanja vlade narodne enotnosti za izvajanje splošnega političnega dogovora o delitvi oblasti ter pozdravlja dosežke pri stabilizaciji gospodarstva in ponovni vzpostavitvi osnovnih socialnih storitev. Vendar Evropska unija še vedno pričakuje napredek pri številnih političnih reformah splošnega političnega dogovora o delitvi oblasti, vključno z ustavnim postopkom in reformami, potrebnimi za vzpostavitev ustreznega okolja za mirno izvedbo verodostojnih volitev, kakor tudi napredek pri spoštovanju človekovih pravc in pravne države. V zvezi s tem Evropska unija pozdravlja prizadevanja za lažje odnose med Republiko Južno Afriko in Južnoafriško razvojno skupnostjo ter soglasje vseh strank pri oblikovanju načrta.
Evropska unija pozdravlja nedavne izjave vseh zimbabvejskih strank proti političnemu nasilju in še naprej upa, da bo nedavni družbeni in gospodarski napredek dopolnjen s političnimi reformami, ki bi omogočile mirno izvedbo verodostojnih volitev.
Evropska unija se je v dodatno podporo postopku prehoda odločila:
|
— |
podaljšati obdobje uporabe ustreznih ukrepov iz sklepov Sveta 2002/148/ES in 2010/97/SZVP za omejeno obdobje šestih mesecev in tako Evropska unija ponovno poudarja svojo pripravljenost k temu, da kadar koli po konkretnih ukrepih pri izvajanju splošnega političnega dogovora o delitvi oblasti in pripravi na izvedbo volitev spremeni svoje stališče, |
|
— |
pripraviti osnutek eseja o državni strategiji v okviru Evropskega razvojnega sklada, ki bi se naj podpisal in začel izvajati takoj, ko bi za to bili izpolnjeni pogoji; |
Medtem bo Evropska unija še naprej zagotavljala prehodno pomoč za gospodarsko okrevanje, socialne sektorje in izvajanje splošnega političnega dogovora o delitvi oblasti.
Vsi drugi ukrepi, navedeni v Prilogi k Sklepu Sveta 2002/148/ES, se še naprej uporabljajo brez sprememb. V primeru spremembe okoliščin se lahko Sklep Sveta do 20. avgusta 2012 naknadno pregleda.
Evropska unija želi glede na prej obrazloženo pozvati vlado Zimbabveja k okrepljenemu političnemu dialogu v skladu s členom 8 Partnerskega sporazuma AKP-EU ter opredeliti nadaljnje korake k normalizaciji odnosov med EU in Zimbabvejem. V zvezi s tem Evropska unija pozdravlja obisk odbora za ponovno sodelovanje z Zimbabvejem v Bruslju in upa, da ga bo mogoče organizirati v bližnji prihodnosti.
S spoštovanjem,
Za Komisijo
…
Za Svet
…
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/50 |
SKLEP SVETA 2012/97/SZVP
z dne 17. februarja 2012
o spremembah Sklepa 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je dne 15. februarja 2011 sprejel Sklep 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju (1). |
|
(2) |
Na podlagi pregleda Sklepa 2011/101/SZVP bi bilo treba obdobje uporabe omejevalnih ukrepov podaljšati do 20. februarja 2013. |
|
(3) |
Za nekatere osebe in subjekte s seznama oseb in subjektov iz Sklepa 2011/101/SZVP so prenehali obstajati razlogi, da bi bili na ta seznam uvrščeni in da bi se za njih še naprej uporabljali navedeni omejevalni ukrepi. |
|
(4) |
Da bi omogočili nadaljnji dialog med EU in vlado Zimbabveja, je treba začasno odpraviti prepoved potovanj za dva člana ekipe obnovljenega sodelovanja vlade Zimbabveja, ki sta bila uvrščena na seznam iz Sklepa 2011/101/SZVP. |
|
(5) |
Prav tako bi bilo treba posodobiti podatke o nekaterih osebah in subjektih s seznama iz Priloge k Sklepu 2011/101/SZVP – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep Sveta 2011/101/SZVP se spremeni:
|
1. |
člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. 2. Ta sklep se uporablja do 20. februarja 2013. 3. Uporaba ukrepov iz člena 4(1) se za osebe s seznama iz Priloge II začasno odloži do 20. februarja 2013. 4. Ta sklep se redno pregleduje in če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi, se po potrebi podaljša njegova veljavnost ali sprejmejo spremembe.“; |
|
2. |
Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu sklepu in v celotnem besedilu Sklepa 2011/101/SZVP se sklicevanja na Prilogo nadomestijo s sklicevanji na Prilogo I; |
|
3. |
besedilo iz Priloge II k temu sklepu se doda kot nova Priloga II. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Svet
Predsednik
M. SAREEN
PRILOGA I
„PRILOGA I
SEZNAM OSEB IN SUBJEKTOV IZ ČLENOV 4 IN 5
I. Osebe
|
|
Ime (in vsi vzdevki) |
Osebne informacije |
Razlog za uvrstitev |
|
1. |
Mugabe, Robert Gabriel |
predsednik, rojen 21.2.1924; št. potnega lista: AD001095 |
predsednik vlade, odgovoren za dejavnosti, ki resno spodkopavajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo |
|
2. |
Abu Basutu, Titus Mehliswa Johna |
general vojaškega letalstva, južni Matabeleland, rojen 2.6.1956 |
visoki vojaški častnik, neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami na območju Gwanda; namestnik generalpodpolkovnika vojaškega letalstva Perenca Shirija (na seznamu pod št. 100) |
|
3. |
Bonyongwe, Happyton Mabhuya |
generalni direktor Centralne obveščevalne organizacije, rojen 6.11.1960; št. potnega lista: AD002214; št. osebne izkaznice: 63-374707A13 |
višji uradnik varnostnih sil, tesno povezan z vladno frakcijo ZANU-PF (Afriška nacionalna unija - Zimbabve, patriotska fronta) soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike; obtožen ugrabitev, mučenja in usmrtitev aktivistov Gibanja za demokratične spremembe (MDC) junija 2008 |
|
4. |
Buka (alias Bhuka), Flora |
članica urada predsednika (nekdanja državna sekretarka za posebne zadeve, pristojna za programe za podeželje in ponovno poselitev podeželja, nekdanja državna sekretarka v uradu podpredsednika in nekdanja državna sekretarka za program zemljiške reforme v uradu predsednika), rojena 25.2.1968 |
državna sekretarka v uradu podpredsednika Nkoma, odgovorna za organiziranje nasilja na območju Gokwe, usmerjenega zoper vodstvo Gibanja za demokratične spremembe (MDC) leta 2008 |
|
5. |
Bvudzijena, Wayne |
pomočnik policijskega komisarja, predstavnik policije za stike z javnostjo; rojen 24.4.1958; št. osebne izkaznice: 20-008792V71 |
visoki policijski uradnik; tiskovni predstavnik policije; leta 2008 je okrivil Gibanje za demokratične spremembe (MDC), da so na svojih sedežih v posameznih provincah in tudi na nacionalnem sedežu skrivali odgovorne za nasilje med volitvami |
|
6. |
Chapfika, David |
nekdanji namestnik ministra za kmetijstvo (nekdanji namestnik ministra za finance), rojen 7.4.1957; št. potnega lista: ZL037165; št. osebne izkaznice: 63-052161G48 |
nacionalni predsednik odbora ZANU-PF za zbiranje sredstev; leta 2008 podpiral milice in njihova oporišča na območju Hoyuyu v regiji Mutoko |
|
7. |
Charamba, George |
stalni sekretar na oddelku za obveščanje in odnose z javnostmi, rojen 4.4.1963; št. potnega lista: AD002226; št. potnega lista: AD001255; št. osebne izkaznice: 07-003617B07 |
višji državni uradnik, tesno povezan z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
8. |
Chidarikire, Faber Edmund |
guverner province Zahodni Machonaland, nekdanji župan Chinoye, rojen 6.6.1946; št. osebne izkaznice: 70-056539L70 |
nekdanji župan kraja Chinoyi iz stranke ZANU-PF in guverner province, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
9. |
