15.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/1

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

1 –

2 –

3 –

4 –

5 –

6 –

1 –

Dodatek:

2 –

Dodatek 1:

Dodatek 2:

3 –

4a –

Dodatek 1 –

Dodatek 2 –

Dodatek 3 –

Dodatek 4 –

Dodatek 5 –

Dodatek 6 –

Dodatek 7 –

5 –

6 –

7 –

Dodatek 1:

Dodatek 2:

8 –

9 –

Dodatek 1 –

Dodatek 2 –

Dodatek 3 –

10 –

10a –

11 –

Dodatek 1 –

Dodatek 2 –

12 –

13 –

14 –

Dodatek 1 –

1.1

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorij M1, M2, N1 in N2, katerih referenčna masa ne presega 2 610 kg (1).

Na zahtevo proizvajalca se lahko homologacija, podeljena v skladu s tem pravilnikom, uporablja ne le za vozila, navedena zgoraj, ampak tudi za vozila kategorij M1, M2, N1 in N2, katerih referenčna masa ne presega 2 840 kg in ki izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika.

2.1.1

enakovredni vztrajnosti, določeni glede na referenčno maso, kot je določeno v tabeli 3 Priloge 4a, in

2.1.2

značilnostih motorja in vozila, kot so določene v Prilogi 1;

2.2.1

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, brez enotne mase voznika 75 kg, potnikov ali tovora, vendar z 90-odstotno napolnjeno posodo za gorivo in običajnim kompletom orodja in nadomestnim kolesom v vozilu, kadar je primerno;

2.2.2

„masa vozila, pripravljenega za vožnjo“, pomeni maso iz odstavka 2.6 Priloge 1 k temu pravilniku in za vozila, ki so konstruirana in izdelana za prevoz več kot 9 oseb (poleg voznika), maso člana posadke (75 kg), če je med devetimi sedeži ali več predviden sedež za člana posadke;

(a)

C1H2,525 za utekočinjeni naftni plin (LPG)

(b)

C1H4 za zemeljski plin (NG) in biometan

(c)

C1H1,89O0,016 za bencin (E5)

(d)

C1H1,86O0,005 za dizelsko gorivo (B5)

(e)

C1H2,74O0,385 za etanol (E85)

2.5.1

„število delcev“ pomeni skupno število delcev s premerom več kot 23 mm, prisotnih v razredčenih izpušnih plinih po kondicioniranju za odstranitev hlapnega materiala, kot je opisano v Dodatku 5 Priloge 4a;

—

pri motorjih na prisilni vžig emisije plinastih in trdih onesnaževal,

—

pri motorjih na kompresijski vžig emisije plinastih onesnaževal, delcev, ki onesnažujejo, in število delcev;

2.7.1

„izgube zaradi dihanja posode za gorivo“ pomeni emisije ogljikovodikov zaradi temperaturnih sprememb v posodi za gorivo (izraženo v razmerju C1H2,33);

2.7.2

„izgube segretega vozila“ pomeni emisije ogljikovodikov iz sistema za gorivo pri mirujočem vozilu po opravljeni vožnji (izraženo v razmerju C1H2,20);

2.11.1

pri motorjih s premočrtnim gibanjem batov nazivno gibno prostornino motorja;

2.11.2

pri motorjih z vrtljivimi bati (Wanklovi motorji) dvakratno nazivno prostornino zgorevalne komore na bat;

2.16.1

je potreba po napravi upravičena zaradi zaščite motorja pred okvarami ali poškodbami in zaradi varnega delovanja vozila; ali

2.16.2

naprava ne deluje po zagonu motorja; ali

2.16.3

so pogoji pretežno vključeni v preskusne postopke tipa I ali VI;

(a)

bencin (E5);

(b)

LPG (utekočinjeni naftni plin);

(c)

NG/biometan (zemeljski plin);

(d)

bencin (E5) ali LPG;

(e)

bencin (E5) ali NG/biometan;

(f)

dizelsko gorivo (B5);

(g)

mešanica etanola (E85) in bencina (E5) (prilagodljiv tip goriva);

(h)

mešanica biodizla in dizelskega goriva (B5) (prilagodljiv tip goriva);

(i)

vodik;

(j)

bencin (E5) ali vodik (dvogorivni motor);

2.18.1

„biogorivo“ pomeni tekoče ali plinasto pogonsko gorivo, pridobljeno iz biomase;

2.19.1

omejevanje emisij izpušnih plinov vozila, emisij izhlapevanja, emisij plinov iz bloka motorja, trajnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja, emisij snovi, ki onesnažujejo ob hladnem zagonu motorja, ter glede na vgrajeni sistem za diagnostiko vozil, ki za gorivo uporabljajo neosvinčeni bencin ali lahko uporabljajo neosvinčeni bencin in LPG ali NG/biometan ali biogoriva (homologacija B);

2.19.2

omejevanje emisij plinastih onesnaževal in delcev, ki onesnažujejo, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja in vgrajenega sistema za diagnostiko vozil, ki za gorivo uporabljajo dizelsko gorivo (homologacija C) ali lahko uporabljajo biodizel ali biogorivo;

2.19.3

omejevanje emisij plinastih onesnaževal iz motorja, emisij plinov iz bloka motorja, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, emisij ob hladnem zagonu in vgrajeni sistem za diagnostiko vozil, ki za gorivo uporabljajo LPG ali NG/biometan (homologacija D);

