26.1.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/1

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 66/2012

z dne 25. januarja 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 318/2007 o pogojih zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Skupnost in pogojih za karanteno teh ptic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (1), in zlasti člena 17(3)(a) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 318/2007 (2) določa pogoje zdravstvenega varstva živali pri uvozu nekaterih ptic v Unijo. Zlasti določa, da se ptice, ki jih zajema Uredba, v Unijo lahko uvažajo samo, če izvirajo iz tretjih držav ali delov tretjih držav iz Priloge I k Uredbi.

(2)	Priloga I k Uredbi (ES) št. 318/2007 se nanaša na tretje države ali dele tretjih držav, navedene v stolpcih 1 in 3 tabele v delu 1 Priloge I k Odločbi Komisije 2006/696/EC (3) ter iz katerih je dovoljen uvoz matične ali proizvodne perutnine, razen ratitov.

(3)

Odločba 2006/696/EC je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (4). Sklic na navedeno odločbo v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 318/2007 je zato treba nadomestiti s sklicem na Uredbo (ES) št. 798/2008.

(4)

Poleg tega je Argentina zaprosila Komisijo, naj ji v Unijo dovoli uvoz nekaterih v ujetništvu gojenih ptic v skladu z Uredbo (ES) št. 318/2007. Pregled, ki ga je opravil Urad za prehrano in veterinarstvo v Argentini, je vključno z nadaljnjimi ukrepi, ki jih je sprejela navedena tretja država, pokazal, da Argentina zagotavlja ustrezna jamstva glede skladnosti s pravili Unije, ki so zahtevana za uvoz takih ptic v Unijo.

(5)	Argentina je na seznamu v tabeli iz dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 798/2008. Vendar uvoz matične ali proizvodne perutnine, razen ratitov, iz navedene tretje države ni dovoljen. Argentino je zato treba vključiti kot ločeni vnos v tabelo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 318/2007.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 318/2007 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(2)  UL L 84, 24.3.2007, str. 7.

(3)  UL L 295, 25.10.2006, str. 1.

(4)  UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

---

---

26.1.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/3

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 67/2012

z dne 25. januarja 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

26.1.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/5

---

SKLEP SVETA 2012/39/SZVP

z dne 25. januarja 2012

o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije na Kosovu (1)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 28, 31(2) in 33 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 5. decembra 2011 ponovno poudaril svojo odločno zavezanost evropski perspektivi Zahodnega Balkana, saj je ta še vedno bistvenega pomena za stabilnost, spravo in prihodnost tega območja. Prav tako je ponovno potrdil politiko Unije do Kosova, na katero je opozoril že v svojih prejšnjih sklepih.

(2)	Svet je 5. maja 2011 sprejel Sklep 2011/270/SZVP (2), s katerim je za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) na Kosovu imenoval g. Fernanda GENTILINIJA, ki se mu mandat izteče 31. januarja 2012.

(3)	Za PPEU na Kosovu od 1. februarja 2012 do 30. junija 2013 bi bilo treba imenovati g. Samuela ŽBOGARJA.

(4)

Stabilizacijsko-pridružitveni proces predstavlja strateški okvir za politiko Unije do regije Zahodnega Balkana, instrumenti te politike pa se uporabljajo za Kosovo, vključno z evropskim partnerstvom, političnim in tehničnim dialogom v okviru dialoga o stabilizacijsko-pridružitvenem procesu ter z njimi povezanimi programi pomoči Unije.

(5)	Mandat PPEU se bo izvajal usklajeno s Komisijo, da se zagotovi skladnost z drugimi zadevnimi dejavnostmi, ki so v pristojnosti Unije.

(6)	Svet namerava določiti, da se pooblastila in pristojnosti PPEU ter pooblastila in pristojnosti vodje urada delegacije Evropske unije v Prištini dodelijo eni osebi.

(7)	PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

G. Samuel ŽBOGAR se imenuje za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) na Kosovu od 1. februarja 2012 do 30. junija 2013. Mandat PPEU lahko predčasno preneha, če tako odloči Svet na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

Člen 2

Politični cilji

Mandat PPEU temelji na političnih ciljih Unije na Kosovu. Med te politične cilje spadajo prevzemanje vodilne vloge pri oblikovanju stabilnega, trdnega, mirnega, demokratičnega in večetničnega Kosova; krepitev stabilnosti v regiji ter prispevanje k regionalnemu sodelovanju in dobrim sosedskim odnosom na Zahodnem Balkanu; spodbujanje zavezanosti Kosova pravni državi in varovanju manjšin ter kulturne in verske dediščine; podpora nadaljnjemu približevanju Kosova Uniji v skladu z evropsko perspektivo regije in ustreznimi sklepi Sveta.