Chigudu, Tinaye Elisha Nzirasha |
nekdanji guverner province Manicaland; rojen: 13.8.1942; št. potnega lista: AD000013; št. osebne izkaznice: 63-022247R42 |
nekdanji stalni sekretar na ministrstvu za rudarstvo in razvoj rudarstva v Zimbabveju ter nekdanji guverner province Manicaland; povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; odgovoren za nasilje nad podporniki Gibanja za demokratične spremembe (MDC) junija 2008 |
|
10. |
Chigwedere, Aeneas Soko |
guverner province Vzhodni Mashonaland, nekdanji minister; rojen 25.11.1939; št. osebne izkaznice: 25-15430J80 |
guverner province, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
11. |
Chihota, Phineas |
namestnik ministra za industrijo in mednarodno trgovino, rojen: 23.11.1950 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; podpornikom Gibanja za demokratične spremembe (MDC) je grozil s smrtjo, povezan z ugrabitvami in mučenjem ljudi junija 2008 |
|
12. |
Chihuri, Augustine |
policijski komisar, rojen 10.3.1953; št. potnega lista AD000206; št. osebne izkaznice: 68-034196M68 |
višji policijski uradnik in član skupnega operativnega poveljstva, tesno povezan z represivnimi politikami ZANU-PF; javno izrazil podporo stranki ZANU-PF ter tako kršil zakon o policiji; junija 2009 je ukazal policiji, naj opusti vse primere, povezane z umori iz časa pred predsedniškimi volitvami junija 2008 |
|
13. |
Chinamasa, Patrick Anthony |
minister za pravosodje, pravne in parlamentarne zadeve, rojen 25.1.1947; št. osebne izkaznice: 63-005591M42 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
14. |
Chindori-Chininga, Edward Takaruza |
nekdanji minister za rudarstvo in razvoj rudarstva, rojen 14.3.1955; št. potnega lista: AN388694; št. osebne izkaznice: 63-377216C71 |
nekdanji član vlade s stalnimi stiki z vladno frakcijo ZANU-PF kot poslanec stranke ZANU-PF; poveljnik oporišč milice v kraju Guruve pred volitvami leta 2008 |
|
15. |
Chinotimba, Joseph |
podpredsednik zimbabvejske nacionalne zveze veteranov osvobodilne vojne; poveljnik milic ZANU-PF; rojen: 6.6.1957; št. osebne izkaznice: 63-312672W11 |
v času volitev leta 2008 je vodil skupino, ki je uničila dom Admorja Chibutuja; skupaj s pripadniki vojske in podporniki stranke ZANU-PF napadel dom Tongeyija Jeremiahja |
|
16. |
Chipanga, Tongesai Shadreck |
nekdanji namestnik ministra za notranje zadeve, rojen 10.10.1940 ali 10.10.1946. |
nekdanji član vlade in nekdanji direktor tajne policije Zimbabveja, povezan z umorom s političnim ozadjem |
|
17. |
Chipwere, Augustine |
brigadni general, nekdanji polkovnik, južna Bindura |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008; odgovoren za politične nemire v Binduri; višji vojaški uradnik, leta 2011 ga je predsednik povišal |
|
18. |
Chiwenga, Constantine |
poveljnik obrambnih sil Zimbabveja, general (nekdanji poveljnik vojske, generalpodpolkovnik), rojen 25.8.1956; št. potnega lista: AD000263; št. osebne izkaznice: 63-327568M80 |
član skupnega operativnega poveljstva, soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike; oborožene sile uporabljal za prevzemanje kmetij; med volitvami leta 2008 je bil glavni organizator nasilja, povezanega z odločilnim krogom predsedniških volitev |
|
19. |
Chombo, Ignatius Morgan Chiminya |
minister za lokalno upravo, urbanistični razvoj in razvoj podeželja, rojen 1.8.1952; št. potnega lista: AD000500, št. osebne izkaznice: 70-086938D70 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; oviral Gibanje za demokratične spremembe (MDC) v lokalnih upravah z omejevanjem financiranja in ustrahovanjem |
|
20. |
Dinha, Martin |
guverner province osrednji Mashonaland |
guverner province, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; vpleten v motenje kmetovanja pri podeljevanju koncesij v vasi Rockwood leta 2009 |
|
21. |
Goche, Nicholas Tasunungurwa |
minister za promet, zveze in infrastrukturni razvoj (nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost v uradu predsednika), rojen 1.8.1946; št. osebne izkaznice: 63-355978S68 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; junija 2008 je prisilil vse nevladne organizacije, da so prekinile delo na terenu in razdeljevanje hrane; odgovoren za oporišče milice v kraju Shamva in vpleten v nasilje na tem območju |
|
22. |
Gono, Gideon |
guverner centralne banke Zimbabveja, rojen 20.11.1959; št. potnega lista: AD000854, št. osebne izkaznice: 58-001824K07 |
povezan z vladno frakcijo ZANU-PF in soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike; leta 2008 je nezakonito nakazoval sredstva stranki ZANU-PF |
|
23. |
Gurira, Cephas T. |
brigadir, nekdanji polkovnik pri obrambnih silah Zimbabveja; rojen 1.5.1963, št. osebne izkaznice: 29-061056D29 |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008; odgovoren za spodbujanje nasilja v kraju Mhondoro |
|
24. |
Gwekwerere, Stephen (alias Steven) |
polkovnik, Chinhoyi |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami; član skupine, ki je leta 2008 napadala ljudi v kraju Chinoyi |
|
25. |
Kachepa, Newton |
poslanec za severni del Mudzija; Rojen 10.2.1970, št. osebne izkaznice: 32-088209M48 |
poslanec, vpleten v umor Petra Toma Butae 14. aprila 2008 in Kingswella Matete julija 2008; ukazal je mučenje številnih podpornikov Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v svojem okraju |
|
26. |
Karakadzai, Mike Tichafa |
komodor v letalskih silah, provinca Harare Metropolitan; rojen 7.3.1957, št. osebne izkaznice: 63-632526N13. |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami, pri čemer je leta 2008 vodil ugrabitve in nasilje v mestu Harare |
|
27. |
Kasukuwere, Saviour |
namestnik ministra za razvoj mladine in podpiranje domorodnega prebivalstva ter namestnik sekretarja za mladinske zadeve v politbiroju ZANU-PF, rojen 23.10.1970; št. osebne izkaznice: 45-046113Q45 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; usmerjal udeležence v nasilnih nemirih v mestu Harare februarja 2011 |
|
28. |
Kazangarare, Jawet |
svetovalec ZANU-PF v severnem delu Hurungweja in vojni veteran; rojen 12.4.1957, št. osebne izkaznice: 38-102814B58 |
neposredno vpleten v nasilje, ki ga je organizirala vlada pred in med volitvami leta 2008; vodil nasilni pregon podpornikov Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v okrožju Hurungwe, vključno s posilstvi, umori in uničevanjem domov, vpleten zlasti v umor Tapiwaja Mubwande, člana volilne komisije iz MDC, v severnem delu Hurungweja maja 2008 |
|
29. |
Khumalo, Sibangumuzi |
brigadni general, severni del Matebelelanda; rojen 16.8.1954, št. osebne izkaznice: 08-448357W73 |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami; februarja 2011 naj bi sodeloval v strategiji za širjenje nasilja, in sicer je poslal višje časnike, da so usklajevali kampanjo za zagotovitev, da bi predsednik Mugabe ostal na oblasti |
|
30. |
Kunonga, Nolbert (tudi Nobert) |
samozvani anglikanski škof |
velik zagovornik režima; njegovi privrženci so leta 2011 izvajali nasilje nad pripadniki cerkve, pri čemer jih je podprla policija |
|
31. |
Kwainona, Martin |
namestnik komisarja, rojen 19.1.1953; št. potnega lista: AD001073; št. osebne izkaznice: 63-293627V45 |