2.21.1

splošna opredelitev hibridnih vozil:

„hibridno vozilo“ pomeni vozilo z vsaj dvema različnima energijskima pretvornikoma in dvema različnima sistemoma za shranjevanje energije (na vozilu) za pogon vozila;

2.21.2

opredelitev električnih hibridnih vozil:

„električno hibridno vozilo“ pomeni vozilo, ki za mehanski pogon uporablja energijo iz obeh naslednjih virov shranjene energije/moči v vozilu:

2.22.1

„vozilo z enogorivnim motorjem na plin“ pomeni vozilo, načrtovano za stalni pogon z LPG ali NG/biometanom ali vodikom, ki lahko vsebuje tudi bencinski sistem za uporabo v sili ali za zagon motorja, pri čemer posoda za bencin vsebuje največ 15 litrov bencina;

2.23.1

„vozilo z dvogorivnim motorjem na plin“ pomeni vozilo z dvogorivnim motorjem, ki lahko za gorivo uporablja bencin ter LPG, NG/biometan ali vodik;

2.25.1

„vozilo s prilagodljivim tipom goriva na etanol“ pomeni vozilo s prilagodljivim tipom goriva, ki lahko za pogon uporablja bencin ali mešanico etanola in bencina z do 85 % deležem etanola (E85);

2.25.2

„vozilo s prilagodljivim tipom goriva na biodizel“ pomeni vozilo s prilagodljivim tipom goriva, ki lahko za pogon uporablja mineralno dizelsko gorivo ali mešanico mineralnega dizelskega goriva in biodizla;

(a)

vozila za posebne namene, katerih referenčna masa presega 2 000 kg (3);

(b)

vozila, katerih referenčna masa presega 2 000 kg in so namenjena za prevoz 7 ali več oseb, vključno z voznikom, pri čemer so od 1. septembra 2012 izvzeta vozila kategorije M1G3;

(c)

vozila, katerih referenčna masa presega 1 760 kg in so izdelana za komercialne namene s tako zasnovo, ki v vozilu omogoča uporabo invalidskega vozička;

3.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na emisije izpušnih plinov, emisije plinov iz bloka motorja, emisije izhlapevanja ter trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja in vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD) pri homologacijskem organu vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.1.1

Poleg tega proizvajalec predloži naslednje informacije:

3.1.2

Za preskuse iz odstavka 3 Priloge 11 se tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, predloži vzorec tipa vozila ali družine vozil, opremljenih s sistemom OBD, ki ga je treba homologirati. Če tehnična služba ugotovi, da predloženo vozilo ne ustreza povsem tipu ali družini vozil, opisanih v Dodatku 2 Priloge 11, se predloži drugo in po potrebi dodatno vozilo za preskus v skladu z odstavkom 3 Priloge 11.

3.2

Vzorec opisnega lista za emisije izpušnih plinov, emisije izhlapevanja, trajnost in vgrajeni sistem za diagnostiko na vozilu (OBD) je v Prilogi 1. Informacije iz odstavka 3.2.12.2.7.6 Priloge 1 je treba vključiti v Dodatek 1 „INFORMACIJE V ZVEZI Z OBD“ sporočila o homologaciji iz Priloge 2.

3.2.1

Po potrebi se predložijo izvodi drugih homologacij z ustreznimi podatki, ki omogočajo razširitve homologacij in določanje faktorjev poslabšanja.

3.3

Za preskuse, opisane v odstavku 5 tega pravilnika, se tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, predloži vzorec tipa vozila, ki ga je treba homologirati.

3.4.1

Vloga iz odstavka 3.1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Prilogi 1.

3.4.2

Za namene točke (d) iz odstavka 3.1.1 proizvajalec uporabi vzorec proizvajalčevega potrdila o skladnosti z zahtevami za učinkovitost vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo, kot je določen v Dodatku 2 Priloge 2.

3.4.3

Za namene točke (e) iz odstavka 3.1.1 homologacijski organ, ki podeli homologacijo, homologacijskim organom na njihovo zahtevo da na voljo informacije iz navedene točke.

3.4.4

Za namene točk (d) in (e) iz odstavka 3.1.1 homologacijski organi ne odobrijo vozila, če so predložene informacije neprimerne za izpolnitev zahtev iz odstavka 7 Dodatka 1 Priloge 11. Odstavki 7.2, 7.3 in 7.7 v Dodatku 1 Priloge 11 se uporabljajo v vseh razumno predvidljivih voznih razmerah. Pri oceni izvajanja zahtev iz prvega in drugega pododstavka homologacijski organi upoštevajo stopnjo tehnološkega razvoja.

3.4.5

Za namene točke (f) iz odstavka 3.1.1 ukrepi, sprejeti za preprečevanje nedovoljenih posegov in sprememb na računalniku sistema za uravnavanje emisij vključujejo dele sistema za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali kalibriranje.

3.4.6

Za preskuse, ki so opredeljeni v tabeli A, proizvajalec tehnični službi, ki je pristojna za homologacijske preskuse, predloži vzorec tipa vozila, ki ga je treba homologirati.

3.4.7

Vloga za homologacijo vozila s prilagodljivim tipom goriva mora izpolnjevati dodatne zahteve iz odstavkov 4.9.1 in 4.9.2.