Člen 3

Mandat

Da bi dosegel politične cilje, ima PPEU naslednji mandat:

(a)	zagotavljati svetovanje in podporo Unije v političnem procesu;

(b)	spodbujati splošno politično usklajevanje Unije na Kosovu;

(c)	okrepiti prisotnost Unije na Kosovu ter zagotoviti njeno doslednost in uspešnost;

(d)	vodji misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX KOSOVO) dajati lokalne politične smernice, vključno s političnimi vidiki vprašanj, povezanih z izvršilnimi pristojnostmi;

(e)	zagotavljati skladnost in doslednost ukrepov Unije na Kosovu;

(f)	podpirati napredek Kosova v smeri Unije v skladu z evropsko perspektivo regije, in sicer s ciljno usmerjenim javnim obveščanjem in dejavnostmi Unije za ozaveščanje, oblikovanimi za zagotovitev boljšega razumevanja in podpore javnosti Kosova glede zadev, povezanih z Unijo;

(g)	spremljati, podpirati in pospeševati napredek pri političnih, gospodarskih in evropskih prednostnih nalogah v skladu z ustreznimi institucionalnimi pristojnostmi in odgovornostmi;

(h)	prispevati k razvoju in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Kosovu, vključno v zvezi z ženskami in otroki, v skladu s politiko Unije na področju človekovih pravic in smernicami Unije o človekovih pravicah;

(i)	pomagati pri izvajanju dialoga med Beogradom in Prištino, pri katerem posreduje Unija.

Člen 4

Izvajanje mandata

1.   PPEU je odgovoren za izvajanje mandata, pri tem pa je podrejen VP.

2.   Politični in varnostni odbor (PVO) je v prednostni povezavi s PPEU in je glavna točka PPEU za stike s Svetom. PPEU v okviru mandata od PVO prejema strateško vodenje in politične usmeritve brez poseganja v pristojnosti VP.

3.   PPEU tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD).

Člen 5

Financiranje

1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. februarja 2012 do 30. junija 2013 znaša 2 410 000EUR.

2.   Odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Državljani držav regije Zahodnega Balkana se lahko prijavijo na javne razpise.

3.   Upravljanje odhodkov se uredi s pogodbo med PPEU in Komisijo. PPEU je za vse odhodke odgovoren Komisiji.

Člen 6

Ustanovitev in sestava ekipe

1.   Pri izvajanju mandata PPEU in prispevanju k doslednosti, prepoznavnosti in uspešnosti celotne dejavnosti Unije na Kosovu PPEU pomaga dodeljeno osebje. PPEU je v okviru svojega mandata in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovoren za sestavo svoje ekipe. Ta ekipa vključuje strokovnjake za določena politična vprašanja, kot to zahteva mandat. PPEU nemudoma obvesti Svet in Komisijo o sestavi svoje ekipe.

2.   Države članice, institucije Unije in ESZD lahko predlagajo začasno dodelitev osebja za sodelovanje s PPEU. Plače takega začasno dodeljenega osebja krije zadevna država članica, institucija Unije oziroma ESZD. PPEU se lahko dodelijo tudi strokovnjaki, ki so jih države članice začasno dodelile institucijam Unije ali ESZD. Mednarodno pogodbeno osebje ima državljanstvo ene od držav članic.

3.   Vso začasno dodeljeno osebje ostane pod upravno pristojnostjo države članice, institucije Unije ali ESZD, ki ga je začasno dodelila, ter opravlja svoje obveznosti in deluje v interesu mandata PPEU.

Člen 7

Privilegiji in imunitete PPEU in njegovega osebja

Po potrebi se s pogodbenico gostiteljico/pogodbenicami gostiteljicami dogovorijo privilegiji, imunitete in dodatna jamstva, potrebni za izpolnitev in tekoče izvajanje misije PPEU ter članov njegovega osebja. Države članice in Komisija v ta namen zagotovijo vso potrebno podporo.

Člen 8

Varovanje tajnih podatkov EU

1.   PPEU in člani njegove ekipe spoštujejo varnostna načela in minimalne standarde varovanja tajnosti, opredeljene v Sklepu Sveta 2011/292/EU z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (3).