višji policijski uradnik; aprila 2008 je lokalnim oblastem ukazal, naj spodbudijo nasilje v vasi Kanyuchi, Mount Darwin |
|
32. |
Kwenda, R. |
župan, vzhodni del Zaka |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami; leta 2008 vodil nasilje v kraju Zaka |
|
33. |
Langa, Andrew |
namestnik ministra za javne službe (nekdanji namestnik ministra za promet in zveze); rojen 13.1.1965, št. osebne izkaznice: 21-017934E21 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; leta 2005 je streljal na 11 članov mladinske skupščine Gibanja za demokratične spremembe (MDC); ustrahoval volivce na dan volitev leta 2008 |
|
34. |
Mabunda, Musarashana |
pomočnik policijskega komisarja; rojen 11.11.1958, št. osebne izkaznice: 22-026198T13 |
član varnostnih sil in odgovoren za resne kršitve svobode mirnega zbiranja; 11. marca 2007 vodil pretepanja, mučenje in nasilje; junija 2008 je Lovemoru Madhukuju grozil s smrtjo |
|
35. |
Machaya, Jason (tudi Jaison) Max Kokerai |
guverner province Midlands; nekdanji namestnik ministra za rudarstvo in razvoj rudarstva, rojen 13.6.1952, št. osebne izkaznice: 26-003018Z26 |
guverner province Midlands; povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; izrabil svoj položaj, da je ustavil preiskavo umora s političnim ozadjem, ki ga je domnevno zagrešil njegov sin |
|
36. |
Made, Joseph Mtakwese |
minister za kmetijski inženiring in mehanizacijo (nekdanji minister za kmetijstvo in razvoj podeželja), rojen 21.11.1954, št. potnega lista: AN000144, št. osebne izkaznice: 29-128547N42 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
37. |
Madzongwe, Edna (tudi Edina) |
predsednica senata iz stranke ZANU-PF, rojena 11.7.1943, št. osebne izkaznice: 63-748119H32 |
članica vlade iz stranke ZANU-PF; izrabila svoj položaj za spodbujanje političnih pregonov februarja 2008; vpletena v nasilje v kraju Chegutu, tudi v prevzem posesti Stockade Citrus leta 2008, z dajanjem neposrednih ukazov tistim, ki so vodili to nasilje |
|
38. |
Mahofa, Shuvai Ben |
nekdanja namestnica ministra za razvoj mladine, enakopravnost spolov in ustvarjanje delovnih mest, rojena 4.4.1941, št. potnega lista: AD000369, št. osebne izkaznice: 27-031942V27 |
podpirala odgovorne za ustanovitev oporišč za mučenje v kraju Masvingo; osebje teh postojank je 24. aprila 2008 ubilo Mapurisaja Zvidzaia, 11. junija 2008 pa Tiziroja Moyoja |
|
39. |
Maluleke, Titus |
guverner province Masvingo (nekdanji namestnik ministra za šolstvo, šport in kulturo) |
guverner province, povezan s člani vlade iz stranke ZANU-PF; vodil zemljiške prevzeme v provinci Masvingo |
|
40. |
Mangwana, Paul Munyaradzi |
predsednik ustavnega odbora (COPAC) in nekdanji državni sekretar za podpiranje domorodnega prebivalstva, rojen 10.8.1961, št. potnega lista: AD000459, št. osebne izkaznice: 22-017031E12 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; podpiral in vodil nasilje, ki so ga maja in junija 2008 v okrožju osrednji Chivi izvajale združbe pod vodstvom ZANU-PF |
|
41. |
Marumahoko, Reuben |
namestnik ministra za regionalno vključevanje in mednarodno sodelovanje ter nekdanji namestnik ministra za zunanje zadeve (nekdanji namestnik ministra za notranje zadeve), rojen 4.4.1948, št. osebne izkaznice: 63-311317Y71 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; poveljnik milice ZANU-PF v Hurungweju; med aprilom in julijem 2008 je s skupino privržencev ZANU-PF in vojnih veteranov napadal podpornike Gibanja za demokratične spremembe (MDC) in uničil več domov v okrožju Hurungwe |
|
42. |
Mashava, G. |
polkovnik, osrednji Chiredzi |
leta 2008 vodil politično motivirano nasilje v kraju Chiredzi |
|
43. |
Masuku, Angeline |
guvernerka province južni Matabeleland in sekretarka za invalide in prikrajšane osebe v politbiroju ZANU-PF, rojena 14.10.1936, št. osebne izkaznice: 08-266228E19 |
guvernerka province, povezana z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
44. |
Mathema, Cain Ginyilitshe Ndabazekhaya |
guverner province Bulawayo, rojen 28.1.1948, št. osebne izkaznice: 63-682168J73 |
guverner province, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
45. |
Mathuthu, Thokozile (alias Sithozile) |
guverner province severni Matabeleland in namestnik sekretarja za promet in socialno skrbstvo v politbiroju ZANU-PF |
guverner province, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; junija 2008 je izrabil svoj položaj za spodbujanje sovraštva zoper podpornike Gibanja za demokratične spremembe (MDC) |
|
46. |
Matibiri, Innocent Tonderai |
namestnik policijskega komisarja, rojen 9.10.1968, št. osebne izkaznice: 63-729730V70 |
višji pripadnik varnostnih sil, povezan z umorom delavca na kmetiji |
|
47. |
Matiza, Joel Biggie |
nekdanji namestnik ministra za podeželsko stanovanjsko oskrbo in socialne ugodnosti, rojen 17.8.1960, št. potnega lista: ZA557399 |
nekdanji član vlade iz stranke ZANU-PF; organiziral oporišča v okrožjih zahodni in južni Murehwa, od koder so privrženci ZANU-PF pod njegovim nadzorom 17. junija 2008 ubili Edwarda Pfukaja, 19. junija 2008 pa Mosesa Nyadaja |
|
48. |
Matonga, Brighton (a.k.a. Bright) |
nekdanji namestnik ministra za obveščanje in odnose z javnostmi, rojen leta 1969 |
nekdanji član vlade iz stranke ZANU-PF; tiskovni predstavnik stranke; vodil skupino privržencev ZANU-PF, ki so umorili ženo Dadidrayija Chipiroja |
|
49. |
Mhandu, Cairo (tudi Kairo) |
major nacionalne vojske Zimbabveja, rojen 23.11.1960, št. osebne izkaznice: 63-371574V15 |
neposredno udeležen v organiziranem nasilju pred volitvami leta 2008 in po njih; vodil skupino privržencev in vojnih veteranov, ki je 30. junija 2008 ubila Gibbsa Tawengaja in Hamo Ngowanija |
|
50. |
Mhonda, Fidellis |
polkovnik, Rushinga, rojen 2.1.1958, št. osebne izkaznice: 75-139696G81 |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008; vodil politično nasilje v okrožju Rushinga |
|
51. |
Midzi, Amos Bernard (Mugenva) |
nekdanji minister za rudarstvo in razvoj rudarstva (nekdanji minister za energetski razvoj), rojen 4.7.1952 |
predsednik stranke ZANU-PF v mestu Harare; nekdanji član vlade, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; organiziral odpravo privržencev ZANU-PF in vojakov, ki so leta 2008 napadali ljudi in uničevali domove; povezan z nasiljem v predelu Epworth; leta 2008 in nato znova leta 2011 je podpiral oporišča milic |
|
52. |
Mnangagwa, Emmerson Dambudzo |
minister za obrambo; rojen 15.9.1946, št. potnega lista: AD00060, št. osebne izkaznice: 63-450183P67 |
član vlade iz stranke ZANU-PF in član skupnega operativnega poveljstva |
|
53. |
Mohadi, Kembo Campbell Dugishi |
eden od ministrov za notranje zadeve (nekdanji namestnik ministra za lokalno upravo, javna dela in nacionalno stanovanjsko oskrbo), rojen 15.11.1949, št. osebne izkaznice: 02-012912X02 |
član vlade iz stranke ZANU-PF in član skupnega operativnega poveljstva |
|
54. |
Moyo, Gilbert |
vojni veteran, vodja milice ZANU-PF |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008 v zahodnem delu regije Mashonaland (Ceghutu); vpleten v nasilne prevzeme kmetij |
|
55. |
Moyo, Jonathan Nathaniel |
