(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) („prvotna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov („JŽV“) s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Indije, Južne Afrike in Ukrajine. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“.

(2)

Svet je leta 2001 z Uredbo (ES) št. 1601/2001 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini od 9,7 % do 50,7 % na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ruske federacije. Enaka stopnja dajatev je bila uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 1279/2007 (4) po delnem vmesnem pregledu in pregledu zaradi izteka ukrepa. Svet je aprila 2004 po preiskavi o izogibanju protidampinškim ukrepom, uvedenim na JŽV s poreklom iz Ukrajine in poslane prek Moldavije, z Uredbo (ES) št. 760/2004 (5) razširil prvotne ukrepe na uvoz JŽV, poslanih iz Moldavije. Prav tako je Svet oktobra 2004 z Uredbo (ES) št. 1886/2004 (6) razširil prvotne ukrepe proti LRK na uvoz JŽV, poslanih iz Maroka.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 1858/2005 (7) ohranil prvotne ukrepe v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“, preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „zadnja preiskava“. Svet je maja 2010 po preiskavi o izogibanju protidampinškim ukrepom za JŽV s poreklom iz Kitajske, poslane prek Republike Koreje, z Izvedbeno uredbo (EU) št. 400/2010 (8) razširil prvotne ukrepe na uvoz JŽV, poslanih iz Republike Koreje.

(4)

Komisija je 13. novembra 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka („obvestilo o začetku“) (9) protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz JŽV s poreklom iz LRK, Južne Afrike in Ukrajine v skladu členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je vložil povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije (EWRIS) („vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo bistven delež, v tem primeru več kot 60 %, celotne proizvodnje JŽV v Uniji. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije („IU“) verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Ker ni bilo dokazov glede uvoza s poreklom iz Indije, vložnik ni zahteval začetka pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza s poreklom iz Indije. Zato so se ukrepi, ki so veljali za uvoz s poreklom iz Indije, 17. novembra 2010 iztekli (10).

(7)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva in njihova združenja, predstavnike držav izvoznic, vložnika in proizvajalce Unije, navedene v zahtevku za začetek pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK, proizvajalcev Unije in uvoznikov, vključenih v preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, da se v dveh tednih po začetku postopka javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(9)

Ker je informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, predložil le en proizvajalec izvoznik v LRK, ki je izrazil tudi pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s Komisijo, je bilo odločeno, da se vzorčenje v primeru proizvajalcev izvoznikov v LRK ne uporabi in se navedenemu proizvajalcu pošlje vprašalnik.

(10)

Dvajset proizvajalcev/skupin proizvajalcev Unije je predložilo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo. Na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci/skupine proizvajalcev Unije, je Komisija izbrala vzorec treh proizvajalcev/skupin proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da predstavljajo industrijo Unije glede obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(11)

Osem uvoznikov je predložilo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo. Ker pa sta zadevni izdelek dejansko uvažala samo dva uvoznika, se je Komisija odločila, da ne uporabi vzorčenja in je navedenima uvoznikoma poslala vprašalnik.

(12)

Vprašalniki so bili zato poslani trem vzorčenim proizvajalcem/skupinam proizvajalcev Unije, dvema uvoznikoma in vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v treh zadevnih državah.

(13)

Vendar proizvajalec izvoznik v LRK, ki je izpolnil obrazec za vzorčenje, ni izpolnil vprašalnika. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK.

(14)

En proizvajalec izvoznik iz Ukrajine ob začetku preiskave ni predložil celotne dokumentacije. Proizvajalec kljub pozivu ni izpolnil vprašalnika. Zato se šteje, da v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v Ukrajini.

(15)

En proizvajalec izvoznik iz Južne Afrike je izpolnil vprašalnik.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali tudi trije vzorčeni proizvajalci/skupine proizvajalcev Unije, dva uvoznika in en uporabnik.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, posledične škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(19)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni in zadnji preiskavi, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, tj. jeklene vrvi in kabli, vključno zaprti, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm (ki se v industrijski terminologiji pogosto navajajo kot JŽV), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81 , ex 7312 10 83 , ex 7312 10 85 , ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98 („zadevni izdelek“).

(20)

Ta preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, da imajo, kot je bilo ugotovljeno v prvotni in zadnji preiskavi, JŽV, proizvedeni v LRK in Ukrajini ter izvoženi v Unijo, JŽV, proizvedeni in prodani na domačem trgu Južne Afrike in izvoženi v Unijo, JŽV, proizvedeni in prodani na domačem trgu primerljive države Turčije, in JŽV, ki jih proizvajajo in prodajajo v Uniji proizvajalci Unije, iste osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe in se zato štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(21)

Uvoznik je navedel argument, ki ga je v zadnji preiskavi navedlo tudi Evropsko združenje uvoznikov žičnatih vrvi („EWRIA“). Trdil je, da se zadevni izdelek in izdelek, proizveden in prodan v Uniji, bistveno razlikujeta in da je treba razlikovati med vrvmi za splošno rabo in vrvmi za posebne namene. Ti argumenti so bili podrobno obravnavani v prvotni in zadnji uredbi, s katerima so bili uvedeni začasni in dokončni ukrepi na uvoz zadevnega izdelka. Prav tako je Splošno sodišče v zadevi T-369/08 EWRIA proti Evropski komisiji odločilo, da Komisija v preiskavah na podlagi razpoložljivih dokazov ni naredila očitne napake pri presoji, ali gre za vrvi za splošno rabo ali vrvi za posebne namene (11).

(22)

Ker uvoznik ni predložil novih elementov, ki bi pokazali, da se je osnova, na kateri temeljijo prvotne ugotovitve, spremenila, se potrdijo sklepi iz zadnjih uredb.

(23)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovil zaradi morebitnega izteka veljavnih ukrepov.

(24)

Nobeden od proizvajalcev izvoznikov v LRK in Ukrajini ni sodeloval v celoti. Javila sta se proizvajalec izvoznik iz Ukrajine in proizvajalec izvoznik iz LRK, katerima je bil poslan vprašalnik, namenjen za proizvajalce izvoznike. Izpolnjeni vprašalniki so se šteli za pomanjkljive in neskladne, prav tako ni bilo mogoče opraviti preveritvenih obiskov v prostorih njihovih družb. Zadevne družbe so bile ustrezno pisno obveščene, da bi bilo v teh okoliščinah treba uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V Južni Afriki je edini znani proizvajalec izvoznik predložil informacije o svojem izvozu v Unijo v OPP, ki je v istem obdobju predstavljal celoten izvoz Južne Afrike v Unijo.