2.   VP je pooblaščen, da v skladu z varnostnimi predpisi za varovanje tajnih podatkov EU posreduje NATO/KFOR tajne podatke EU in dokumente do stopnje tajnosti „CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL “, ki so nastali za namene ukrepa.

3.   VP je pooblaščen, da glede na operativne potrebe PPEU in z varnostnimi predpisi za varovanje tajnih podatkov EU posreduje Združenim narodom (ZN) in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) tajne podatke EU in dokumente do stopnje tajnosti „RESTREINT UE/EU RESTRICTED “, ki so nastali za namene ukrepa. V ta namen se pripravijo lokalni dogovori.

4.   VP je pooblaščen, da tretjim stranem, povezanim s tem sklepom, posreduje dokumente EU, ki niso tajne narave, v zvezi s posvetovanji v Svetu glede ukrepov, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta (4).

Člen 9

Dostop do informacij in logistična podpora

1.   Države članice, Komisija in generalni sekretariat Sveta PPEU zagotovijo dostop do vseh ustreznih informacij.

2.   Delegacija Unije in/ali države članice, kakor je ustrezno, zagotavljajo logistično podporo regiji.

Člen 10

Varnost

V skladu s politiko Unije o varnosti osebja, ki je v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V Pogodbe napoteno izven Unije, PPEU v skladu s svojim mandatom in z varnostnimi razmerami na geografskem območju, za katerega je zadolžen, sprejme vse razumno izvedljive ukrepe za varnost vsega osebja pod njegovo neposredno pristojnostjo, zlasti z:

(a)

vzpostavitvijo posebnega varnostnega načrta misije na podlagi smernic ESZD, ki vključujejo posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov v zvezi z misijo, upravljanje varnih premikov osebja na območje misije in znotraj njega, obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter ki vključuje načrt misije za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)	zagotavljanjem, da je vse osebje, napoteno izven Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na pogoje na območju misije;

(c)	zagotavljanjem, da so vsi člani njegove ekipe, ki so napoteni izven Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom na območje misije ali ob prihodu opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je ESZD določila za območje misije;

(d)	zagotavljanjem, da se izvajajo vsa sprejeta priporočila, pripravljena na podlagi rednih ocen varnosti, in pripravo pisnih poročil o njihovem izvajanju ter o drugih varnostnih vidikih v okviru vmesnih poročil in poročil o izvedbi mandata za Svet, VP in Komisijo.

Člen 11

Poročanje

PPEU redno pripravlja ustna in pisna poročila za VP in PVO. PPEU po potrebi poroča tudi delovnim skupinam Sveta. Redna pisna poročila se razpošiljajo prek omrežja COREU. PPEU na priporočilo VP ali PVO pripravi poročila za Svet za zunanje zadeve.

Člen 12

Usklajevanje

1.   PPEU spodbuja splošno politično usklajenost Unije. Pomaga zagotoviti, da se vsi instrumenti Unije na terenu uporabljajo dosledno za doseganje političnih ciljev Unije. Dejavnosti PPEU se ustrezno usklajujejo z dejavnostmi Komisije in z dejavnostmi drugih PPEU, ki delujejo v regiji. PPEU organizira redne informativne sestanke za misije držav članic in delegacije Unije.

2.   PPEU na terenu vzdržuje tesen stik z vodji delegacij Unije v regiji in z vodji misij držav članic. Ti PPEU pri izvajanju mandata pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU vodji EULEX KOSOVO daje lokalne politične smernice, vključno s političnimi vidiki vprašanj, povezanih z izvršilnimi pristojnostmi. PPEU in civilni poveljnik operacije se bosta po potrebi medsebojno posvetovala.

3.   PPEU je prav tako v stiku z ustreznimi lokalnimi organi ter drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.

4.   PPEU skupaj z drugimi akterji Unije na terenu zagotovi razširjanje in izmenjavo informacij med akterji Unije na območju operacije, da bi tako dosegli visoko stopnjo skupnega razumevanja položaja in presoje razmer.

Člen 13

Pregled

Izvajanje tega sklepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Unije za regijo se redno preverjata. PPEU do konca novembra 2012 Svetu, VP in Komisiji predloži poročilo o napredku, ob izteku mandata PPEU pa izčrpno poročilo o izvedbi mandata.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. februarja 2012.

---

(1)  Na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999).

(2)  UL L 119, 7.5.2011, str. 12.

(3)  UL L 141, 27.5.2011, str. 17.

(4)  Sklep 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).