nekdanji državni sekretar za obveščanje in odnose z javnostmi v uradu predsednika, rojen 12.1.1957, št. potnega lista: AD000432, št. osebne izkaznice: 63-857281M73 |
nekdanji član vlade iz stranke ZANU-PF; spodbujal nasilje in sovraštvo, snovalec zakonov, ki zatirajo svobodo govora |
|
56. |
Moyo, Sibusio Bussie |
brigadni general nacionalne vojske Zimbabveja |
neposredno udeležen v organiziranem nasilju pred volitvami in po njih, vključno z umori podpornikov Gibanja za demokratične spremembe (MDC) |
|
57. |
Moyo, Simon Khaya |
predsednik politbiroja ZANU-PF, namestnik sekretarja za pravne zadeve, rojen 1945, rojen 1.10.1945. št. potnega lista: ZD001512, št. osebne izkaznice: 63-735452P56 |
član politbiroja ZANU-PF, stalno povezan z njegovimi represivnimi politikami |
|
58. |
Mpabanga, S. |
podpolkovnik, vzhodni del Mwenezija |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami; vodil politično motivirano nasilje v okrožju Mwenezi |
|
59. |
Mpofu, Obert Moses |
minister za rudarstvo in razvoj rudarstva, nekdanji minister za industrijo in mednarodno trgovino (nekdanji guverner province severni Matabeleland) (namestnik sekretarja za nacionalno varnost v politbiroju ZANU-PF), rojen 12.10.1951, št. potnega lista: ZD001549, št. osebne izkaznice: 08-186074F79 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; marca 2008 je spodbujal privržence ZANU-PF, naj nasprotnike iz vrst Gibanja za demokratične spremembe (MDC) preženejo z domov in jim tako onemogočijo udeležbo na volitvah |
|
60. |
Msipa, Cephas George |
nekdanji guverner province Midlands, rojen 7.7.1931, Št. potnega lista: ZD001500, št. osebne izkaznice: 63-358147A67 |
|
|
61. |
Muchena, Henry |
general vojaškega letalstva, Midlands, vodja komisariata ZANU-PF |
visoki vojaški častnik, povezan z ZANU-PF in neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami; leta 2008 vodil nasilje v vaseh Zhombe in Gokwe |
|
62. |
Muchena, Olivia Nyembesi (tudi Nyembezi) |
ministrica za ženska vprašanja, enakopravnost spolov in razvoj skupnosti, nekdanja državna sekretarka za znanost in tehnologijo v uradu predsednika (nekdanja državna sekretarka v uradu podpredsednika Msike), rojena 18.8.1946, št. potnega lista: AD000086, št. osebne izkaznice: 63-337191X50 |
članica vlade iz stranke ZANU-PF; povezana z umori s političnim ozadjem in 1. maja 2008 osebno sodelovala pri uničenju doma Revai Kativhu |
|
63. |
Muchinguri, Oppah Chamu Zvipange |
sekretarka za enakopravnost spolov in kulturo v politbiroju ZANU-PF (nekdanja ministrica za ženska vprašanja, enakopravnost spolov in razvoj skupnosti), rojena 14.12.1958, št. osebne izkaznice: 63-741411R50 |
nekdanja članice vlade iz stranke ZANU-PF, še vedno članica politbiroja ZANU-PF; leta 2008 je imela vodilno vlogo pri nasilju v provinci Masvingo |
|
64. |
Muchono, C. |
podpolkovnik, zahodni Mwenezi |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami, pri čemer je leta 2008 vodil organizirano nasilje v Mweneziju |
|
65. |
Mudede, Tobaiwa (tudi Tonneth) |
vodja glavne prijavne službe, rojen 22.12.1942, št. osebne izkaznice: 36-452750E70 |
povezan z vladno frakcijo ZANU-PF in soudeležen pri oblikovanju ali vodenju državne politike, zlasti v zvezi s prirejanjem volitev |
|
66. |
Mudenge, Isack Stanislaus Gorerazvo |
minister za višje in visoko šolstvo (nekdanji minister za zunanje zadeve), rojen 17.12.1941, ali 17.12.1948 št. potnega lista: AD000964, št. osebne izkaznice: 63-645385Q22 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
67. |
Mudonhi, Columbus |
pomočnik inšpektorja zimbabvejske republiške policije |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami, pri čemer je leta 2008 vodil nasilje v Buheri |
|
68. |
Mugabe, Grace |
rojena 23.7.1965, št. potnega lista AD001159, št. osebne izkaznice: 63-646650Q70 |
povezana z vladno frakcijo ZANU-PF; leta 2002 je prevzela posestvo Iron Mask; domnevno naj bi se nezakonito okoriščala z rudniki diamantov |
|
69. |
Mugariri, Bothwell |
nekdanji višji pomočnik policijskega komisarja |
nekdanji član varnostnih sil, odgovoren za resne kršitve svobode mirnega zbiranja; kot načelnik Harareja povezan z nasilnimi akcijami marca 2007 |
|
70. |
Mujuru, Joyce Teurai Ropa |
podpredsednica (nekdanja ministrica za vodno gospodarstvo in infrastrukturni razvoj), rojena 5.4.1955, št. osebne izkaznice: 63-445325J18 |
članica vladne stranke ZANU-PF |
|
71. |
Mumba, Isaac |
nadzornik |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred volitvami leta 2008 in po njih; član poveljstva, ki je organiziralo nasilje v vasi Soka v Muzarabaniju |
|
72. |
Mumbengegwi, Simbarashe Simbanenduku |
minister za zunanje zadeve, rojen 20.7.1945, potni list št.: AD001086, št. osebne izkaznice: 63-677272A12 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
73. |
Murerwa, Herbert Muchemwa |
minister za podeželje in ponovno poselitev podeželja, rojen 31.7.1941, št. potnega lista: AD001167, št. osebne izkaznice: 25-021670R25 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
74. |
Musariri, Munyaradzi |
pomočnik policijskega komisarja |
visoki pripadnik varnostnih sil in odgovoren za resne kršitve svobode mirnega zbiranja, zlasti v Murambatsvini julija 2005 |
|
75. |
Mushohwe, Christopher Chindoti |
guverner province Manicaland; (nekdanji minister za promet in zveze, nekdanji namestnik ministra za promet in zveze), rojen 6.2.1954, št. osebne izkaznice: 63-101480P75 |
guverner province s povezavami z ZANU-PF; februarja 2009 je v spremstvu vojakov skupnosti Chiadzwa zaukazal izselitev brez možnosti odškodnine |
|
76. |
Mutasa, Didymus Noel Edwin |
državni sekretar za predsedniška vprašanja v uradu predsednika, nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost, reformo in ponovno poselitev podeželja v uradu predsednika, sekretar za upravo ZANU-PF, rojen 27.7.1935, št. osebne izkaznice: 63-358184Q42 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; sodeloval pri umorih v provinci Manicaland |
|
77. |
Mutezo, Munacho, Thomas Alvar |
nekdanji minister za vodno gospodarstvo in infrastrukturni razvoj, rojen 14.2.1954. št. potnega lista: AN187189, št. osebne izkaznice: 29-129727W44 |
nekdanji član vlade, povezan z ZANU-PF; skupaj z nacionalno vojsko Zimbabveja je avgusta 2010 organiziral nasilje in ustrahovanje podpornikov Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v zahodnem Chimanimaniju |
|
78. |
Mutinhiri, Ambros (tudi Ambrose) |
nekdanji minister za razvoj mladine, enakopravnost spolov in ustvarjanje delovnih mest, upokojeni brigadir, rojen 22.2.1944. št. potnega lista: AD000969, št. osebne izkaznice: 63-285106H32 |
nekdanji član vlade iz stranke ZANU-PF; marca 2008 je vodil skupino privržencev ZANU-PF v Landas in napadel več podpornikov Gibanja za demokratične spremembe (MDC); ustanovil in podprl vojaške baze v Chihoti, v katerih so nasilno obračunavali s podporniki Gibanja za demokratične spremembe (MDC) in jih mučili |
|
79. |
Mutsvunguma, S. |
polkovnik, Headlands |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008 v območjih Mutare in Highlands |
|
80. |
Mzembi, Walter |