(25)

Po Eurostatovih podatkih je v OPP celoten obseg uvoza JŽV iz LRK, Južne Afrike in Ukrajine znašal 4 833 ton, kar predstavlja 2,4 % tržnega deleža Unije. Med zadnjo preiskavo je celoten uvoz zadevnih držav znašal 3 915 ton, kar predstavlja 2,2 % tržnega deleža Unije.

(26)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe se je, kadar se okoliščine niso spremenile ali kadar so bile informacije na voljo, uporabljala enaka metodologija kot v prvotni preiskavi. V primeru nesodelovanja, kot je bilo na primer v primeru LRK in Ukrajine, so se uporabljala razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(27)

Po Eurostatovih podatkih je v OPP celoten obseg uvoza JŽV iz LRK znašal 4 530 ton, kar predstavlja 2,2 % tržnega deleža Unije.

(28)

Ker je gospodarstvo LRK v tranziciji, je morala normalna vrednost temeljiti na informacijah iz ustrezne tretje države s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(29)

V zadnji preiskavi je bila Turčija uporabljena kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti. Za sedanjo preiskavo je vložnik predlagal, da se ponovno uporabi Turčijo. Izbiri primerljive države ni ugovarjal nihče.

(30)

Preiskava je pokazala, da ima Turčija konkurenčen trg za JŽV s tremi domačimi proizvajalci, ki oskrbujeta okoli 53 % trga in konkurirata z uvozom iz drugih tretjih držav. Dajatev na uvoz zadevnega izdelka v Turčijo ni, prav tako za uvoz JŽV v Turčijo ni drugih omejitev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je bil izdelek, proizveden in prodan na turškem domačem trgu, podoben izdelku, ki ga je kitajski proizvajalec izvoznik izvozil v Unijo.

(31)

Zato se sklene, da je Turčija ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(32)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi informacij, prejetih od sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, tj. na podlagi cene, ki so jo plačevale ali jo plačujejo nepovezane stranke na domačem trgu Turčije. Informacije, ki jih je zagotovil proizvajalec, so bile analizirane in ugotovljeno je bilo, da je ta prodaja potekala v običajnem poteku trgovine in je reprezentativna.

(33)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtano povprečje domače prodajne cene za nepovezane stranke, ki jo je zaračunaval sodelujoči proizvajalec v Turčiji.

(34)

Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi javno razpoložljivih informacij. Ugotovljeno je bilo, da so za izračun stopnje dampinga ustreznejše informacije, zbrane na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, kot Eurostatovi podatki, saj zadevne oznake KN zajemajo večji obseg izdelkov kot je zadevni izdelek, opredeljen v uvodni izjavi 19.

(35)

Za pošteno primerjavo na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovine med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, za katere je bilo ugotovljeno, da vplivajo na primerljivost cene. Te prilagoditve so bile narejene glede na prevozne stroške in stroške zavarovanja v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(36)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno v Unijo. Ta primerjava je pokazala znaten damping v višini okoli 38 %.

(37)

V skladu z Eurostatovimi podatki je v OPP celoten obseg uvoza JŽV iz Južne Afrike znašal 281 ton, kar predstavlja 0,1 % tržnega deleža Unije, tj. na stopnji de minimis. Edini znani proizvajalec izvoznik je predstavljal 100 % tega uvoza.

(38)

Normalna vrednost je bila v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki so jo dejansko plačevale ali jo plačujejo nepovezane stranke na domačem trgu Južne Afrike, saj je bila ta prodaja narejena v običajnem poteku trgovine in se je štela za reprezentativno.

(39)

Ker je bil ves izvoz zadevnega izdelka izveden neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(40)

Za pošteno primerjavo na isti ravni trgovanja na podlagi franko tovarna med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, za katere se je trdilo in dokazovalo, da naj bi vplivale na primerljivost cen. Te prilagoditve so bile narejene glede na prevozne stroške, stroške zavarovanja in stroške kredita v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(41)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno za Unijo za posamezno vrsto izdelka. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga okoli 17 %, ki je nižji od 38,6-odstotne stopnje dampinga iz prvotne preiskave.

(42)

V skladu z Eurostatovimi podatki je v OPP celoten obseg uvoza JŽV iz Ukrajine znašal 22 ton, kar predstavlja manj kot 0,1 % tržnega deleža Unije, tj. tržni delež de minimis.

(43)

Normalna vrednost je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi informacij iz vložnikovega zahtevka za pregled, ki ustrezajo ceni, ki so jo plačevale ali jo plačujejo nepovezane stranke na domačem trgu Ukrajine.

(44)

Ker ukrajinski proizvajalci niso sodelovali, je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi javno razpoložljivih informacij. Ugotovljeno je bilo, da so informacije, zbrane na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe, najustreznejše za izračun stopnje dampinga, saj točno zajemajo zadevni izdelek iz uvodne izjave 19.

(45)

Za zagotovitev poštene primerjave je bila izvozna cena v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe prilagojena za stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja v vložnikovem zahtevku za pregled. Zato je bila stopnja dampinga za OPP določena na več kot 80 %.

(46)

Sodeloval ni nobeden od 28 znanih kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(47)

Na poizvedbe Komisije sta odgovorila dva južnoafriška proizvajalca izvoznika iz zahtevka za pregled, vendar je vprašalnik izpolnil le tisti z interesom izvažanja v Unijo. Drugih znanih proizvajalcev v Južni Afriki ni.

(48)

Znani ukrajinski proizvajalec izvoznik je prekinil sodelovanje, kot je navedeno v uvodni izjavi 14. Drugih znanih proizvajalcev v Ukrajini ni.