---

26.1.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/9

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 24. januarja 2012

o spremembi Odločbe 2008/855/ES glede odpošiljanja nekaterih vrst mesa in mesnih izdelkov z gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz dela III Priloge k tej odločbi, v druge države članice

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 181)

(Besedilo velja za EGP)

(2012/40/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2008/855/ES z dne 3. novembra 2008 glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (3) določa nekatere nadzorne ukrepe v zvezi s klasično prašičjo kugo v državah članicah ali njihovih regijah, navedenih v Prilogi k tej odločbi.

(2)

Člen 7(1) Odločbe 2008/855/ES določa, da zadevne države članice z območij, navedenih v delu III Priloge preprečijo, da se sveže prašičje meso z gospodarstev na območjih, navedenih v delu III Priloge, ter mesni pripravki in mesni izdelki, ki so sestavljeni iz takega mesa ali ga vsebujejo, odpošiljajo z navedenih območij v druge države članice.

(3)	V delu III navedene priloge je trenutno navedeno celotno ozemlje Romunije.

(4)	Romunija je Komisiji predložila podatke, iz katerih je razvidno, da se je stanje klasične prašičje kuge v navedeni državi članici od sprejetja Odločbe 2008/855/ES precej izboljšalo.

(5)	Romunija je zaprosila, da se dovoli odpošiljanje svežega prašičjega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz ali vsebujejo sveže meso prašičev, ki se nahajajo v navedeni državi članici, pod pogojem, da je varnost navedenih izdelkov zagotovljena s povezovalnim sistemom.

(6)

Tak sistem bi sestavljala gospodarstva ali ena ali več epidemioloških enot, ki bi izvajala skupen sistem upravljanja biološke varnosti, in uveljavljena dobavna veriga, da se zagotovi poseben zdravstveni status za klasično prašičjo kugo za tamkajšnjo podpopulacijo prašičev. Navedena gospodarstva ali epidemiološke enote se nahajajo na območjih, na katerih se uporabljajo ukrepi za spremljanje, nadzor in biološko varnost.

(7)

Gospodarstva, ki so del povezovalnega sistema, in obrati, ki proizvajajo, skladiščijo in predelujejo sveže prašičje meso, mesne pripravke in mesne izdelke, ki so sestavljeni iz takega mesa ali ga vsebujejo, mora odobriti pristojni organ in o tem obvestiti Komisijo, pod pogojem, da izpolnjujejo dodatne pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom iz Odločbe 2008/855/ES.

(8)

Poleg tega se morajo proizvodnja, skladiščenje in predelovanje takega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz takega mesa ali ga vsebujejo, izvajati ločeno od drugih izdelkov, ki so sestavljeni iz ali vsebujejo meso prašičev z gospodarstev, ki niso del povezovalnega sistema in se nahajajo na območjih iz dela III Priloge k Odločbi 2008/855/ES.

(9)	Da se zagotovi varnost mesa, mesnih izdelkov in mesnih pripravkov, proizvedenih v okviru povezovalnega sistema, mora pristojni organ izvajati redne inšpekcijske preglede gospodarstev, ki so del povezovalnega sistema.

(10)

Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (4) določa minimalne ukrepe Unije za nadzor klasične prašičje kuge. Navedena direktiva določa, da pristojni organ države članice po potrditvi primarnega primera klasične prašičje kuge pri divjih prašičih nemudoma odredi številne ukrepe, podrobno opisane v navedeni direktivi, da se omeji širjenje bolezni.

(11)	Pristojni organi morajo med rednimi inšpekcijskimi pregledi gospodarstev, ki so del povezovalnega sistema, zlasti preveriti, ali se navedeni ukrepi učinkovito uporabljajo.

(12)

V Odločbi Komisije 2002/106/ES z dne 1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za potrjevanje klasične prašičje kuge (5) so opisani najprimernejši postopki vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za pravilno ugotavljanje te bolezni v različnih okoliščinah. Pristojni organ mora zato med rednimi inšpekcijskimi pregledi gospodarstev, ki so del povezovalnega sistema, uporabiti navedene postopke in merila.