minister za turizem in gostinstvo, nekdanji namestnik ministra za vodno gospodarstvo in infrastrukturni razvoj), rojen 16.3.1964, št. osebne izkaznice: 22-050240B22 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; organiziral skupine podpornikov stranke ZANU-PF, ki so napadale prebivalce Masvinga pred praznovanjem osme obletnice stranke Gibanje za demokratične spremembe (MDC) |
|
81. |
Mzilikazi, Morgan S. |
polkovnik (MID), osrednja Buhera |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami; vpleten v nasilje med volitvami v Makoniju in Buheri leta 2008; julija 2008 ugrabil poslanca Gibanja za demokratične spremembe iz južne Buhere |
|
82. |
Nguni, Sylvester Robert |
državni sekretar v uradu predsednika, nekdanji minister za gospodarski razvoj (nekdanji namestnik ministra za kmetijstvo), rojen 4.8.1955, št. potnega lista: ZE215371, št. osebne izkaznice: 63-453707V32 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
83. |
Nhema, Francis Chenayimoyo Dunstan |
minister za okolje in gospodarjenje z naravnimi viri ter nekdanji minister za okolje in turizem, rojen 7.4.1959, št. potnega lista: AD000966, št. osebne izkaznice: 63-117843A66 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; septembra 2009 je ponudnike safarija prisilil, da so se odrekli delu rančev in rezervatov |
|
84. |
Nkomo, John Landa |
podpredsednik; nekdanji predsednik parlamenta (nekdanji minister za posebne zadeve v uradu predsednika), nacionalni vodja ZANU-PF, rojen 22.8.1934, št. potnega lista: AD000477, št. osebne izkaznice: 63-358161Q73 |
član vlade iz stranke ZANU-PF z najdaljšim stažem |
|
85. |
Nyambuya, Michael Reuben |
nekdanji minister za energetski razvoj (nekdanji generalpodpolkovnik, guverner province Manicaland), rojen 23.7.1955, št. potnega lista: AN045019, št. osebne izkaznice: 50-013758E50 |
nekdanji član vlade iz stranke ZANU-PF; vpleten v nasilje v provinci Manicaland; uporabil vojaško osebje za prevzeme kmetij |
|
86. |
Nyanhongo, Magadzire Hubert |
namestnik ministra za energetski razvoj, nekdanji minister za promet in zveze, rojen 26.11.1957, št. osebne izkaznice: 34-032890W34 |
član vlade iz stranke ZANU-PF; organiziral nasilje proti Gibanju za demokratične spremembe (MDC) v Epworthu in Nyangi leta 2011; leta 2008 vpleten v politično motiviran umor |
|
87. |
Nyikayaramba, Douglas |
brigadni general, vzhodni Mashonaland, poveljnik 3. brigade |
visoki častnik, neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008; nižjim vojakom ukazal, naj obračunajo s podporniki Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v provinci Manicaland |
|
88. |
Nyoni, Sithembiso Gile Glad |
minister za razvoj malih in srednjih podjetij in ustvarjanje delovnih mest, rojen 20.9.1949, št. potnega lista: AD000223, št. osebne izkaznice: 08-434871M67 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
89. |
Parirenyatwa, David Pagwese |
nekdanji minister za zdravje in otroško skrbstvo (nekdanji namestnik ministra), rojen 2.8.1950, št. potnega lista: AD000899, št. osebne izkaznice: 63-320762P47 |
nekdanji član vlade iz stranke ZANU-PF; organiziral oporišča za mučenje v severni Murehwi ter podpiral združbe, ki so umorile Edwarda Pfukwo 17. junija 2008 in Alloysa Chandisarevo Sanyangora novembra 2008 |
|
90. |
Rangwani, Dani |
policijski inšpektor, rojen 11.2.1962, št. osebne izkaznice: 70-006039V70 |
član varnostnih sil; sodeloval v 50-članski skupini, ki jo je neposredno plačala stranka ZANU-PF, da je aprila 2007 iskala in mučila podpornike Gibanja za demokratične spremembe (MDC) |
|
91. |
Rugeje, Engelbert Abel |
generalmajor, provinca Masvingo, direktor za obrambne študije v obrambnih silah Zimbabveja, rojen 17.7.1959, št. osebne izkaznice: 63-539305L04 |
visoki vojaški častnik, neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008, med katerim je usklajeval večino nasilnih dogodkov v Masvingu |
|
92. |
Rungani, Victor Tapiwa Chashe |
polkovnik, Chikomba, rojen 29.6.1949, št. osebne izkaznice: 22-025306Z04 |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami leta 2008, tudi v napade in ugrabitve |
|
93. |
Ruwodo, Richard |
direktor za zadeve vojnih veteranov na Ministrstvu za obrambo, brigadni general, 12.8.2008 povišan v generalmajorja (upokojen); nekdanji vršilec dolžnosti vodje civilne službe na Ministrstvu za obrambo, rojen 14.3.1954, št. osebne izkaznice: 63-327604B50 |
visoki vojaški častnik, neposredno vpleten v organizirano nasilje pred volitvami in po njih; skrbi za vojne veterane, ki jih uporabljajo za izvajanje represivne politike vladne frakcije ZANU-PF |
|
94. |
Sakupwanya, Stanley Urayayi |
namestnik sekretarja za zdravje in otroško skrbstvo v politbiroju ZANU-PF, rojen 14.5.1939, št. osebne izkaznice: 63-435281R50 |
član politbiroja ZANU-PF, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; povezan z volilnim nasiljem v Makoniju med predsedniškimi volitvami leta 2008; poveljnik oporišča za zasliševanja v Makoniju |
|
95. |
Savanhu, Tendai |
namestnik sekretarja za promet in socialno skrbstvo v politbiroju ZANU (PF), rojen 21.3.1968 |
član politbiroja ZANU-PF, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; organiziral milice, ki so februarja 2011 napadale podpornike Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v Mbaru, zaradi česar je prišlo do nasilja in kaosa; vpleten v ugrabitve pripadnic Gibanja za demokratične spremembe (MDC) junija 2008 |
|
96. |
Sekeramayi, Sydney (tudi Sidney) Tigere |
državni sekretar za nacionalno varnost v uradu predsednika, nekdanji minister za obrambo, rojen 30.3.1944, št. osebne izkaznice: 63-358166W43 |
član vlade iz stranke ZANU-PF in član skupnega operativnega poveljstva ZANU-PF |
|
97. |
Sekeremayi, Lovemore |
nadzornik volitev |
povezan z vladno frakcijo ZANU-PF, soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike pri prirejanju volitev leta 2008 |
|
98. |
Shamu, Webster Kotiwani |
minister za medije, obveščanje in odnose z javnostmi, nekdanji državni sekretar za izvajanje politike (nekdanji državni sekretar za izvajanje politike v uradu predsednika), rojen 6.6.1945, št. potnega lista: AN203141, št. osebne izkaznice: 63-676065N32 |
član vlade iz stranke ZANU-PF, leta 2009 vpleten v dejavnosti, ki so ovirale svobodo tiska |
|
99. |
Shamuyarira, Nathan Marwirakuwa |
sekretar za obveščanje in odnose z javnostmi v politbiroju ZANU (PF), rojen 29.9.1928 ali 29.9.1930, št. potnega lista: AD000468, št. osebne izkaznice: 63-327601Y32 |
član politbiroja ZANU-PF, tesno povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; vpleten v nameravani nasilni prevzem kmetij septembra 2009, ki se je končal s požigom |
|
100. |
Shiri, Perence (tudi Bigboy) Samson Chikerema |
generalpodpolkovnik vojaškega letalstva, rojen 1.11.1955, št. osebne izkaznice: 29-098876M18 |
visok vojaški častnik in član skupnega operativnega poveljstva ZANU-PF, soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike; vpleten v politično nasilje v Chiadzwi oktobra 2008 |
|
101. |
Shungu, Etherton |
brigadni general, osrednji Mashonaland |
visoki vojaški častnik v komisariatu ZANU-PF, neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami v Binduri leta 2008 |
|
102. |
Sibanda, Chris |