(49)

V prvotni preiskavi je za vse kitajske družbe veljala enotna 60,4-odstotna protidampinška dajatev. Obseg uvoza iz LRK se je bistveno zmanjšal, in sicer z 11 484 ton v OP prvotne preiskave (EU-15) na 1 942 ton v OPP zadnje preiskave (EU-25), ter se nato povečal na 4 530 ton v sedanjem OPP. Vendar je treba opomniti, da se kitajski uvoz od leta 2001 povečuje. Sedanji tržni delež LRK je okoli 2,2 %.

(50)

Za ugotovitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval, če bi bili ukrepi razveljavljeni, so bili proučeni ravnanje proizvajalcev izvoznikov pri določanju cen glede na druge izvozne trge, izvozne cene v Unijo, proizvodna zmogljivost in izogibanje. Informacije glede uvoznih cen izvoznikov so bile določene na podlagi Eurostatovih podatkov, glede obsega izvoza in cen na podlagi kitajskih statističnih informacij, informacije glede zmogljivosti pa so temeljile na informacijah iz zahtevka. Ugotovljeno je bilo, da so Eurostatovi podatki najustreznejši za primerjavo s kitajskimi statističnimi informacijami, saj je bila primerjava mogoča le za večji obseg izdelka, kot je razloženo v naslednji uvodni izjavi.

(51)

Razpoložljive statistične informacije iz kitajskih javnih zbirk podatkov zajemajo večji obseg izdelka kot zadevni izdelek. Zato na podlagi teh informacij ni bilo mogoče narediti nobene smiselne analize količin, izvoženih na druge trge. Analiza cen, za katere se je lahko uporabila kitajska podatkovna baza, temelji na razumnih ocenah glede na podobne lastnosti drugih izdelkov, ki bi lahko bili vključeni v analizo.

(52)

Kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi, je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da so bile izvozne cene iz LRK za druge izvozne trge povprečno znatno nižje od izvoznih cen za Unijo (za okoli 30 %, brez upoštevanja plačanih protidampinških dajatev). Ker je bil izvoz iz LRK v Unijo izveden po dampinških stopnjah, kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 36, je to pokazalo, da je šlo pri izvozu na trge drugih tretjih držav verjetno za damping celo po višjih stopnjah od izvoza v Unijo. Štelo se je tudi, da se lahko v primeru razveljavitve ukrepov raven izvozne cene za druge tretje države obravnava kot pokazatelj verjetne ravni cen za izvoz v Unijo. Na podlagi tega in zaradi nizkih ravni cen za trge tretjih držav je bilo sklenjeno, da bi se lahko izvozne cene za Unijo bistveno znižale, zaradi česar bi se lahko tudi povečal damping.

(53)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila raven cen prodaje industrije Unije v Uniji povprečno precej višja kot raven izvoznih cen kitajskega izvoznika za trge drugih tretjih držav. Dejstvo, da je zaradi splošno prevladujoče ravni cen za zadevni izdelek na trgu Unije ta zelo privlačen, velja tudi za LRK. Višja raven cen na trgu Unije je spodbuda za povečanje izvoza v Unijo.

(54)

Kot je sklenjeno v uvodni izjavi 36, je bil izvoz iz LRK v Unijo znatno dampinški glede na normalno vrednosti primerljive države. Ni razlogov za sklep, da se ob odsotnosti ukrepov ne bi uvažale še večje količine po podobnih dampinških cenah.

(55)

Glede na zahtevek za pregled in navzkrižno preverjanje na podlagi javno razpoložljivih informacij (tj. informacij, ki so jih družbe objavile na svojih spletnih straneh) so bile zmogljivosti vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK ocenjene na 1 355 000 ton. Vložnikova ocena izkoriščenosti zmogljivosti kitajskih proizvajalcev je okoli 63 %, kar pomeni, da imajo neizkoriščene zmogljivosti več kot 500 000 ton. Vložnik je prav tako predložil informacije o dodatnih proizvodnih obratih, ki se odpirajo, in velikosti domačega trga. Kitajski proizvajalci imajo tako znatne proste zmogljivosti, ki v veliki meri presegajo ne samo izvožene količine v Unijo v OPP, ampak celotno potrošnjo Unije. Obstaja torej zmogljivost za veliko povečanje izvoznih količin v Unijo, zlasti ker ne kaže, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali dodatno proizvodnjo v takih količinah. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je malo verjetno, da bi bil domači trg v LRK zaradi prisotnosti precejšnjega števila konkurenčnih proizvajalcev sploh sposoben absorbirati znatne količine neizkoriščene zmogljivosti.

(56)

Ugotovljeno je bilo, da se je veljavnim ukrepom za uvoz zadevnega izdelka iz LRK izogibalo tako, da je bil uvoz pretovorjen prek Maroka leta 2004 in prek Republike Koreje leta 2010. To kaže na jasen interes prodajalcev kitajskega JŽV za trg Unije in njihovo nepripravljenost, da konkurirajo na trgu Unije po nedampinških stopnjah. To se šteje kot še en pokazatelj, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov obseg kitajskega izvoza verjetno povečal in vstopil na trg Unije po dampinških cenah.

(57)

V Južni Afriki sta dva znana proizvajalca. Kot je navedeno, je v tej preiskavi v zvezi s pregledom sodeloval en proizvajalec izvoznik.

(58)

Drugi znani proizvajalec ni pokazal nobenega interesa za izvažanje v Unijo in je trdil, da so bile njegove proizvodne zmogljivosti v celoti izkoriščene in prodane na domačem južnoafriškem trgu.

(59)

Uvoz iz Južne Afrike se je od uvedbe prvotnih ukrepov znatno zmanjšal. Tržni delež uvoza iz Južne Afrike (0,1 %) je bil v OPP pod pragom de minimis in je znašal skupno 281 ton. Večina tega uvoza je bila v končnem namenjena za uporabo na morju, ki se je od prejšnje preiskave bistveno razvila, in v EU ni bila carinjena. Le majhne količine zadevnega izdelka so bile sproščene v prosti promet v EU.

(60)

Za določitev, ali bi se damping v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval, so bile proučene informacije, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik glede obsega izvoza in cen za Unijo in tretje države, neizkoriščenih zmogljivosti in zalog ter položaja na južnoafriškem domačem trgu.