(13)

Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (6), določa, da morajo države članice zagotoviti uradni nadzor v zvezi s svežim mesom v skladu s Prilogo I k tej uredbi. Navedena uredba prav tako določa, da se oznake zdravstvene ustreznosti uporabijo takrat, ko uradni nadzor ne prepozna nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo meso higiensko neustrezno za prehrano ljudi. Da se dovoli odpošiljanje mesa v druge države članice, se mora sveže meso, proizvedeno v okviru povezovalnega sistema, označiti z oznako zdravstvene ustreznosti iz poglavja III Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

(14)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (7) določa, da nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet proizvoda živalskega izvora, ki ga imajo v obratu, odobrenem v skladu z navedeno uredbo, razen če ima oznako zdravstvene ustreznosti, uporabljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004, ali kadar ta uredba ne določa uporabe oznake zdravstvene ustreznosti identifikacijsko oznako, uporabljeno v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 853/2004. Zato se morajo mesni pripravki in mesni izdelki, ki vsebujejo prašičje meso, proizvedeno v okviru povezovalnega sistema, označiti z identifikacijsko oznako iz oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004, da se dovoli odpošiljanje v druge države članice.

(15)

Urad za prehrano in veterinarstvo (FVO) je opravil revizijo v Romuniji julija 2011. Med izvajanjem programa za nadzor in spremljanje klasične prašičje kuge in v povezovalnem sistemu, ki ga je predlagala Romunija, so bile ugotovljene številne bistvene nepravilnosti. Vendar je bila sklepna ugotovitev poročila, da bi bilo izvajanje takega sistema v navedeni državi članici s sorazmerno majhnimi spremembami lahko učinkovito. V poročilu FVO so bila navedena natančna priporočila za izboljšanje teh nepravilnosti za romunske pristojne organe. Romunija je po reviziji obvestila Komisijo, da so bile nepravilnosti, ugotovljene med revizijo, popravljene po izvajanju akcijskega načrta, ki jih je obravnaval. Komisija je proučila te popravke in meni, da zadostujejo za učinkovito delovanje povezovalnega sistema.

(16)

Program za nadzor in spremljanje klasične prašičje kuge, ki ga je predložila Romunija, je bil za obdobje med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2012 odobren z Izvedbenim sklepom Komisije 2011/807/EU z dne 30. novembra 2011 o odobritvi letnih in večletnih programov ter finančnega prispevka Unije za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2012 in naslednja leta (8). V skladu z navedenim programom in v okviru zgoraj navedenega akcijskega načrta je Romunija izvajala dodatne ukrepe spremljanja v zvezi s klasično prašičjo gripo z ugodnimi rezultati.

(17)

Glede na razpoložljive podatke je primerno dovoliti odpošiljanje svežega prašičjega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov, ki so sestavljeni iz ali vsebujejo tako meso prašičev iz Romunije, v druge države članice v skladu z določbami iz tega sklepa, pod pogojem, da se uporablja povezovalni sistem, ki ga je predlagala navedena država članica.

(18)	Odločbo 2008/855/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(19)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Odločbo 2008/855/ES se vstavi naslednji člen 8c:

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

---

(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 302, 13.11.2008, str. 19.

(4)  UL L 316, 1.12.2001, str. 5.

(5)  UL L 39, 9.2.2002, str. 71.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(7)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(8)  UL L 322, 6.12.2011, str. 11.

---

26.1.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 23/12

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 176/11/COL

z dne 1. junija 2011

o končanju formalnega postopka preiskave v zvezi s financiranjem fitnes centra v rekreacijskem centru Kippermoen (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti členov 61 in 62 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) in zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3) in zlasti člena 1(2) dela I ter člena 4(4), člena 6 in člena 7(3) dela II Protokola,

PO pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi (1) in ob upoštevanju njihovih pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Z dopisom z dne 27. januarja 2009 (ev. št. 506341) so norveški organi v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 Nadzorni organ obvestili o financiranju fitnes centra v rekreacijskem centru Kippermoen (v nadaljnjem besedilu: center KLC).

Po izmenjavi korespondence je Nadzorni organ z dopisom z dne 16. decembra 2009 (ev. št. 538177) obvestil norveške organe o svoji odločitvi, da začne postopek iz člena 1(2) dela I Protokola 3 v zvezi s financiranjem fitnes centra v centru KLC.

Norveški organi so z dopisom z dne 23. februarja 2010 (ev. št. 547864) predložili pripombe na odločitev o začetku postopka.

Odločba Nadzornega organa št. 537/09/COL o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (2). Nadzorni organ je pozval zainteresirane strani, naj v zvezi z navedeno odločbo predložijo svoje pripombe.

Nadzorni organ je prejel pripombe norveške zveze za fitnes (Treningsforbundet, v nadaljnjem besedilu: NZF) (3) in evropske zveze za zdravje in fitnes (v nadaljnjem besedilu: EZZF). Nadzorni organ se je 2. novembra 2010 srečal s predstavniki NZF. Nadzorni organ je z dopisoma z dne 20. septembra 2010 (ev. št. 567099) in 9. novembra 2010 (ev. št. 576711) posredoval pripombe in informacije s sestanka norveškim organom, ki so predložili svoje pripombe z dopisom z dne 10. januarja 2011 (ev. št. 582713).