polkovnik, provinca Bulawayo |
neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami v Byoju leta 2008 |
|
103. |
Sibanda, Jabulani |
nekdanji predsednik nacionalnega združenja vojnih veteranov, rojen 31.12.1970 |
povezan z vladno frakcijo ZANU-PF in soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike; vpleten v nasilje nad podporniki Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v Makoniju, Bikiti, Masvingu in Gutu, zlasti v zvezi z izvajanjem programa za stike z javnostjo leta 2010 |
|
104. |
Sibanda, Misheck Julius Mpande |
vodja kabineta (naslednik Charlesa Uteta), rojen 3.5.1949, št. osebne izkaznice: 63-685365X67 |
povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; marca 2010 je ministrom in sekretarjem iz kabineta naročil, da ne smejo poročati predsedniku vlade Morganu Tsvangiraiju, temveč politikom ZANU-PF |
|
105. |
Sibanda, Phillip Valerio (tudi Valentine) |
poveljnik narodne armade Zimbabveja, generalpodpolkovnik, rojen 25.8.1956 ali 24.12.1954, št. osebne izkaznice: 63-357671H26 |
visoka vojaška osebnost; povezan z vlado in soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike; za nemire septembra 2009 je obdolžil NVO |
|
106. |
Sigauke, David |
brigadni general, provinca zahodni Mash |
visoka vojaška osebnost; neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami, tudi v nasilje nad civilisti in mučenje na nahajališčih diamantov; grozil je z državnim udarom, če bi na volitvah zmagalo Gibanje za demokratične spremembe (MDC); povezan z nasiljem v Chinhoyiju leta 2008 |
|
107. |
Sikosana, (a.k.a. Sikhosana) Absolom |
sekretar za mladinske zadeve v politbiroju ZANU-PF |
član politbiroja ZANU-PF, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF; leta 2011 grozil z nasiljem, če sankcije ne bodo umaknjene |
|
108. |
Tarumbwa, Nathaniel Charles |
brigadni general, Manicaland in južni Mutare, rojen 6.10.1960, št. osebne izkaznice: 63-849216W75 |
visoki vojaški častnik, neposredno vpleten v organizirano nasilje pred in med volitvami; leta 2007/2008 je vodil oporišče za mučenje v zahodnem Makoniju, osrednji Mutasi |
|
109. |
Tomana, Johannes |
generalni tožilec, rojen 9.9.1967, št. osebne izkaznice: 50-036322F50 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
110. |
Veterai, Edmore |
visoki pomočnik policijskega komisarja, načelnik Harareja, rojen 20.11.1962, št. osebne izkaznice: 08-260467S04 |
visoki pripadnik varnostnih sil in odgovoren za resne kršitve svobode mirnega zbiranja ter vpleten v zavzetje Farm Thirty |
|
111. |
Zhuwao, Patrick |
nekdanji namestnik ministra za znanost in tehnologijo, rojen 23.5.1967, št. osebne izkaznice: 63-621736K70 |
nekdanji član vlade iz stranke ZANU-PF; motil konferenco o ustavi julija 2009; v družbi agentov osrednje obveščevalne organizacije grozil podpornikom Gibanja za demokratične spremembe (MDC) v okolici Nortona |
|
112. |
Zimondi, Paradzai Willings |
direktor zaporov, rojen 4.3.1947, št. osebne izkaznice: 75-145185Z47 |
član skupnega operativnega poveljstva varnostnih sil, soudeležen pri oblikovanju ali vodenju represivne državne politike; odgovoren za zagotavljanje sredstev in prostorov za milice leta 2008; zapornim paznikom naročil, da morajo voliti Mugabeja, odgovoren tudi za kršitev človekovih pravic v zaporih |
II. Subjekti
|
|
Ime |
Podatki za identifikacijo |
Razlog za uvrstitev |
|
1. |
Cold Comfort Farm Trust Cooperative |
7 Cowie Road, Tynwald, Harare, Zimbabve |
lastnik Didymus Mutasa, udeležena je tudi Grace Mugabe |
|
2. |
Comoil (PVT) Ltd |
Block D, Emerald Hill Office, Emerald Park, Harare, Zimbabve. 2nd Floor, Travel Plaza, 29 Mazoe Street, Box CY22344, Causeway, Harare, Zimbabve |
lastnik Saviour Kasukuwere |
|
3. |
Divine Homes (PVT) Ltd |
6 Hillside Shopping Centre, Harare, Zimbabve; 31 Kensington Highlands, Harare, Zimbabve; 12 Meredith Drive, Eastlea, Harare, Zimbabve |
predseduje mu David Chapfika |
|
4. |
Famba Safaris |
4 Wayhill Lane, Umwisdale, Harare, Zimbabve; PO Box CH273, Chisipite, Harare, Zimbabve |
glavni delničar je Webster Shamu |
|
5. |
Jongwe Printing and Publishing Company (PVT) Ltd (tudi Jongwe Printing and Publishing Co., tudi Jongwe Printing and Publishing Company) |
14 Austin Road, Coventry Road, Workington, PO Box 5988, Harare, Zimbabve |
založniška podružnica, povezana z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
6. |
M & S Syndicate (PVT) Ltd |
First Floor, Victory House, 88 Robert Mugabe Road, Harare, Zimbabve, PO box 1275, Harare, Zimbabve |
naložbeno podjetje, povezano z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
7. |
OSLEG Ltd (tudi Operation Sovereign Legitimacy) |
Lonhoro House, Union Avenue, Harare, Zimbabve |
pod nadzorom vojske Zimbabveja; povezano z Ministrstvom za obrambo in vladno frakcijo ZANU-PF |
|
8. |
Swift Investments (PVT) Ltd |
730 Cowie Road, Tynwald, Harare, Zimbabve, PO box 3928, Harare, Zimbabve |
povezano z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
9. |
Zidco Holdings (tudi Zidco Holdings (PVT) Ltd) |
PO box 1275, Harare, Zimbabve |
finančni holding, povezan z vladno frakcijo ZANU-PF |
|
10. |
Zimbabwe Defence Industries |
10th floor, Trustee House, 55 Samora Machel Avenue, PO Box 6597, Harare, Zimbabve |
povezano z Ministrstvom za obrambo in vladno frakcijo ZANU-PF |
|
11. |
Zimbabwe Mining Development Corporation |
90 Mutare Road, PO Box 2628, Harare, Zimbabve |
povezano z vladno frakcijo ZANU-PF; za korporacijo je odgovoren minister za rudarstvo in razvoj rudarstva, ki je član stranke ZANU-PF“ |
PRILOGA II
„PRILOGA II
OSEBE IZ ČLENA 10(3)
|
|
Ime (in vsi vzdevki) |
Podatki za identifikacijo |
Razlog za uvrstitev |
|
1. |
Chinamasa, Patrick Anthony |
minister za pravosodje, pravne in parlamentarne zadeve, rojen 25.1.1947 |
član vlade iz stranke ZANU-PF |
|
2. |
Mumbengegwi, Simbarashe Simbanenduku |
minister za zunanje zadeve, rojen 20.7.1945; št. potnega lista: AD001086 |
član vlade iz stranke ZANU-PF“ |
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/64 |
SKLEP SVETA 2012/98/SZVP
z dne 17. februarja 2012
o spremembi Sklepa 2010/232/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi/Mjanmaru
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 26. aprila 2010 sprejel Sklep 2010/232/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi/Mjanmaru (1). |
|
(2) |
Svet je 23. januarja 2012 pozdravil pomemben program političnih reform, ki sta ga sprejela vlada in parlament Burme/Mjanmara, ter njuno zavezanost gospodarskemu in socialnemu razvoju. Svet se je seznanil z zavezanostjo vlade, da nadaljuje in dokonča te reforme. |
|
(3) |
Svet je sklenil, da bi bilo treba najprej odložiti prepoved izdajanja vizumov, uvedeno zoper predsednika, podpredsednike, člane vlade in predsednika obeh domov parlamenta Burme/Mjanmara. |
|
(4) |
Sklep 2010/232/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 15 Sklepa 2010/232/SZVP se nadomesti z naslednjim:
"Člen 15
1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
2. Ta sklep se uporablja do 30. aprila 2012.
3. Ukrepi iz člena 9(1) ter člena 10(1) in (2) se, kolikor se uporabljajo za osebe iz Priloge IV, odložijo do 30. aprila 2012.