(61)

Sodelujoči izvoznik zadevnega izdelka je predložil informacije glede obsega in cen na izvoznih trgih, razen trga Unije. Proizvajalec izvoznik prodaja znaten del svoje proizvodnje na izvoznih trgih, čeprav se je obseg izvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal. Izvozna dejavnost družbe se osredotoča večinoma na dva posebna segmenta trga: vrvi za rudarstvo in vrtanje na morju.

(62)

Izvozne cene družbe za tretje države so bile v primerjavi z izvoznimi cenami za Unijo, vključno z uporabljeno protidampinško dajatvijo, na splošno v vseh letih obravnavanega obdobja bistveno višje (30 % do 70 %). Cenovna prednost izvoznika na trgih drugih tretjih držav v primerjavi s cenami na trgu Unije kaže na to, da izvoznik v primeru razveljavitve ukrepov v prihodnosti ne bi vstopal na trg Unije z znatnimi količinami. Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, se je glede tega tudi štelo, da se izvozne dejavnosti družbe osredotočajo na izdelke, po katerih na trgu Unije v glavnem ni povpraševanja.

(63)

Po zadnji preiskavi je sodelujoči proizvajalec izvoznik ohranjal zaloge na stabilni ravni. Izkoriščenost zmogljivosti (okoli 70–75 %) je bila prav tako na običajni ravni glede na tehnične omejitve v proizvodnem procesu. Največja prosta zmogljivost je v obsegu med 1 500 in 3 500 tonami. Proizvajalec izvoznik ne načrtuje znatnega povečanja svoje proizvodne zmogljivosti. Glede na dejstvo, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali dodatno proizvodnjo, je videti, da je zmogljivost za povečanje izvoznih količin za Unijo zelo omejena.

(64)

Poleg tega je treba opozoriti, da je proizvodnja usmerjena predvsem na domači trg, kjer dosega visoke dobičke, zato družba nima interesa izvažati znatnih količin v Unijo.

(65)

Ker znani ukrajinski proizvajalec izvoznik ni sodeloval, kot je navedeno v uvodni izjavi 14, so ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ker je o ukrajinski industriji na voljo le malo informacij, se naslednji sklepi opirajo na informacije iz vložnikovega zahtevka za pregled in javno razpoložljivih statističnih podatkov o trgovini. Treba je opozoriti, da v Ukrajini ni drugih znanih proizvajalcev in da se naslednji premisleki, zlasti glede proizvodnih zmogljivosti, nanašajo na znanega proizvajalca izvoznika.

(66)

Za ugotovitev, ali bi se damping v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval, so bile proučene izvozne cene za tretje države in Unijo, neizkoriščene zmogljivosti in izogibanje.

(67)

Ker ni bilo drugih zanesljivejših informacij, so bile upoštevane informacije, predložene v zahtevku glede izvoznih trgov, ki so temeljile na javno razpoložljivih statističnih podatkih. Analiza razpoložljivih številk je pokazala, da so bile povprečne izvozne cene v te države precej pod povprečnimi izvoznimi cenami za Unijo. Kot je že bilo pojasnjeno v primeru LRK in Južne Afrike, so se izvozne cene za druge tretje države štele kot kazalec, kakšna bi bila verjetna raven cen za izvoz v Unijo ob razveljavitvi ukrepov. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da bi se lahko izvozne cene za Unijo znatno znižale, po vsej verjetnosti na dampinške stopnje.

(68)

V zadnjih letih sta dva predhodno znana proizvajalca izvoznika združila svoje dejavnosti. Zato se je proizvodna zmogljivost iz zadnje preiskave zmanjšala. Glede na razpoložljive dokaze iz zahtevka in po navedbah znanega proizvajalca izvoznika je ocenjena proizvodna zmogljivost v Ukrajini med 35 000 in 40 000, od tega je okoli 70 % uporabljenih za dejansko proizvodnjo. Prosta zmogljivost je v obsegu med 10 500 in 12 000 tonami in kaže, da obstaja zmogljivost za znatno povečanje izvoznih količin v Unijo. Domnevna potrošnja v Ukrajini, izračunana na podlagi znanih informacij o proizvodnji in statističnih informacij o uvozu in izvozu kaže, da domači trg ne more absorbirati dodatnih zmogljivosti. Ukrajina tako med vsemi zadevnimi državami ostaja država, kjer je preusmeritev neizkoriščene zmogljivosti na trg Unije največja, zlasti ker ne kaže, da bi lahko trgi tretjih držav ali domači trg absorbirali dodatno proizvodnjo.

(69)

Po uvedbi obstoječih ukrepov na uvoz JŽV iz Ukrajine pa je bilo ugotovljeno, da se je uvoz JŽV iz Moldavije izogibal tem ukrepom. Štelo se je, da je bila ugotovljena praksa izogibanja dodatni dejavnik, ki kaže interes za vstop na trg Unije in nezmožnost konkuriranja na trgu Unije po nedampinških stopnjah.

(70)

Nadaljevanje znatnega dampinga je bilo ugotovljeno za LRK in Ukrajino ter po zmanjšani stopnji za Južno Afriko, čeprav je bil obseg uvoza iz Južne Afrike in Ukrajine na nižjih ravneh.

(71)

Za preučitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov, so bile proučene neizkoriščene zmogljivosti in zaloge ter strategija določanja cen in izvozna strategija na različnih trgih. Ta proučitev je pokazala, da je na voljo dovolj prostih zmogljivosti in nakopičenih zalog v LRK in v nekoliko manjši meri v Ukrajini. V Južni Afriki ni bilo opaziti velikih prostih zmogljivosti ali preseženih zalog. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile v primeru LRK in Ukrajine izvozne cene za druge tretje države na splošno nižje od cen za trg Unije ter da je Unija zato ostala privlačen trg za proizvajalce izvoznike iz teh držav. Vendar je bil izvoz Južne Afrike v druge države bistveno večji kot izvoz v Unijo in se ni zdelo, da poteka po dampinških cenah. Zato je bilo sklenjeno, da bi bil po vsej verjetnosti izvoz iz LRK in Ukrajine v tretje države preusmerjen v Unijo, če bi bil možen dostop na trg Unije brez protidampinških ukrepov. Razpoložljive neizkoriščene proizvodne zmogljivosti bi verjetno pripeljale do povečanega uvoza iz teh držav. Analiza strategij določanja cen je pokazala tudi, da bi se ta izvoz iz Ukrajine in LRK najverjetneje izvajal po dampinških cenah. V primeru LRK in Ukrajine je te sklepe podkrepilo dejstvo, da se je izogibalo obstoječim ukrepom z uvozom preko drugih držav, kar je pokazalo, da države izvoznice niso bile sposobne konkurirati na trgu Unije po pravičnih cenah. Nasprotno se je štelo, da južnoafriški proizvajalec lahko konkurira z drugimi proizvajalci, vključno s proizvajalci Unije, na drugih trgih tretjih držav po pravičnih cenah. Glede na navedeno je bilo za LRK in Ukrajino ugotovljeno, da bi se ob izteku ukrepov damping najverjetneje nadaljeval v znatnih količinah. Nasprotno pa se ob upoštevanju zmanjšane stopnje dampinga od prvotne preiskave, dejstva, da je bil izvoz v druge države opravljen po znatno višjih cenah kot v EU, in predvidenega majhnega povpraševanja po južnoafriških izdelkih šteje, da se glede uvoza iz Južne Afrike dampinški uvoz v znatnih količinah najverjetneje ne bi nadaljeval.