3.4.8

Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, do katerih pride po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove prvotne tehnične značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na delovanje motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

4.3.1

V primeru sprememb tega besedila, na primer ob določitvi novih mejnih vrednosti, je treba pogodbenice Sporazuma obvestiti, kateri tipi vozila, ki jim je že bila podeljena homologacija, so skladni z novimi določbami.

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (4);

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1;

4.4.3

homologacijska oznaka za številko homologacije vsebuje dodaten znak, ki označuje mejne vrednosti emisij, za katere je bila podeljena homologacija. Ta znak se izbere v skladu s tabelo 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku.

4.9.1

Za homologacijo vozila s prilagodljivim tipom goriva na etanol ali biodizel proizvajalec vozila opiše sposobnost vozila, da se prilagodi kateri koli mešanici bencina in etanola (z do 85-odstotnim deležem etanola) ali dizla in biodizla, ki se lahko pojavi na trgu.

4.9.2

Za vozila s prilagodljivim tipom goriva prehod z enega referenčnega goriva na drugo referenčno gorivo med preskusi poteka brez ročnih prilagoditev nastavitev motorja.

4.10.1

Proizvajalec zagotovi, da so vsa vozila opremljena s sistemom OBD.

4.10.2

Sistem OBD mora biti zasnovan, sestavljen in nameščen na vozilu tako, da lahko prepoznava vrsto okvare ali napake med celotno življenjsko dobo vozila.

4.10.3

Sistem OBD mora biti pod pogoji normalne uporabe skladen z zahtevami tega pravilnika.

4.10.4

Pri preskusu z okvarjenim sestavnim delom v skladu z Dodatkom 1 Priloge 11 se mora aktivirati indikator za javljanje napak sistema OBD. Indikator za javljanje napak sistema OBD se lahko pri tem preskusu aktivira tudi, ko ravni emisij padejo pod mejne vrednosti vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu, ki so navedene v Prilogi 11.

4.10.5

Proizvajalec mora zagotoviti, da je sistem OBD v skladu z zahtevami za učinkovitost med uporabo, ki so določene v odstavku 7 Dodatka 1 Priloge 11 tega pravilnika, v vseh razumno predvidljivih voznih razmerah.

4.10.6

Proizvajalec mora nacionalnim organom in neodvisnim izvajalcem omogočiti preprost dostop do podatkov, ki se nanašajo na učinkovitost med uporabo ter jih mora sistem OBD shranjevati in sporočati v skladu z določbami točke 7.6 Dodatka 1 k Prilogi 11, brez kakršnega koli šifriranja.

5.1.2.1

Uporaba odklopne naprave je prepovedana.

5.1.3.1

V skladu z odstavkom 5.1.3.2 je odprtina nalivnega grla na posodi za bencin ali etanol zasnovana tako, da preprečuje polnjenje posode s pištolo točilnega avtomata, ki ima zunanji premer 23,6 mm ali več.

5.1.3.2

Odstavek 5.1.3.1 se ne uporablja za vozila, pri katerih sta izpolnjena naslednja pogoja:

5.1.4.1

s pokrovom posode za gorivo, ki se samodejno odpira in zapira ter ni odstranljiv;

5.1.4.2

s konstrukcijo, ki preprečuje prevelike emisije izhlapevanja v primeru manjkajočega pokrova posode za gorivo;

5.1.4.3

z drugimi ukrepi, ki imajo enak učinek. Uporabi se lahko na primer pritrjen ali priklenjen pokrov posode za gorivo ali pokrov, ki se odklepa s ključem za vžig vozila. V tem primeru se ključ lahko odstrani iz pokrova posode le, ko je pokrov zaklenjen.

5.1.5.1

Vsa vozila z računalniškim uravnavanjem emisij morajo biti zaščitena pred spremembami, ki jih ni odobril proizvajalec. Proizvajalec odobri spremembe, če so te potrebne zaradi diagnosticiranja, servisiranja, pregleda, dodatnega opremljanja ali popravila vozila. Vse računalniške kode, ki jih je mogoče ponovno programirati, ali delovni parametri morajo biti zaščiteni pred nedovoljenimi spremembami in dosegati vsaj tako raven zaščite, ki ustreza določbam standarda ISO DIS 15031-7 iz oktobra 1998 (SAE J2186 iz oktobra 1996), če izmenjava varnostnih podatkov poteka ob uporabi protokolov in diagnostičnih konektorjev iz odstavka 6.5 Dodatka 1 Priloge II. Vsi odstranljivi kalibracijski pomnilniški čipi so zaliti, zaprti v ohišju ali zaščiteni z elektronskimi algoritmi in jih ni mogoče menjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov.

5.1.5.2

Delovnih parametrov računalniško kodiranega motorja ne sme biti mogoče spreminjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov (npr. spajkane ali zalite računalniške komponente ali zaprta (ali spajkana) računalniška ohišja).

5.1.5.3

Če so na motorje na kompresijski vžig vgrajene mehanske črpalke za vbrizg goriva, proizvajalci sprejmejo ustrezne postopke, da nastavitve največje polnilne količine goriva ni mogoče nedovoljeno spreminjati, ko je vozilo v prometu.

5.1.5.4

Proizvajalci lahko pri homologacijskem organu zaprosijo za oprostitev ene od teh zahtev za vozila, ki zaščite verjetno ne potrebujejo. Merila, ki jih homologacijski organ ocenjuje pri odločanju o oprostitvi, med drugim vključujejo zdajšnjo razpoložljivost delovnih čipov, največjo zmogljivost vozila in predvideni prodajni obseg vozila.