Norveški organi so nadaljnje pripombe predložili z dopisoma z dne 14. marca 2010 (ev. št. 590193) in 22. marca 2010 (ev. št. 591454) ter z elektronskim sporočilom z dne 28. marca 2011 (ev. št. 590193).

2.   Rekreacijski center Kippermoen (v nadaljnjem besedilu: center KLC) in pripadajoči fitnes center

Kakor je bilo navedeno v Odločbi št. 537/09/COL, je bil center KLC ustanovljen v 1970-ih letih. Nahaja se v občini Vefsn, v okrožju Nordland. Center je v lasti občine in nima statusa ločene pravne osebe.

V centru KLC so bili najprej notranji bazen s solarijem in športno dvorano ter skromno opremljen fitnes center. V letih 1997–1999 in ponovno v letih 2006–2007 sta bila center KLC in pripadajoči fitnes center razširjena.

2.1   Financiranje centra KLC in pripadajočega fitnes centra

Center KLC so od ustanovitve v 1970-ih letih delno financirali njegovi uporabniki, delno pa se je financiral iz občinske blagajne. Uporabniki prispevajo k financiranju s plačevanjem vstopnine v prostore centra. Občina v celoti nadzira cene, vrste ponujenih vstopnic in razdelitev prihodka. Čeprav so se cene vstopnic med leti vedno prilagajale, prispevki uporabnikov ne pokrivajo v celoti stroškov poslovanja centra KLC. Razlika se krije iz občinskega proračuna v skladu s proračunskimi odločitvami občinskega sveta.

2.2   Nove informacije, ki so jih predložili norveški organi

2.2.1   Zaračunavanje vstopnine uporabnikom fitnes centra

Nadzorni organ je v Odločbi št. 537/09/COL ugotovil, da se je center KLC od ustanovitve v 1970-ih letih financiral z vstopninami, ki so se zaračunavale njegovim uporabnikom, in iz občinskega proračuna (4). V okviru formalnega postopka preiskave so norveški organi pojasnili, da se je uporabnikom zaračunavala le vstopnina za nekatere prostore centra KLC (med drugim za bazen); vstop v fitnes center je bil do leta 1996 brezplačen, nato pa je občina začela uporabnikom zaračunavati vstopnino (5).

2.2.2   Razširitve 1997–1999

Nadzorni organ je v Odločbi št. 537/09/COL ugotovil, da je bil celotni center KLC razširjen leta 1997 in da se je ta razširitev med drugim financirala s posojilom v višini 10 milijonov NOK. Nadzorni organ ni prejel podrobnih informacij o posojilu, niti o tem, v kolikšnem obsegu, če sploh, je imel od posojila korist fitnes center v centru KLC (6). Med formalnim postopkom preiskave so norveški organi pojasnili, da je posojilo znašalo 5,8 milijona NOK in ne 10 milijonov NOK, kakor je bilo navedeno v odločitvi o začetku postopka (7). Poleg tega so norveški organi pojasnili, da občina ni pridobila posojila, da bi financirala razširitev fitnes centra, temveč med drugim za izgradnjo nove nogometne arene z imenom Mosjøhallen s skupnimi stroški v višini 14 milijonov NOK (8).

V letih 1997–1999 je bil fitnes center razširjen in center KLC je nabavil novo opremo (opremo za dvigovanje uteži, stacionarna kolesa in različne druge fitnes naprave) v skupni vrednosti približno 870 000 NOK (okoli 109 000 EUR) (9).

2.2.3   Razširitve 2006–2007

Norveški organi so nadalje predložili nove informacije o razširitvi centra KLC v letih 2006–2007.

Leta 2005 se je občina odločila, da bo razširila fitnes center, in sicer z izgradnjo novega dodatka, ki bi povezoval obstoječe zgradbe centra KLC. Namen tega je bil uporabniku prijaznejši dostop do centra. Občina se je poleg tega odločila, da bo ob tem nadgradila obstoječe prostore (10). Povezava in nadgraditev obstoječih zgradb sta bili izvedeni, da bi bil standard prostorov centra KLC enakovreden standardom primerljivih centrov (11).