(72)

Ukrajinska vlada je v zvezi z navedenimi ugotovitvami trdila, da so domneve glede preusmeritve ukrajinskega proizvajalca na trg Unije v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov pretirane in neutemeljene. V podporo svoji trditvi je vlada navedla, da so veljavni ukrepi privedli do izgube stikov s strankami v EU in posledično zmanjšanja izvoza v Unijo ter da se ukrajinski izvoz zdaj osredotoča na trge SND in azijske trge. Vendar vlada ni podala pripomb o privlačnosti trga Unije zaradi znatne razlike v cenah na teh trgih, kot je navedeno v uvodni izjavi 67, in je tako izpustila dejstvo, da obstaja verjetnost, da bi se v primeru izteka ukrepov ukrajinski izvoz lahko preusmeril v Unijo.

(73)

Po razkritju je vložnik trdil, da naj bi zmanjšan obseg izvoza južnoafriškega proizvajalca na druge trge vodil do povečanih prostih zmogljivosti, ki jih domač trg ne bo absorbiral in bodo vodile do povečanga uvoza v Unijo. Vendar ti argumenti niso bili podprti z dokazi. Nasprotno, ugotovljeno je bilo, da je padajoči izvoz sodelujočega izvoznika v obravnavanem obdobju ublažila domača prodaja, ki se je v istem obdobju znižala v manjši meri. Prav tako se je celotni obseg prodaje družbe povečal med letom 2009 in OP. Tako ni znakov, da bi bile utemeljitve vložnika lahko utemeljene.

(74)

Vložnik je nadalje kritiziral Komisijo, da ni upoštevala nesodelovanja drugega južnoafriškega proizvajalca in da dejstvo, da njegova družba ni izvažala v preteklosti, ne pomeni, da ne bo izvažala v prihodnosti. Glede tega je bilo ugotovljeno, da v obravnavanem obdobju ta družba ni izvažala v Unijo. Protidampinški ukrepi ne služijo kot instrument za prepoved zakonitega uvoza v Unijo. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(75)

Znotraj Unije JŽV proizvaja več kot 25 proizvajalcev/skupin proizvajalcev, ki sestavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(76)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bil izbran vzorec, ki je zajemal tri proizvajalce/skupne družbe proizvajalcev od naslednjih 20 proizvajalcev Unije, ki so predložili zahtevane informacije:

(77)

Opozoriti je treba, da so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 40 % celotne proizvodnje Unije v OPP, navedenih 20 proizvajalcev pa je predstavljalo 96 % celotne proizvodnje Unije v OPP, kar se šteje za reprezentativno za celotno proizvodnjo Unije.

(78)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in Eurostatovih podatkov o celotnem uvozu EU.

(79)

Potrošnja Unije se je med letom 2007 in OPP zmanjšala za 21 %, in sicer z 255 985 ton na 203 331 ton. Ko se je leta 2008 rahlo povečala za 1 %, je leta 2009 zaradi gospodarske recesije znatno padla za 22 odstotnih točk in v OPP ostala na podobni ravni.

(80)

V prejšnjih preiskavah je bil uvoz JŽV s poreklom iz LRK, Južne Afrike in Ukrajine ocenjen kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Proučeno je bilo, ali je bila kumulativna ocena primerna tudi za sedanjo preiskavo.

(81)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena v zvezi z uvozom iz vsake države, nad stopnjo de minimis. Glede količin je bila izvedena prospektivna analiza verjetnega obsega izvoza vsake države v primeru razveljavitve ukrepov. Pokazala je, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov uvoz iz LRK in Ukrajine z razliko do Južne Afrike najverjetneje povečal na stopnje, ki bodo bistveno večje od tistih iz OPP in zagotovo ne bodo zanemarljive. Glede Južne Afrike je bilo ugotovljeno, da je bila zmogljivost za povečanje izvoznih količin v Unijo zelo omejena zaradi nizke proste zmogljivosti in dejstva, da bi trgi tretjih držav ali domači trg lahko absorbirali dodatno proizvodnjo.

(82)

Glede konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki je bilo ugotovljeno, da uvoz iz Južne Afrike ni neposredno konkuriral z uvozom iz drugih dveh držav. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 87 in 91, so bile cene vrst izdelkov, uvoženih iz Južne Afrike, znatno višje od uvoza iz drugih dveh držav. Te višje cene so vodile do odsotnosti nelojalnega nižanja prodajnih cen uvoza iz Južne Afrike v nasprotju z ugotovljenim nelojalnim nižanjem prodajnih cen uvoza iz drugih dveh držav.

(83)

Glede uvoza iz treh zadevnih držav je bilo s preiskavo ugotovljeno, da so si bili uvoženi JŽV iz teh držav podobni v svojih osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnostih. Različne vrste uvoženih JŽV so bile zamenljive z vrstami, proizvedenimi v Uniji, in so bile tržene v Uniji v istem obdobju. Glede na navedeno se je štelo, da so uvožene JŽV s poreklom iz zadevnih držav konkurirale z JŽV, proizvedenimi v Uniji.