5.1.5.5

Proizvajalci, ki uporabljajo sisteme računalniških kod, ki jih je mogoče programirati (npr. električni izbrisljivi bralni pomnilnik, ki ga je mogoče programirati, EEPROM), morajo preprečiti nedovoljeno preprogramiranje. Proizvajalci morajo vključiti izboljšane strategije za zaščito pred nedovoljenimi spremembami in funkcije za zaščito pred zapisovanjem, ki zahtevajo elektronski dostop do računalnika, ki je na drugem mestu in ga vzdržuje proizvajalec. Organ bo odobril metode, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite pred nedovoljenimi spremembami.

tip I (preverjanje povprečnih emisij izpušnih plinov po hladnem zagonu);

tip II (emisije ogljikovega monoksida v prostem teku);

tip III (emisije plinov iz bloka motorja);

tip IV (emisije izhlapevanja);

tip V (trajnost naprav za preprečevanje onesnaževanja);

tip VI (preverjanje povprečnih emisij ogljikovega monoksida in ogljikovodikov iz izpušnih plinov po hladnem zagonu pri nizki temperaturi okolja);

preskus OBD.

tip I (preverjanje povprečnih emisij izpušnih plinov po hladnem zagonu);

tip II (emisije ogljikovega monoksida v prostem teku);

tip III (emisije plinov iz bloka motorja);

tip IV (emisije izhlapevanja), kjer je primerno;

tip V (trajnost naprav za preprečevanje onesnaževanja);

tip VI (preverjanje povprečnih emisij ogljikovega monoksida in ogljikovodikov iz izpušnih plinov po hladnem zagonu pri nizki temperaturi okolja), kjer je primerno;

preskus OBD.

tip I (preverjanje povprečnih emisij izpušnih plinov po hladnem zagonu);

tip V (trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja);

preskus OBD.

5.3.1.1

Slika 1 prikazuje postopke za preskus tipa I. Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1 in njegovih pododstavkov.

5.3.1.2

Vozilo se postavi na dinamometer, opremljen z napravo za simulacijo obremenitve in vztrajnosti.

5.3.1.2.1

Brez prekinitve se izvede preskus, ki traja 19 minut in 40 sekund ter je sestavljen iz dveh delov, prvega in drugega. Med koncem prvega in začetkom drugega se lahko s soglasjem proizvajalca uvede prekinitev, med katero se ne vzorči in ki traja 20 sekund, da se omogoči prilagoditev preskusne opreme.

5.3.1.2.1.1

Pri vozilih, ki za gorivo uporabljajo LPG ali NG/biometan, se s preskusom tipa I ugotavljajo spremembe v sestavi LPG ali NG/biometana iz Priloge 12. Pri vozilih, ki za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG/biometan, se preskušata obe vrsti goriva, pri čemer se s preskusi na LPG ali NG/biometanu ugotavljajo spremembe v sestavi LPG ali NG/biometana iz Priloge 12.

5.3.1.2.1.2

Ne glede na zahtevo iz odstavka 5.3.1.2.1.1 se vozila, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali plinasto gorivo, vendar imajo bencinski sistem vgrajen le za uporabo v sili ali za zagon motorja in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, za preskus tipa I štejejo kot vozila, ki jih lahko poganja le plinasto gorivo.

5.3.1.2.2

Prvi del preskusa sestavljajo štirje osnovni mestni cikli. Vsak osnovni mestni cikel vključuje petnajst faz (prosti tek, pospeševanje, enakomerno hitrost, pojemanje hitrosti itd.).

5.3.1.2.3

Drugi del preskusa sestavlja en izvenmestni cikel. Izvenmestni cikel vključuje trinajst faz (prosti tek, pospeševanje, enakomerno hitrost, pojemanje hitrosti itd.).

5.3.1.2.4

Med preskusom se izpušni plini razredčijo in v eni ali več vrečah se zbere sorazmerni vzorec. Izpušni plini iz preskušanega vozila se razredčijo, vzorčijo in analizirajo po spodaj opisanem postopku ter izmeri se celotna prostornina razredčenih izpušnih plinov. Zabeležijo se emisije ogljikovega monoksida, ogljikovodikov in dušikovih oksidov ter emisije delcev, ki onesnažujejo, iz vozil z motorjem na kompresijski vžig.

5.3.1.3

Preskus se izvede s postopkom preskusa tipa I, opisanim v Prilogi 4a. Metoda za zbiranje in analiziranje plinov je predpisana v Dodatku 2 in 3 Priloge 4a, metoda za vzorčenje in analizo delcev pa v Dodatku 4 in 5 Priloge 4a.

5.3.1.4

V skladu z zahtevami iz odstavka 5.3.1.5 se preskus trikrat ponovi. Rezultati se pomnožijo z ustreznimi faktorji poslabšanja iz odstavka 5.3.6, v primeru sistemov z redno regeneracijo iz odstavka 2.20 pa jih je treba pomnožiti tudi s faktorji Ki iz Priloge 13. Končne mase plinastih emisij in, pri vozilih z motorjem na kompresijski vžig, mase delcev, dobljene z vsakim preskusom, morajo biti manjše od mejnih vrednosti iz tabele 1:

Tabela 1

Mejne vrednosti emisij

5.3.1.4.1

Ne glede na zahteve iz odstavka 5.3.1.4 lahko za vsako onesnaževalo ali kombinacijo onesnaževal ena od treh dobljenih končnih mas preseže predpisano mejno vrednost za največ 10 %, če je povprečna aritmetična sredina treh rezultatov pod predpisano mejno vrednostjo. Če predpisane mejne vrednosti preseže več kot eno onesnaževalo, ni pomembno, ali se to zgodi pri istem preskusu ali pri različnih preskusih.