V letih 2006–2007 sta bila center KLC in fitnes center nadgrajena in razširjena v nov dodatek (Mellombygningen). Skupni stroški razširitve so znašali približno 14,2 milijona NOK. Pripravljen je bil načrt razdelitve stroškov, da bi se zagotovilo, da bi fitnes center financiral sorazmeren delež (približno 80 %) (12) stroškov razširitve. Preostali delež (približno 20 %) naj bi se kril iz drugih sredstev, saj ti stroški niso bili povezani s fitnes centrom, ampak z drugimi prostori centra KLC. V odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave je Nadzorni organ ugotovil, da fitnes center ni pokril celotnega dodeljenega deleža stroškov posojila za leto 2008 v skladu z načrtom razdelitve stroškov. Norveški organi so naknadno pojasnili, da je fitnes center dejansko pokril celotne stroške posojila v letu 2008, in sicer z dodelitvijo letnega dobička občini (13).

2.2.4   Nobenih sredstev iz okrožne občine Nordland

Na podlagi razpoložljivih informacij v času sprejetja odločitve o začetku formalnega postopka preiskave Nadzorni organ ni mogel izključiti, da je fitnes center v centru KLC prejel sredstva okrožne občine Nordland (14). Norveški organi so bili zato pozvani, da predložijo informacije o tej zadevi. Norveški organi so pojasnili, da se fitnes center v centru KLC ni financiral iz sredstev okrožne občine Nordland (15).

3.   Razlogi za začetek postopka

Nadzorni organ je začel formalni postopek in pozval zainteresirane strani k predložitvi pripomb skladno z navedenimi določbami ter ob upoštevanju njihovih pripomb, saj je dvomil o tem, ali je financiranje fitnes centra v centru KLC pomenilo državno pomoč v smislu člena 61 Sporazuma EGP ali ne. Poleg tega je Nadzorni organ dvomil, da bi bilo lahko financiranje fitnes centra, če bi se štelo za državno pomoč, združljivo s Sporazumom EGP bodisi na podlagi člena 59(2) kot pomoč za storitve splošnega gospodarskega pomena bodisi na podlagi člena 61(3)(c) kot pomoč za pospeševanje kulturnih ali regionalnih dejavnosti.

Norveški organi so priglasili financiranje fitnes centra januarja 2009 in niso predložili nobenih informacij, ki bi utemeljile začasen sklep, da je financiranje fitnes centra, če bi se štelo za državno pomoč, pomenilo sistem obstoječe pomoči v smislu člena 1(1) dela I Protokola 3. Zato je Nadzorni organ na podlagi izraženih dvomov začel formalni postopek preiskave iz člena 1(3) in (2).

4.   Pripombe tretjih oseb

Nadzorni organ je prejel pripombe dveh tretjih oseb, in sicer EZZF in NZF.

4.1   Pripombe evropske zveze za zdravje in fitnes (v nadaljnjem besedilu: EZZF)

EZZF je neodvisna nepridobitna organizacija, ki predstavlja interese evropskih panog zdravja in fitnesa.Poudarja, da bi se morali fitnes centri obravnavati enakovredno, ne glede na to, ali so v zasebni ali javni lasti, ter da fitnes centri v javni lasti ne bi smeli biti v boljšem položaju, saj je to v nasprotju s členom 59 Sporazuma EGP.

4.2   Pripombe norveške zveze za fitnes (v nadaljnjem besedilu: NZF)

NZF je norveška organizacija za komercialne fitnes centre. NZF poudarja, da državna sredstva, ki se selektivno dodeljujejo fitnes centrom na norveškem trgu, na splošno pomenijo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, saj tovrstno financiranje izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino v EGP. NZF je v podporo svoji trditvi Nadzornemu organu predložila splošne informacije o norveškem trgu za fitnes centre (16).

NZF nadalje trdi, da državna pomoč fitnes centrom v javni lasti ne more šteti za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, in sicer na podlagi člena 59(2) kot kompenzacija za javno storitev ali člena 61(3)(c) kot pomoč za kulturne ali regionalne dejavnosti, če se enaka pomoč ne ponudi tudi zasebnim fitnes centrom na enakovredni ravni.

5.   Pripombe norveških organov

Norveški organi menijo, da financiranje fitnes centra v centru KLC ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in zato navajajo naslednje razloge: (i) fitnes center ni deležen selektivne prednosti, ki izhaja iz državnih sredstev, (ii) center ni podjetje in (iii) financiranje fitnes centra ne vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP.