(84)

Na podlagi navedenega se je štelo, da so bila v zvezi z LRK in Ukrajino izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe. Uvoz iz teh dveh držav je bil zato proučen kumulativno. Ker merila iz člena 3(4) in zlasti pogoji konkurence med temi uvoženimi izdelki niso bili izpolnjeni glede Južne Afrike, je bil uvoz s poreklom iz te države proučen individualno.

(85)

Glede na Eurostatove podatke se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in Ukrajine zmanjšal za 54 %. Leta 2009 je bil opažen znaten upad za 43 odstotnih točk, sledil pa mu je še nadaljnji upad za 13 odstotnih točk v OPP.

(86)

Tržni delež kitajskega in ukrajinskega uvoza se je v obravnavanem obdobju znižal s 3,8 % na 2,2 %.

(87)

Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju povečale za 29 %. Po 11-odstotnem povečanju leta 2008 so se še dodatno povečale leta 2009 in ostale stabilne v OPP.

(88)

Ob upoštevanju nesodelovanja kitajskih in ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov je bilo treba nelojalno nižanje prodajnih cen določiti na podlagi statistike uvoza glede na oznake KN, pri kateri so bile informacije zbrane na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za uvoz JŽV s poreklom iz LRK in Ukrajine je bila v OPP brez protidampinške dajatve med 47,4 % in 58,2 %.

(89)

Glede na Eurostatove podatke se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Južne Afrike zmanjšal za 77 %. Leta 2009 je bil opažen znaten upad za 94 odstotnih točk, sledilo pa mu je majhno povečanje za 17 odstotnih točk v OPP.

(90)

Tržni delež južnoafriškega uvoza se je v obravnavanem obdobju znižal z 0,5 % na 0,1 %.

(91)

Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju postopno povečale za 52 %.

(92)

Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo določeno z uporabo izvoznih cen sodelujočega južnoafriškega proizvajalca, brez protidampinške dajatve, ugotovljeno pa je bilo, da nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo. Ker drugih proizvajalcev izvoznikov v Južni Afriki ni bilo, ta sklep velja za celotno državo.

(93)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3 je bilo ugotovljeno, da je izogibanje prvotnim ukrepom glede LRK potekalo prek Republike Koreje. Zato je bila protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz LRK, razširjena na uvoz istih JŽV, poslanih iz Južne Koreje, z izjemo tistih, ki jih je dejansko proizvedlo enajst južnokorejskih proizvajalcev.

(94)

Po preiskavi proti izogibanju in razširitvi protidampinške dajatve na uvoz, poslan iz Južne Koreje, se je uvoz znatno znižal, tržni delež pa se je znižal z 18,7 % v letu 2007 na 12,8 % v OPP. Videti je, da ta odstotek ustreza deležu dejanskih korejskih proizvajalcev izvoznikov, katerim je bilo odobreno izvzetje.

(95)

Uvoza s poreklom iz Moldavije ali uvoza, poslanega iz Moldavije, v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo. Zato dodatna analiza ni bila potrebna.

(96)

Uvoz s poreklom iz Maroka ali uvoz, poslan iz Maroka, je v obravnavanem obdobju padel za 51 %. Tržni delež uvoza je v obravnavanem obdobju predstavljal manj kot 0,5 %.

(97)

Glede na Eurostatove podatke se je obseg uvoza nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije, kot so določeni v členu 1(1) Uredbe (ES) št. 1601/2001 (12) v obravnavanem obdobju zmanjšal za 41 %.

(98)

Tržni delež ruskega uvoza se je zmanjšal z 1,5 % v letu 2007 na 1,1 % v OPP.

(99)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(100)

Glede na to, da je bilo v zvezi z industrijo Unije uporabljeno vzorčenje, je bila škoda ocenjena na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Unije („IU“), kot je določeno v uvodni izjavi 75, in na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(101)

Pri vzorčenju je bila v skladu z uveljavljeno prakso narejena analiza nekaterih kazalcev škode (proizvodnja, zmogljivost, produktivnost, zaloge, prodaja, tržni delež, rast in zaposlovanje) za IU kot celoto, medtem ko so bili navedeni kazalci škode, ki so povezani z delovanjem individualnih družb, to so cene, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, preučeni na podlagi informacij, zbranih na stopnji vzorčenih proizvajalcev Unije.

(102)

Eden od proizvajalcev vzorčene skupine Bridon, družba Bridon International Limited, je v obravnavanem obdobju ohranil svoje račune v GBP. Posledično je v obravnavanem obdobju na nekatere kazalce škode vplivalo nihanje menjalnega tečaja med GBP in EUR.

(103)

Proizvodnja IU se je zmanjšala za 9 % med letom 2007 in OPP, tj. s 182 681 ton na 165 394 ton. Obseg proizvodnje je leta 2008 ostal nespremenjen in nato zaradi globalne gospodarske recesije znatno padel za 13 % leta 2009. V OPP si je opomogel in se je povečal za 4 odstotne točke. Obseg proizvodnje se je zaradi povpraševanja na trgih zunaj EU zmanjšal manj kot potrošnja na trgu Unije.

(104)

V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost zmanjšala za 6 %. Leta 2009 se je zmanjšala za 10 % in v OPP povečala za 4 odstotne točke. Ker se je proizvodnja sorazmerno bolj zmanjšala kot zmogljivost, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala z 69 % v letu 2007 na 66 % v OPP.

(105)

Stopnja končnih zalog IU se je v letih 2008 in 2009 povečala, vendar se je v OPP znižala na raven iz leta 2007.

(106)

Prodaja IU na trgu Unije se je med letom 2007 in OPP zmanjšala za 20 %. Po 5-odstotnem zmanjšanju leta 2008 se je obseg prodaje leta 2009 zaradi gospodarske recesije dodatno znižal za 24 odstotnih točk. Ta razvoj je v skladu z razvojem trga Unije, ki je med letom 2007 in OPP zaradi gospodarske recesije padel za 21 %.

(107)

IU je med letoma 2007 in OPP uspelo ohraniti svoj tržni delež nespremenjen pri 44 %. V letih 2008 in 2009 pa je videti upad tržnega deleža na 41 % oziroma 40 % potrošnje Unije.