4. Ukrepi iz člena 9(1) se, kolikor se uporabljajo za osebe iz Priloge V, odložijo do 30. aprila 2012."
Člen 2
Besedilo Priloge k temu sklepu se doda kot Priloga V k Sklepu 2010/232/SZVP.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Svet
Predsednik
M. SAREEN
PRILOGA
"PRILOGA V
Seznam oseb iz člena 15(4)
NEKDANJI DRŽAVNI SVET ZA MIR IN RAZVOJ (SPDC)
|
# |
Ime (in morebitni vzdevki) |
Podatki za ugotavljanje istovetnosti (položaj/naziv, datum in kraj rojstva, številka potnega lista/osebne izkaznice, soprog(a) ali sin/hčerka …) |
Spol (M/Ž) |
|
1 |
Thura Shwe Mann |
podpredsednik Stranke za skupno solidarnost in razvoj (USDP), nekdanji načelnik štaba SPDC in koordinator za posebne operacije, datum rojstva: 11. julij 1947, poslanec parlamenta (spodnjega doma), predsednik spodnjega doma |
M |
|
2 |
Khin Lay Thet |
soproga Thure Shweja Manna |
Ž |
|
3 |
Aung Thet Mann, tudi Shwe Mann Ko Ko |
sin Thure Shweja Manna, podjetje Ayeya Shwe War (Wah), 5, Pyay Rd, občina Hlaing, Yangon, in solastnik podjetja RedLink Communications Co Ltd, No 20, Building B, Mya Yeik Nyo Royal Hotel, Pa-Le Rd, občina Bahan, Yangon, datum rojstva: 19. junij 1977 |
M |
|
4 |
Khin Hnin Thandar |
soproga Aunga Theta Manna |
Ž |
|
5 |
Toe Naing Mann |
sin Thure Shweja Manna, datum rojstva: 29. junij 1978, lastnik Global Net and Red Link Communications Co Ltd, No 20, Building B, Mya Yeik Nyo Royal Hotel, Pa-Le Rd, občina Bahan, Yangon, ponudniki spletnih storitev |
M |
|
6 |
Zay Zin Latt |
soproga Toeja Nainga Manna, hči Khina Shweja, datum rojstva: 24. marec 1981 |
Ž |
VLADA
|
# |
Ime (in morebitni vzdevki) |
Podatki za ugotavljanje identitete (vključno z ministrstvom) |
Spol (M/Ž) |
|
1 |
Thein Sein |
predsednik in izvršni vodja Republike Zveze Mjanmar, nekdanji predsednik vlade, nekdanji član SPDC, nekdanji predsednik Stranke za skupno solidarnost in razvoj (USDP), datum rojstva: 20. april 1945, Pathein |
M |
|
2 |
Khin Khin Win |
soproga Theina Seina |
Ž |
|
3 |
Tin Aung Myint Oo |
podpredsednik Republike Zveze Mjanmar, nekdanji prvi sekretar SPDC, nekdanji podpredsednik Stranke za skupno solidarnost in razvoj (USDP), datum rojstva: 29. maj 1950 |
M |
|
4 |
Khin Saw Hnin |
soproga Tina Aunga Myinta Ooja |
Ž |
|
5 |
stotnik Naing Lin Oo |
sin Tina Aunga Myinta Ooja |
M |
|
6 |
Hnin Yee Mon |
soproga stotnika Nainga Lina Ooja |
Ž |
|
7 |
generalmajor Hla Min |
minister za obrambo, nekdanji načelnik Urada za posebne operacije 3, nekdanji poveljnik južne regije (divizija Bago), datum rojstva: 26. januar 1958 |
M |
|
8 |
Generalpolkovnik Ko Ko |
minister za notranje zadeve, nekdanji načelnik Urada za posebne operacije 3 (Pegu, Irrawaddy, Arakan), kraj rojstva: Mandalay, datum rojstva: 10. marec 1956 |
M |
|
9 |
Sao Nwan Khun Sum |
soproga generalpolkovnika Ko Koja |
Ž |
|
10 |
Thein Htaik, tudi Hteik, tudi Htike |
minister za rudarstvo, nekdanji vojaški generalni inšpektor, datum rojstva: 8. februar 1952, kraj rojstva: Yangon |
M |
|
11 |
Thein Htay |
minister za obmejne zadeve in industrijski razvoj, nekdanji namestnik ministra za obrambo, kraj rojstva: Taunggyi, datum rojstva: 7. september 1955 |
M |
|
12 |
Myint Myint Khine |
soproga Theina Htaya |
Ž |
|
13 |
Soe Maung |
predsedniški urad, nekdanji sodnik pravobranilec, datum rojstva: 20. december 1952, kraj rojstva: Yezagyo |
M |
|
14 |
Nang Phyu Phyu Aye |
soproga Soeja Maunga |
Ž |
|
15 |
Aye Myint |
minister za znanost in tehnologijo, nekdanji namestnik ministra za obrambo |
M |
|
16 |
Soe Thein |
minister za industrijo 2, kraj rojstva: Yangon, datum rojstva: 7. september 1949 |
M |
|
17 |
Khin Aye Kyin, tudi Aye Aye |
soproga Soeja Theina |
Ž |
|
18 |
Yimon Aye |
hči Soeja Theina, datum rojstva: 12. julij 1980 |
Ž |
|
19 |
Aye Chan |
sin Soeja Theina, datum rojstva: 23. september 1973 |
M |
|
20 |
Thida Aye |
hči Soeja Theina, datum rojstva: 23. marec 1979 |
Ž |
|
21 |
Aung Min |
minister za železniški promet, kraj rojstva: Yangon, datum rojstva: 20. november 1949 |
M |
|
22 |
Wai Wai Thar, tudi Wai Wai Tha |
soproga Aunga Mina |
Ž |
|
23 |
Aye Min Aung |
hči Aunga Mina |
Ž |
|
24 |
Htoo Char Aung |
sin Aunga Mina |
M |
|
25 |
Khin Yi |
minister za priseljevanje in prebivalstvo, nekdanji generalni direktor policije v Mjanmaru, datum rojstva: 29. december 1952, kraj rojstva: Myaung Mya |
M |
|
26 |
Khin May Soe |
soproga Khina Yija |
Ž |
|
27 |
Myint Hlaing |
minister za kmetijstvo in namakanje, nekdanji načelnik štaba (zračna obramba), kraj rojstva: Mogok, datum rojstva: 13. avgust 1953 |
M |
|
28 |
Thura Myint Maung |
minister za verske zadeve, kraj rojstva: Yesagyo, datum rojstva: 19. januar 1941 |
M |
|
29 |
Aung Kyaw Soe |
sin Thure Myinta Maunga |
M |
|
30 |
Su Su Sandi |
soproga Aunga Kyawa Soeja |
Ž |
|
31 |
Zin Myint Maung |
hči Thure Myinta Maunga |
Ž |
|
32 |
Khin Maung Myint |
minister za gradnje, nekdanji minister za električno energijo 2, kraj rojstva: Sagaing, datum rojstva: 24. maj 1951 |
M |
|
33 |
Win Win Nu |
soproga Khina Maunga Myinta |
Ž |
|
34 |
Tin Naing Thein |
minister za državno načrtovanje in gospodarski razvoj ter minister za živinorejo in ribištvo, nekdanji minister za trgovino, prej namestnik ministra za gozdarstvo |
M |
|
35 |
Aye Aye |
soproga Tina Nainga Theina |
Ž |
|
36 |
Kyaw Swa Khaing |
minister za industrijo 1, nekdanji namestnik ministra za industrijo 2 |
M |
|
37 |
Khin Phyu Mar |
soproga Kyawa Swaja Khainga |
Ž |
|
38 |
Than Htay |
minister za energetiko, nekdanji namestnik ministra za energetiko, kraj rojstva: Myanaung, datum rojstva: 12. november 1954 |
M |
|
39 |
Soe Wut Yi |
soproga Thana Htaya |
Ž |
|
40 |
Zaw Min |
minister za električno energijo (1), datum rojstva: 30. oktober 1951, kraj rojstva: Bago |
M |
|
41 |
Khin Mi Mi |
soproga Zawa Mina |
Ž |
|
42 |
Khin Maung Soe |
minister za električno energijo (2) |
M |
|
43 |
Hla Tun |
minister za finance in prihodke, nekdanji minister za finance in prihodke, datum rojstva: 11. julij 1951, kraj rojstva: Yangon |
M |
|
44 |
Khin Than Win |
soproga Hlaja Tuna |
Ž |
|
45 |
Thein Nyunt |
urad predsednika, nekdanji minister za napredek obmejnih območij, nacionalne etnične in razvojne zadeve ter župan mesta Nay Pyi Taw, kraj rojstva: Maubin, datum rojstva: 8. oktober 1948 |
M |
|
46 |
Kyin Khaing, tudi Kyin Khine |
soproga Theina Nyunta |
Ž |
|
47 |
(Wunna Kyaw Htin) Win Myint |
minister za trgovino, predsednik Federacije gospodarskih zbornic Zveze Mjanmar (UMFCCI) in lastnik Shwe Nagar Min Co ter lastnik nogometnega kluba Zeya Shwe Myay, kraj rojstva: Ye Oo, datum rojstva: 21. april 1954 |
M |
|
48 |
Kyaw Hsan |
minister za informiranje in minister za kulturo, nekdanji član Stranke za skupno solidarnost in razvoj (USDP), kraj rojstva: Monywa, datum rojstva: 20. maj 1948 |
M |
|
49 |
Kyi Kyi Win |
soproga Kyawa Hsana, vodja oddelka za informiranje Federacije za ženska vprašanja Mjanmara |
Ž |
|
50 |
Win Tun |
minister za gozdarstvo |
M |
|
51 |
Aung Kyi |
minister za delo ter minister za socialno varstvo, pomoč in ponovno naselitev, nekdanji minister za zaposlovanje/delo (8. 10. 2007 imenovan za ministra za stike, odgovoren za stike z Aung San Suu Kyi), kraj rojstva: Yangon, datum rojstva: 1. november 1946 |
M |
|
52 |
Thet Thet Swe |
soproga Aunga Kyija |
Ž |
|
53 |
Ohn Myint |
minister za zadruge, nekdanji načelnik Urada za posebne operacije 6 |
M |
|
54 |
Nu Nu Swe |
soproga Ohna Myinta |
Ž |
|
55 |
Thein Tun, tudi Thein Htun |
minister za komunikacije, pošto in telegraf |
M |
|
56 |
Nyan Htun Aung |
minister za promet |
M |
NAMESTNIKI MINISTROV
|
# |
Ime (in morebitni vzdevki) |
Podatki za ugotavljanje identitete (vključno z ministrstvom) |
Spol (M/Ž) |
|
1 |
generalmajor Kyaw Nyunt |
namestnik ministra za obrambo |
M |
|
2 |
polkovnik Aung Thaw |
namestnik ministra za obrambo |
M |
|
3 |
generalmajor Zaw Win |
namestnik ministra za obmejne zadeve, nekdanji poveljnik bataljona Lon Htein, baza 3, Shwemyayar |
M |
|
4 |
Maung Myint |
namestnik ministra za zunanje zadeve, datum rojstva: 21. maj 1958, kraj rojstva: Mandalay |
M |
|
5 |
dr. Khin Mya Win |
datum rojstva: 21. januar 1956, soproga Maunga Myinta |
Ž |
|
6 |
Win Than |
namestnik ministra za finance in prihodke |
M |
|
7 |
Tint Lwin |
namestnik ministra za komunikacije, pošto in telegraf |