5.3.1.4.2

Če se preskusi izvajajo s plinastim gorivom, je končna masa plinastih emisij manjša od mejnih vrednosti za vozila z bencinskim motorjem v tabeli zgoraj.

5.3.1.5

Število preskusov iz odstavka 5.3.1.4 se pri spodaj določenih pogojih zmanjša, pri čemer je V1 rezultat prvega preskusa in V2 rezultat drugega preskusa za vsako onesnaževalo ali skupne emisije dveh onesnaževal, za katera veljajo omejitve.

5.3.1.5.1

Le en preskus se izvede, če je dobljeni rezultat za vsako onesnaževalo ali skupne emisije dveh onesnaževal, za katera veljajo omejitve, manjši ali enak 0,70 L (tj. V1 ≤ 0,70 L).

5.3.1.5.2

Če zahteva iz odstavka 5.3.1.5.1 ni izpolnjena, se izvedeta le dva preskusa, če so za vsako onesnaževalo ali skupne emisije dveh onesnaževal, za katera veljajo omejitve, izpolnjene naslednje zahteve:

V1 ≤ 0,85 L in V1 + V2 ≤ 1,70 L in V2 ≤ L.

5.3.2.1

Ta preskus se izvede na vseh naslednjih vozilih z motorjem na prisilni vžig:

5.3.2.2

Za preskus tipa II, ki je določen v Prilogi 5, je pri normalnem prostem teku najvišja dovoljena vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. Kljub temu pa najvišja vsebnost ogljikovega monoksida ne sme presegati 0,3 vol. %.

Pri visokem prostem teku vsebnost ogljikovega monoksida na prostornino izpušnih plinov ne sme presegati 0,2 %, pri tem pa mora biti hitrost motorja vsaj 2 000 min-1 in vrednost lambda 1 ± 0,03 ali v skladu s tehničnimi podatki proizvajalca.

5.3.3.1

Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1, razen na tistih z motorjem na kompresijski vžig.

5.3.3.1.1

Na vozilih, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG, se izvede preskus tipa III le z bencinom.

5.3.3.1.2

Ne glede na zahtevo iz odstavka 5.3.3.1.1 se vozila, ki za gorivo lahko uporabljajo bencin ali plinasto gorivo, vendar imajo bencinski sistem vgrajen le za uporabo v sili ali za zagon motorja in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, za preskus tipa III štejejo kot vozila, ki jih lahko poganja le plinasto gorivo.

5.3.3.2

Pri preskušanju v skladu s Prilogo 6 iz prezračevalnega sistema bloka motorja v ozračje ne smejo uhajati plini iz bloka motorja.

5.3.4.1

Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1, razen na tistih z motorjem na kompresijski vžig in vozilih, ki za gorivo uporabljajo LPG ali NG/biometan.

5.3.4.1.1

Na vozilih, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG/biometan, je treba izvesti preskus tipa IV le z bencinom.

5.3.4.2

Pri preskušanju v skladu s Prilogo 7 morajo biti emisije izhlapevanja manjše od 2 g/preskus.

5.3.5.1

Ta preskus se izvede na vseh vozilih kategorij M1 in N1 z motorjem na prisilni vžig, razen na vozilih s pogonom samo na plinasto gorivo (LPG ali NG). Vozila s pogonom tako na bencin kakor tudi na plinasto gorivo, pri katerih je bencinski sistem predviden le za uporabo v sili ali za zagon in katerih posoda za bencin lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, se pri preskusu tipa VI štejejo za vozila, ki delujejo samo na plinasto gorivo. Vozila s pogonom tako na bencin kakor tudi na LPG ali NG se pri preskusu tipa VI preskušajo samo z bencinom.

Ta odstavek se uporablja za nove tipe vozil kategorij N1 in M1, razen vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 500 kg.

5.3.5.1.1

Vozilo se postavi na dinamometer, opremljen z napravo za simulacijo obremenitve in vztrajnosti.

5.3.5.1.2

Preskus sestavljajo štirje osnovni cikli mestne vožnje iz prvega dela preskusa tipa I. Prvi del preskusa je opisan v odstavku 6.1.1 Priloge 4a in prikazan na sliki 1 v isti prilogi. Preskus pri nizki temperaturi okolja, ki traja 780 sekund, se izvede brez prekinitve in začne z zagonom motorja.

5.3.5.1.3

Preskus pri nizki temperaturi okolja se izvede pri preskusni temperaturi okolja 266 K (– 7 °C). Pred začetkom preskusa se preskusna vozila kondicionirajo na enoten način, da so rezultati preskusa lahko ponovljivi. Kondicioniranje in drugi preskusni postopki se izvedejo, kot je opisano v Prilogi 8.

5.3.5.1.4

Med preskusom se izpušni plini razredčijo in zbere se sorazmeren vzorec. Izpušni plini iz preskušanega vozila se razredčijo, vzorčijo in analizirajo po postopku, opisanem v Prilogi 8, in izmeri se celotna prostornina razredčenih izpušnih plinov. V razredčenih izpušnih plinih se analizira ogljikov monoksid in skupne emisije ogljikovodikov.