(108)

Med letom 2007 in OPP, ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 21 %, se je obseg prodaje IU zmanjšal le za 20 %. IU je tako v majhni meri pridobila tržni delež, medtem ko je uvoz iz zadevnih držav v istem obdobju izgubil skoraj 2 odstotni točki.

(109)

Stopnja zaposlenosti v IU se je med letom 2007 in OPP zmanjšala za 12 %. Do glavnega zmanjšanja je prišlo leta 2009, ko se je zaposlenost zmanjšala za 8 odstotnih točk. To kaže, da se je IU uspelo prilagoditi novim razmeram na trgu.

(110)

Produktivnost delovne sile IU, merjena kot proizvodnja na ekvivalent polne zaposlitve na leto, je bila v obravnavanem obdobju nestanovitna, saj se je leta 2008 povečala za 2 odstotni točki in se nato zmanjšala za 5 odstotnih točk leta 2009, preden se je v OPP povečala za 6 odstotnih točk.

(111)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na IU, ki je bila visoka, se glede na celoten obseg uvoza iz zadevnih držav in obstoj protidampinških dajatev ne more šteti za bistvenega.

(112)

Prodajne cene na enoto IU so se zvišale za 11 % med letom 2007 in OPP. Cene so se postopno zviševale za 16 % do leta 2009 in nato padle za 5-odstotnih točk v OPP. Razvoj cen je povezan z dejstvom, da je IU uspela pred gospodarsko recesijo porazdeliti zelo draga naročila v leto 2009. Povezan je tudi z migracijo IU k dragim JŽV, zlasti JŽV večjega premera.

(113)

Med letom 2007 in OPP se je povprečna plača na ekvivalent polnega delovnega časa zmanjšala za 12 % v obravnavanem obdobju. Na podlagi spodnje razpredelnice ni mogoče sprejeti nobenih smiselnih sklepov, saj je na plače na zaposlenega močno vplivalo nihanje menjalnega tečaja med GBP in EUR v obravnavanem obdobju.

(114)

Čeprav so se naložbe v JŽV zmanjšale za 32 % v obravnavanem obdobju, so bile še vedno znatne in so znašale več kot 35 milijonov EUR. Naložbe so se osredotočale predvsem na visoko stopnjo JŽV. Vzorčeni proizvajalci v obravnavanem obdobju niso naleteli na težave pri zbiranju kapitala, ker je bilo naložbe običajno mogoče odplačati v nekaj letih.

(115)

Vzorčenim proizvajalcem je uspelo doseči dobiček v celotnem obravnavanem obdobju. Dobiček, dosežen med letom 2008 in OPP je bil nad ciljnim dobičkom, in sicer 5 %, določenim v prvotni preiskavi. Rezultate, ki so jih dosegli vzorčeni proizvajalci, je mogoče pojasniti z razvojem cen med letom 2007 in OPP ter stalnim svetovnim povpraševanjem po vzorčenih proizvajalcih, kar jim je omogočalo zmanjšanje stalnih stroškov. Upad v dobičkonosnosti v OPP se lahko razloži z znižanjem cen in obsega proizvodnje, kar je negativno vplivalo na stroške proizvodnje.

(116)

Donosnost naložb, izražena kot celoten dobiček, ustvarjen iz dejavnosti JŽV, v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti sredstev, neposredno in posredno povezan s proizvodnjo JŽV, je sledila navedenemu trendu dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju.

(117)

Likvidnostni položaj se je izboljšal med letom 2007 in OPP, v celotnem obravnavanem obdobju pa je sledil trendom dobičkonosnosti.

(118)

Medtem ko zgoraj proučeni kazalci kažejo, da je IU utrpela škodo zaradi gospodarske recesije, saj so se obseg prodaje, obseg proizvodnje, zaposlenost in naložbe znižale, kažejo tudi, da je IU prilagodila svojo proizvodno opremo novemu gospodarskemu okolju, da bo lahko izkoristila priložnosti na trgih EU in v segmentih trgov zunaj EU, kjer je mogoče doseči visoke stopnje. Izboljšanje gospodarskih in finančnih razmer IU poleg uvedbe protidampinških ukrepov leta 1999 kaže, da so ukrepi učinkoviti in da je IU okrevala po učinkih preteklih dampinških praks.

(119)

Ukrajinska vlada je navedla, da ne razume, kako bi odprava protidampinških dajatev na ukrajinski uvoz lahko škodila industriji Unije, saj njeni kazalci škode kažejo večinoma pozitivne trende v obdobju gospodarske krize, zlasti med letom 2009 in OPP. Vendar je ta analiza temeljila na omejenem časovnem obdobju in ne na celotnem obravnavanem obdobju. Opozoriti je treba, da to obdobje ne predstavlja splošnega trenda, ki se je začelo v razmerah, ko ciljni dobiček še niti ni bil dosežen in je bil dosežen kljub gospodarski krizi, ki je vplivala na industrijo Unije, ter njenimi kazalci na koncu obravnavanega obdobja. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 112 in 115, je relativno splošno sliko industrije Unije mogoče razložiti po eni strani z velikim številom naročil konec leta 2008, prerazporejenih v celo leto 2009, in s povečanjem potrošnje na trgih zunaj EU, kar je prispevalo k splošnim pozitivnim trendom glede kazalcev, povezanih z dobičkom.

(120)

Čeprav se je potrošnja zmanjšala za 21 %, je IU uspelo ohraniti svoj tržni delež, cene so se povečale za 11 %, zaloge so ostale na primerni ravni, medtem ko se je obseg proizvodnje zmanjšal manj kot potrošnja. IU je bila dobičkonosna v celotnem obravnavanem obdobju. Glede na navedeno je mogoče skleniti, da IU v obravnavanem obdobju ni utrpela materialne škode.

(121)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 55 in 68, imajo proizvajalci izvozniki v LRK in Ukrajini možnost znatno povečati svoj obseg izvoza v Unijo tako, da uporabijo razpoložljive proste zmogljivosti. Na voljo imajo velike zmogljivosti, ki dosegajo več kot 500 000 ton, kar predstavlja celotno potrošnjo Unije. Zaradi tega je verjetno, da bi ob razveljavitvi ukrepov na trg Unije prodrle znatne količine kitajskih in ukrajinskih JŽV, da si povrnejo izgubljeni tržni delež in ga še povečajo.