M |
|
8 |
Phone Swe |
namestnik ministra za socialno varstvo, pomoč in ponovno naselitev, nekdanji namestnik ministra za notranje zadeve |
M |
|
9 |
San San Wai |
soproga brigadnega generala Phona Sweja |
Ž |
|
10 |
Than Tun |
namestnik ministra za zadruge |
M |
|
11 |
Myint Thein |
namestnik ministra za delo, nekdanji sodnik vrhovnega sodišča |
M |
|
12 |
Win Shein |
namestnik ministra za promet, nekdanji poveljnik generalnega štaba usposabljanja za mornarico |
M |
|
13 |
Htay Aung |
namestnik ministra za hotelirstvo in turizem |
M |
|
14 |
Thein Aung |
namestnik ministra za industrijo 1 |
M |
|
15 |
Thura U Thaung Lwin |
namestnik ministra za železniški promet |
M |
|
16 |
Thant Shin |
namestnik ministra za železniški promet |
M |
|
17 |
Aye Kyu |
namestnik ministra za šolstvo |
M |
|
18 |
Kyaw Kyaw Win |
namestnik ministra za priseljevanje in prebivalstvo |
M |
|
19 |
Aye Myint Kyu |
namestnik ministra za šport |
M |
|
20 |
Han Sein |
namestnik ministra za industrijski razvoj Mjanmara |
M |
|
21 |
Chan Maung |
namestnik ministra za industrijski razvoj Mjanmara |
M |
|
22 |
Khin Maung Aye |
namestnik ministra za živinorejo in ribištvo |
M |
|
23 |
Kyaw Zan Myint |
namestnik ministra za notranje zadeve |
M |
OSEBE, KI IMAJO KORISTI OD VLADNE GOSPODARSKE POLITIKE, IN DRUGE OSEBE, POVEZANE Z REŽIMOM
|
# |
Ime (in morebitni vzdevki) |
Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s podjetjem) |
Spol (M/Ž) |
|
1 |
Khin Aung Myint |
nekdanji minister za kulturo, poslanec parlamenta (zgornjega doma), predsednik zgornjega doma, nekdanji član Stranke za skupno solidarnost in razvoj (USDP) |
M |
|
2 |
Khin Phyone |
soproga Khina Aunga Myinta |
Ž" |
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/69 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 17. februarja 2012
o podrobnih ureditvah za zbiranje premij za presežne emisije CO2 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila v skladu z Uredbo (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
(2012/99/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) in zlasti člena 9(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Kadar Komisija v skladu s členom 8(6) Uredbe (EU) št. 510/2011 potrdi in v skladu s členom 10(2) navedene uredbe objavi, da proizvajalec ni izpolnil zahtev iz člena 4 Uredbe (EU) št. 510/2011, v skladu s členom 9(1) navedene uredbe proizvajalcu ali, če gre za združenje, vodji združenja naloži plačilo premije za presežne emisije. |
|
(2) |
Treba je sprejeti podrobne ureditve za zbiranje teh premij za presežne emisije. |
|
(3) |
Na podlagi člena 9(4) Uredbe (EU) št. 510/2011 se zneski premij za presežne emisije štejejo za prihodek v splošnem proračunu Evropske unije in se vnesejo ter knjižijo v poglavje 7 splošnega proračuna. Zato je primerno, da se kot metoda zbiranja uporabijo pravila za izterjave, ki so določena v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), in v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3). |
|
(4) |
Za potrebe ugotavljanja terjatve v skladu s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, je potrebno upoštevati, da v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) št. 510/2011, Komisija obvesti proizvajalca o začasnih izračunih njegovih povprečnih specifičnih emisij CO2 v predhodnem letu, o ciljih specifičnih emisij in o razliki med proizvajalčevimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 v zadevnem letu ter njegov cilj specifičnih emisij za to leto, hkrati pa mora proizvajalec imeti v skladu s členom 8(5) navedene uredbe možnost, da te izračune preveri ter Komisijo v roku treh mesecev od prejema začasnih izračunov obvesti o morebitnih napakah. |
|
(5) |
Glede na izmenjavo mnenj med Komisijo in proizvajalcem, ki poteka pred potrditvijo učinkovitosti proizvajalca v skladu s členom 8(6) in členom 10 Uredbe (EU) št. 510/2011, in glede na proizvajalčevo možnost ugovora na izračun učinkovitosti je treba upoštevati, da je Komisija s potrditvijo izračunov dokazala, da dolg obstaja ter da bo terjatev gotovo izvedena v skladu s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002. |
|
(6) |
Premije za presežne emisije se izračunavajo v skladu s formulami iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 510/2011 in se objavijo v skladu s členom 10 navedene uredbe. Terjatev je potrebno razumeti kot fiksno terjatev, ki zapade na podlagi člena 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002. |
|
(7) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija nadaljuje z izterjavo premij za presežne emisije, izračunanih na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 510/2011, z določitvijo vrstnega reda izterjav ter z izdajo opomina, ki je naslovljen na zadevnega proizvajalca v skladu z določbami iz členov 71 do 74 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 ter členov 78 do 89 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 145, 31.5.2011, str. 1.
|
18.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/71 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 17. februarja 2012
o metodi za zbiranje premij za presežne emisije CO2 novih osebnih avtomobilov v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
(2012/100/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (1) in zlasti člena 9(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Kadar Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 8(5) Uredbe (ES) št. 443/2009 potrdi in v skladu s členom 10(2) navedene uredbe objavi, da proizvajalec ni izpolnil zahtev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 443/2009, v skladu s členom 9(1) navedene uredbe proizvajalcu ali, če gre za združenje, vodji združenja naloži plačilo premije za presežne emisije. |
|
(2) |
Treba je določiti metode za zbiranje teh premij za presežne emisije. |
|
(3) |
Na podlagi člena 9(4) Uredbe (ES) št. 443/2009 se zneski premij za presežne emisije štejejo za prihodek v splošnem proračunu Evropske unije in se vnesejo ter knjižijo v poglavje 7 splošnega proračuna. Zato je primerno, da se kot metoda zbiranja uporabijo pravila za izterjave, ki so določena v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), in v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3). |
|
(4) |
Za potrebe ugotavljanja terjatve v skladu s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, je potrebno upoštevati, da v skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 443/2009, Komisija obvesti proizvajalca o začasnih izračunih njegovih povprečnih specifičnih emisij CO2 v predhodnem koledarskem letu, o ciljih specifičnih emisij in o razliki med proizvajalčevimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 v predhodnem koledarskem letu ter ciljem specifičnih emisij za to leto, hkrati pa mora proizvajalec imeti v skladu s členom 8(5) navedene uredbe možnost, da te izračune preveri ter Komisijo v roku treh mesecev od prejema začasnih izračunov obvesti o morebitnih napakah. |
|
(5) |
Glede na izmenjavo mnenj med Komisijo in proizvajalcem, ki poteka pred potrditvijo učinkovitosti proizvajalca v skladu z drugim pododstavkom člena 8(5) in člena 10 Uredbe (ES) št. 443/2009, in glede na proizvajalčevo možnost ugovora na izračun učinkovitosti je treba upoštevati, da je Komisija s potrditvijo izračunov dokazala, da dolg obstaja ter da bo terjatev izvedena v skladu s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002. |
|
(6) |
Premije za presežne emisije se izračunavajo v skladu s formulami, iz člena 9(2) Uredbe (ES) št. 443/2009 in se objavijo v skladu s členom 10 navedene uredbe. Terjatev je potrebno razumeti kot fiksno terjatev, ki zapade na podlagi člena 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002. |
|
(7) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija nadaljuje z izterjavo premij za presežne emisije, izračunanih na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 443/2009, z določitvijo vrstnega reda izterjav ter z izdajo opomina, ki je naslovljen na zadevnega proizvajalca v skladu z določbami iz členov 71 do 74 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 ter členov 78 do 89 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 17. februarja 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 1.