5.3.5.2

V skladu z zahtevami iz odstavkov 5.3.5.2.2 in 5.3.5.3 se preskus izvede trikrat. Končna masa emisije ogljikovega monoksida in ogljikovodikov mora biti manjša od mejnih vrednosti iz tabele spodaj:

Mejna vrednost emisij ogljikovega monoksida in emisij ogljikovodikov iz izpušne cevi po preskusu s hladnim zagonom.

Preskusna temperatura 266 K (– 7 °C)

5.3.5.2.1

Ne glede na zahteve iz odstavka 5.3.5.2 lahko za vsako onesnaževalo le eden od treh dobljenih rezultatov preseže predpisano mejno vrednost za največ 10 %, če je povprečna aritmetična sredina treh rezultatov pod predpisano mejno vrednostjo. Če predpisane mejne vrednosti preseže več kot eno onesnaževalo, ni pomembno, ali se to zgodi pri istem preskusu ali pri različnih preskusih.

5.3.5.2.2

Število preskusov iz odstavka 5.3.5.2 se lahko na zahtevo proizvajalca poveča na 10, če je povprečna aritmetična sredina prvih treh rezultatov nižja od 110 % mejne vrednosti. V tem primeru se po preskušanju zahteva le, da je aritmetična sredina vseh 10 rezultatov manjša od mejne vrednosti.

5.3.5.3

Število preskusov iz odstavka 5.3.5.2 se lahko zmanjša v skladu z odstavkoma 5.3.5.3.1 in 5.3.5.3.2.

5.3.5.3.1

Le en preskus se izvede, če je dobljeni rezultat za vsako onesnaževalo iz prvega preskusa manjši ali enak 0,70 L.

5.3.5.3.2

Če zahteva iz odstavka 5.3.5.3.1 ni izpolnjena, se izvedeta le dva preskusa, če je rezultat prvega preskusa za vsako onesnaževalo manjši ali enak 0,85 L in je vsota prvih dveh rezultatov manjša ali enaka 1,70 L ter rezultat drugega preskusa manjši ali enak L.

(V1 ≤ 0,85 L in V1 + V2 ≤ 1,70 L in V2 ≤ L).

5.3.6.1

Ta preskus se izvede na vseh vozilih iz odstavka 1, za katera se uporablja preskus iz odstavka 5.3.1. Preskus pomeni preskus staranja pri 160 000 kilometrih, prevoženih na preskusni stezi, cesti ali dinamometru v skladu s programom iz Priloge 9.

5.3.6.1.1

Na vozilih, ki lahko za gorivo uporabljajo bencin ali LPG ali NG, je treba izvesti preskus tipa V le z bencinom. V tem primeru se faktor poslabšanja, odkrit pri neosvinčenem bencinu, uporabi tudi za LPG ali NG.

5.3.6.2

Ne glede na zahtevo iz odstavka 5.3.6.1 lahko proizvajalec namesto preskušanja v skladu z odstavkom 5.3.6.1 uporabi faktorje poslabšanja iz naslednje tabele.

Na zahtevo proizvajalca lahko tehnična služba izvede preskus tipa I pred končanim preskusom tipa V z uporabo faktorjev poslabšanja iz tabele zgoraj. Po koncu preskusa tipa V lahko tehnična služba spremeni rezultate homologacije, zapisane v Prilogi 2, z zamenjavo faktorjev poslabšanja v tabeli zgoraj s tistimi, izmerjenimi pri preskusu tipa V.

5.3.6.3

Faktorji poslabšanja se določijo s postopkom iz odstavka 5.3.6.1 ali z uporabo vrednosti iz tabele v odstavku 5.3.6.2. Faktorji se uporabljajo za ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz odstavkov 5.3.1.4 in 8.2.3.1.

5.3.7.1

Ta zahteva velja za vsa vozila z motorjem na prisilni vžig, za katera se vloži vloga za homologacijo v skladu s to spremembo.

5.3.7.2

Pri preskušanju v skladu s Prilogo 5 (preskus tipa II) v običajnem prostem teku:

5.3.7.3

Pri preskušanju pri veliki vrtilni frekvenci motorja v prostem teku (tj. > 2 000 min.-1)

5.3.7.4

Med preskusom se meri in zapiše temperatura motornega olja.

5.3.7.5

Izpolni se tabela iz točke 2.2 Priloge 2.

5.3.7.6

Proizvajalec potrdi točnost vrednosti lambda, zapisane med homologacijo v odstavku 5.3.7.3 kot reprezentativne za tipična serijsko proizvedena vozila v 24 mesecih od datuma podelitve homologacije s strani pristojnega organa. Ocena se pripravi na podlagi pregledov in študij serijsko proizvedenih vozil.

6.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči tehnični službi, ki je homologirala tip vozila. Organ lahko potem:

6.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z opredelitvijo sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

(a)

motor;

(b)

postopek zgorevanja;

(c)

sistem z redno regeneracijo (tj. katalizator, lovilnik delcev);

(d)

konstrukcija (tj. tip ohišja, vrsta plemenite kovine, vrsta podlage, gostota celic);

(e)

vrsta in način delovanja;

(f)

sistem odmerjanja in dodajanja;

(g)

prostornina ± 10 %;

(h)

položaj (temperatura ± 50 °C pri 120 km/h ali 5-odstotna razlika od najvišje temperature/tlaka).