(122)

Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 88, so bile cene uvoza iz LRK in Ukrajine nizke in so nelojalno nižale prodajne cene EU. Te nizke cene se bodo najverjetneje še naprej zaračunavale. Kot je navedeno v uvodni izjavi 67, lahko v primeru Ukrajine cene še dodatno padejo. Tako gibanje cen, skupaj z zmožnostjo izvoznikov v teh državah, da na trg Unije dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, bi imelo po vsej verjetnosti negativen učinek na cene na trg Unije, s pričakovanim negativnim vplivom na gospodarski položaj IU. Kot je navedeno, je finančna uspešnost IU tesno povezana z ravnijo cen na trgu EU. Obstaja verjetnost, da bi izpostavljenost IU večjemu obsegu uvoza iz LRK in Ukrajine po dampinških cenah povzročila poslabšanje njenega finančnega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Na podlagi tega se zato sklene, da bi bila posledica razveljavitve ukrepov za uvoz s poreklom iz LRK in Ukrajine po vsej verjetnosti ponovitev škode IU.

(123)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 63 so proste zmogljivosti v Južni Afriki videti omejene. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 92, je bilo ugotovljeno, da južnoafriške izvozne cene za EU ne nelojalno nižajo prodajnih cen IU. Glede na majhen obseg, izvožen v EU, ki je vstopil na trg Unije, so se izvozne cene južnoafriških JŽV za pet glavnih trgov zunaj EU primerjale tudi s cenami IU na osnovi vrste izdelka. Ugotovljeno je bilo, da te cene prav tako ne nelojalno nižajo prodajnih cen IU.

(124)

Glede na omejene proste zmogljivosti in odsotnost nelojalnega nižanja prodajnih cen se skleni, da razveljavitev ukrepov za uvoz s poreklom iz Južne Afrike najverjetneje ne bi povzročil ponovitve škode IU.

(125)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov proti LRK in Ukrajini v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov. Treba je opozoriti, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli neupravičenega negativnega vpliva trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(126)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov proti uvozu s poreklom iz LRK in Ukrajine v tem konkretnem primeru ni v interesu Unije.

(127)

IU je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenih gospodarskih razmer v obravnavanem obdobju. Zlasti pa je dejstvo, da je IU v obravnavanem obdobju ohranila svoj tržni delež, v močnem nasprotju s položajem pred uvedbo ukrepov leta 1999. Poleg tega je IU med letom 2007 in OPP izboljšala svoje stanje glede dobička. Nadalje je treba opozoriti, da je bilo ugotovljeno, da je prišlo do izogibanja ukrepom pri uvozu iz Maroka, Moldavije in Južne Koreje. Če do tega ne bi prišlo, bi bil položaj IU še ugodnejši.

(128)

Upravičeno gre pričakovati lahko, da bo IU še naprej imela koristi od ohranitve ukrepov. V primeru, da se ukrepi proti uvozu s poreklom iz LRK in Ukrajine ne ohranijo, je verjetno, da bo IU ponovno utrpela škodo zaradi povečanega uvoza po dampinških cenah iz teh držav in da se bo njen finančni položaj poslabšal.

(129)

Treba je opozoriti, de je bilo v prejšnjih preiskavah ugotovljeno, da vpliv uvedbe ukrepov ne bi bil znaten. Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, sta izpolnjena vprašalnika predložila dva uvoznika, ki sta tudi v celoti sodelovala v tem postopku. Navedla sta, da ukrepi zvišujejo cene. Vendar je preiskava pokazala, da obstajajo drugi viri dobave in da so bile cene uvoza iz drugih držav na podobnih ravneh kot kitajske cene.

(130)

Na osnovi navedenega je bilo ugotovljeno, da trenutno veljavni ukrepi ne vplivajo bistveno na njihov finančni položaj in da nadaljevanje ukrepov ne bi pretirano vplivalo na uvoznike.

(131)

JŽV se uporabljajo v zelo različne namene, zato bi to lahko zadevalo številne uporabniške industrije, kot so ribiška industrija, pomorska industrija/sektor pomorskih prevozov, naftna industrija in pridobivanje zemeljskega plina, rudarstvo, gozdarstvo, letalski prevozi, nizka in visoka gradnja ter drugo gradbeništvo, višinska krmila. Navedeni seznam uporabniških industrij je le okviren.

(132)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uporabnikom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je v tem postopku sodeloval samo en uporabnik. Navedel je, da ni utrpel škode zaradi obstoja ukrepov, saj so bili na voljo drugi viri in da JŽV niso predstavljali znatnega deleža njegovih stroškov proizvodnje. S tem v zvezi je bilo sklenjeno, da glede na zanemarljiv pomen stroškov JŽV za uporabniške industrije in obstoj drugih razpoložljivih virov dobave veljavni ukrepi nimajo znatnega učinka na uporabniško industrijo.

(133)

Glede na navedeno se sklene, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(134)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK in Ukrajine in za ukinitev ukrepov glede uvoza s poreklom iz Južne Afrike. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Predložene niso bile nobene pripombe, zaradi katerih bi se spremenili zgornji sklepi.

(135)

Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz JŽV s poreklom iz LRK in Ukrajine. Nasprotno se ukrepi za uvoz iz Južne Afrike morajo izteči.

(136)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 2 in 3, so bile veljavne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka iz Ukrajine in LRK razširjene, tako da zajemajo tudi uvoz JŽV, poslanih iz Moldavije, Maroka in Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelki s poreklom iz Moldavije, Maroka ali Republike Koreje ali ne. Protidampinško dajatev, ki naj se ohrani za uvoz zadevnega izdelka, kot je določeno v uvodni izjavi 2, je treba še naprej razširiti na uvoz JŽV, poslanih iz Moldavije, Maroka in Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom v Moldaviji, Maroku in Republiki Koreji ali ne. Maroškega proizvajalca izvoznika, izvzetega iz ukrepov, razširjenih z Uredbo (ES) št. 1886/2004, je treba izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo. Enajst proizvajalcev izvoznikov v Južni Koreji, ki so bili izvzeti iz ukrepov, razširjenih z Izvedbeno uredbo (ES) št. 400/2010, je treba izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo –

1.

2.

3.

4.