7.2.1.1

Osnovno načelo odmerjanja goriva/zraka (npr. enotočkovno vbrizgavanje) je enako.

7.2.1.2

Oblika posode za gorivo in material, iz katerega so posoda za gorivo in cevi za tekoče gorivo, sta enaka.

7.2.1.3

Preskusi se vozilo, ki ima najbolj neugoden presek in približno dolžino cevi. Tehnična služba, ki je odgovorna za homologacijske preskuse, se odloči, ali so neidentični ločevalniki hlapov/tekočine sprejemljivi.

7.2.1.4

Prostornina posode za gorivo je v razponu ± 10 %.

7.2.1.5

Nastavitev varnostnega ventila posode za gorivo je enaka.

7.2.1.6

Način shranjevanja hlapov goriva je enak, tj. oblika in prostornina lovilnika, shranjevalni medij, filter za zrak (če se uporablja za uravnavanje emisij izhlapevanja) itd.

7.2.1.7

Način odvajanja shranjenih hlapov je enak (npr. zračni tok, začetna točka ali prostornina odvoda skozi cikel predkondicioniranja).

7.2.1.8

Način zatesnitve in zračenja sistema za odmerjanje goriva je enak.

7.2.2.1

drugačne velikosti motorja;

7.2.2.2

drugačne moči motorja;

7.2.2.3

samodejne in ročne menjalnike;

7.2.2.4

pogon na dve kolesi in štiri kolesa;

7.2.2.5

različne oblike karoserij, ter

7.2.2.6

različne velikosti koles in pnevmatik.

(a)

prostornina valjev motorja (± 15 %);

(b)

število in nadzor ventilov;

(c)

sistem za dovajanje goriva;

(d)

vrsta hladilnega sistema;

(e)

postopek zgorevanja.

(a)

katalizatorji in filtri za trdne delce:

(b)

vpihovanje zraka:

(c)

vračanje izpušnih plinov v valj (EGR):

(a)

oprema motorja;

(b)

pnevmatike;

(c)

enakovredna vztrajnost;

(d)

hladilni sistem;

(e)

skupno prestavno razmerje;

(f)

vrsta prenosa moči, in

(g)

tip karoserije.

8.1.1

Kadar je primerno, se izvedejo preskusi tipov I, II, III, IV in preskus OBD, kot je opisano v tabeli A k temu pravilniku. Posebni postopki za ugotavljanje skladnosti proizvodnje so določeni v odstavkih 8.2 do 8.10.

8.2.1

Preskus tipa 1 se izvede na vozilu z enakimi specifikacijami, kot so opisane v certifikatu o homologaciji. Če je treba opraviti preskus tipa I in ima homologacija vozila eno ali več razširitev, se preskus tipa I opravi na vozilu, opisanem v prvotni opisni dokumentaciji, ali na vozilu, opisanem v opisni dokumentaciji, izdani za ustrezno razširitev.

8.2.2

Ko homologacijski organ izbere vozilo, proizvajalec ne sme opraviti nobenih prilagoditev izbranih vozil.

8.2.2.1

Iz serije se naključno izberejo tri vozila in preskusijo v skladu z opisom iz odstavka 5.3.1 tega pravilnika. Faktorji poslabšanja se uporabijo na enak način. Mejne vrednosti so navedene v odstavku 5.3.1.4, tabela 1.

8.2.2.2

Če se homologacijski organ strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, ki ga navede proizvajalec, se preskusi opravijo skladno z Dodatkom 1 k temu pravilniku. Če se homologacijski organ ne strinja s standardnim odstopanjem proizvodnje, ki ga navede proizvajalec, se preskusi opravijo skladno z Dodatkom 2 k temu pravilniku.

8.2.2.3

Šteje se, da skladnost proizvodnje serije na podlagi preskusa vzorca vozil ustreza predpisom, če se skladno s preskusnimi merili iz ustreznega dodatka sprejme pozitivna odločitev za vsa onesnaževala, ali da ne ustreza predpisom, če se skladno z navedenimi merili sprejme negativna odločitev za eno onesnaževalo.

Če se za eno onesnaževalo sprejme pozitivna odločitev, se ta odločitev ne spremeni zaradi dodatnih preskusov, katerih cilj je sprejeti tako odločitev za druga onesnaževala.

Če pozitivna odločitev za vsa onesnaževala oziroma negativna odločitev za eno onesnaževalo ni sprejeta, se preskus opravi na drugem vozilu (glej sliko 2).

Slika 2

8.2.3

Ne glede na zahteve iz odstavka 5.3.1 tega pravilnika se preskusi izvajajo na vozilih, ki prihajajo neposredno iz proizvodnega obrata.

8.2.3.1

Vseeno se lahko na zahtevo proizvajalca preskusi izvajajo na vozilih, ki so prevozila:

Postopek utekanja vozila opravi proizvajalec, ki se obveže, da na teh vozilih ne bo izvedel nobenih sprememb.

8.2.3.2

Če proizvajalec zahteva preskušanje utečenih vozil („x“ km, kjer je x ≤ 3 000 km za vozila z motorjem na prisilni vžig in x ≤ 15 000 km za vozila z motorjem na kompresijski vžig), je postopek naslednji:

V tem primeru se uporabijo naslednje vrednosti:

8.2.3.3

Vsi ti preskusi se izvedejo s komercialnim gorivom. Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabijo referenčna goriva iz Priloge 10 ali Priloge 10a.

8.3.1

Če je treba izvesti preskus tipa III, se ta izvede na vseh vozilih, izbranih za preskus skladnosti proizvodnje tipa I iz odstavka 8.2. Zanj veljajo pogoji, določeni v Prilogi 6.

8.4.1

Če je treba izvesti preskus tipa IV, se ta izvede v skladu s Prilogo 7.

8.5.1

Če je treba preveriti delovanje sistema OBD, se to izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

8.6.1

Preskusi skladnosti proizvodnje se lahko izvajajo s komercialnim gorivom, katerega razmerje C3/C4 je pri LPG med razmerji referenčnih goriv ali katerega indeks Wobbe je pri NG/biometanu med indeksi skrajnih referenčnih goriv. V navedenem primeru se homologacijskemu organu predloži analiza goriva.

9.2.4.1

delovni proces (2-taktni, 4-taktni, rotacijski);

9.2.4.2

število valjev;

9.2.4.3

konfiguracija valjev v bloku (vrstni motor, V-motor, radialni motor, motor z nasprotno ležečimi valji, drugo). Naklon ali smer valjev ni merilo;

9.2.4.4

način dovoda goriva v motor (tj. posredno ali neposredno vbrizgavanje);

9.2.4.5

vrsta hladilnega sistema (zrak, voda, olje);

9.2.4.6

način dovoda zraka (sesalni motor, tlačno polnjeni motor);

9.2.4.7

gorivo, za katerega je motor zasnovan (bencin, dizelsko gorivo, NG/biometan, LPG itd.). Vozila z dvogorivnim motorjem so lahko razvrščena v skupino vozil z eno vrsto goriva, če jim je ena vrsta goriva skupna;

9.2.4.8

vrsta katalizatorja (tristezni, redukcijski lovilnik, SCR, redukcijski katalizator ali drugo);

9.2.4.9

vrsta lovilnika delcev (z ali brez);

9.2.4.10

vračanje izpušnih plinov v valj (z ali brez, hlajeno ali nehlajeno), in

9.2.4.11

prostornina valja motorja pri največjem motorju v družini minus 30 %.

9.2.5.1

ime in naslov proizvajalca;

9.2.5.2

ime, naslov, telefonsko številko in številko telefaksa ter elektronski naslov pooblaščenega predstavnika za področja, ki jih vključujejo podatki proizvajalca;

9.2.5.3

ime/imena modela vozil, ki so vključena v podatke proizvajalca;

9.2.5.4

kjer je primerno, seznam tipov vozila, ki jih vključujejo podatki proizvajalca, tj. skupina družin v prometu v skladu z odstavkom 9.2.1;

9.2.5.5

kode identifikacijske številke vozila (VIN), ki se uporabljajo za te tipe vozil znotraj družine v prometu (številka VIN);

9.2.5.6

številke homologacij, ki se uporabljajo za te tipe vozil znotraj družine v prometu, vključno s številkami vseh razširitev ter večjih sprememb/preklicev (predelav), kjer je primerno;

9.2.5.7

podrobnosti o razširitvah, večjih spremembah/preklicih homologacij za vozila, ki jih vključujejo podatki proizvajalca (če to zahteva homologacijski organ);

9.2.5.8

obdobje, za katero veljajo podatki proizvajalca;

9.2.5.9

obdobje proizvodnje vozil, vključeno v podatke proizvajalca (npr. vozila, izdelana v koledarskem letu 2007);

9.2.5.10

postopek proizvajalca za preverjanje skladnosti vozil v prometu, vključno z:

9.2.5.11

rezultate postopka proizvajalca za preverjanje skladnosti vozil v prometu, vključno:

9.2.5.12

zapise prikazov sistema OBD.

(a)

odloči, da je skladnost tipa vozila v prometu ali vozila družine v prometu zadovoljiva in ne sprejme nadaljnjih ukrepov;

(b)

odloči, da so podatki, ki jih zagotovi proizvajalec, nezadostni za odločitev, in od proizvajalca zahteva dodatne podatke ali podatke o preskusu;

(c)

odloči, da so na podlagi podatkov iz programov nadzornega preskušanja, ki jih izvaja homologacijski organ ali pogodbenica, podatki, ki jih je predložil proizvajalec, nezadostni za sprejem odločitve, in od proizvajalca zahteva dodatne informacije ali preskusne podatke;

(d)

odloči, da je skladnost tipa vozila v prometu, ki je del družine vozil v prometu, nezadovoljiva, in nadaljuje s preskusom tipa na vozilu skladno z Dodatkom 3.

10.1

Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s to spremembo, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.1 zgoraj ali če vozilo ali vozila ne opravi/opravijo uspešno preskusov iz odstavka 8.1.1 zgoraj.

10.2

Če pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

12.1.1

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 06 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti odobritve v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

12.2.1

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko še naprej podeljujejo homologacije tistim vozilom, ki so v skladu s prejšnjimi stopnjami tega pravilnika, če so vozila namenjena za izvoz v države, ki bodo zadevne zahteve uvedle v svoje nacionalne zakonodaje.

[]

=

koncentracija v volumenskem odstotku

K1

=

pretvorbeni faktor iz meritve NDIR v meritev FID (ki ga zagotovi proizvajalec merilne opreme)

Hcv

=

atomsko razmerje med vodikom in ogljikom

Ocv

=

atomsko razmerje med kisikom in ogljikom