Poleg tega norveški organi navajajo, da vsa občinska sredstva, ki so bila dodeljena fitnes centru, izpolnjujejo pogoje uredbe de minimis  (17) in zato ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Če bi Nadzorni organ ugotovil, da financiranje vključuje državno pomoč, norveški organi menijo, da gre pri takšni pomoči za obstoječo pomoč, saj se je center KLC financiral iz občinskega proračuna in vstopnin za uporabnike že v času pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP in da se ta način financiranja od takrat ni spremenil.

Ne glede na navedeno norveški organi menijo, da je vsaka potencialna pomoč združljiva s Sporazumom EGP, in sicer bodisi na podlagi člena 59(2) kot pomoč za storitve splošnega gospodarskega pomena bodisi na podlagi člena 61(3)(c) kot pomoč za spodbujanje kulturnih dejavnosti. Norveški organi tudi trdijo, da financiranje razširitve fitnes centra v letih 2006–2007 pomeni neke vrste regionalno pomoč, ki je združljiva na podlagi člena 61(3)(c) in v povezavi s smernicami Nadzornega organa o nacionalni regionalni pomoči (2007–2013) (18).

II.   OCENA

1.   Financiranje, ki ga je zagotovila občina Vefsn

Norveški organi so Nadzornemu organu priglasili financiranje fitnes centra januarja 2009. V priglasitvi niso navedli argumentov, po katerih bi financiranje fitnes centra pomenilo obstoječo pomoč, čeprav je bila priglasitvi priložena kopija tožbenega zahtevka, vloženega pri norveških sodiščih, v katerem je pritožnik obsežno trdil, da financiranje fitnes centra pomeni novo pomoč (19).

V odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave se je Nadzorni organ skliceval na dejstvo, da je bil način financiranja fitnes centra (pokritje skupne razlike centra KLC iz občinskega proračuna in dodelitev prihodkov od prodaje vstopnic) uveljavljen že pred začetkom veljave Sporazuma EGP in bi lahko na tej podlagi dozdevno pomenil obstoječo pomoč v smislu člena 1(b)(i) dela II Protokola 3 (20). Vendar pa v skladu s členom 1(c) istega protokola spremembe obstoječe pomoči pomenijo novo pomoč.

Nadzorni organ je v svoji odločitvi navedel, da ni prejel dovolj specifičnih informacij o obeh razširitvah fitnes centra in spremembah sistema dodeljevanja prihodka od vstopnic, ter ugotovil, da bi lahko ti dejavniki spremenili obstoječi sistem pomoči v novo pomoč v smislu člena 1(c) navedenega protokola (21).

V skladu z načeli sodne prakse Sodišča (22) je Nadzorni organ ukrepe obravnaval v okviru pravil, ki veljajo za novo pomoč.

Vsaka ocena v okviru odločitve o začetku formalnega postopka preiskave glede tega, ali potencialni ukrep pomoči pomeni novo ali obstoječo pomoč, je nujno zgolj predhodna ocena. Tudi če se je Nadzorni organ na podlagi informacij, ki jih je imel takrat, odločil začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 1(2) dela I Protokola 3, lahko v odločitvi o končanju tega postopka še vedno ugotovi, da ukrep, če gre za pomoč, dejansko pomeni obstoječo pomoč (23). Kadar gre za obstoječo pomoč, mora Nadzorni organ uporabiti postopek za obstoječo pomoč (24). Skladno s tem bi moral Nadzorni organ končati formalni postopek preiskave in začeti drugačen postopek za obstoječo pomoč, določen v členih 17 do 19 dela II Protokola 3 (25). Nadzorni organ bi nato izključno po slednjem postopku ocenil, ali ukrep pomeni pomoč, in če je tako, ali je pomoč združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

Kakor je pojasnjeno v poglavju I.2 te odločbe, so norveški organi predložili dodatne stvarne informacije o financiranju in razširitvah fitnes centra v centru KLC.

Ker financiranje fitnes centra ni bila ločena operacija, tega financiranja ni mogoče oceniti neodvisno od financiranja centra KLC. Center KLC so od ustanovitve v 1970-ih letih delno financirali njegovi uporabniki s plačevanjem vstopnin, delno pa se je financiral iz občinske blagajne. Čeprav občina vstopnin za dostop do fitnes centra ni uvedla vse do leta 1996, pa je takšne vstopnine od uporabnikov zahtevala že od 1970-ih let za dostop do delov centra KLC, zlasti do bazena. Na tej podlagi Nadzorni organ ugotavlja, da se sistem financiranja centra KLC kot tak ni spremenil.

Razširitev fitnes centra v letih 1997–1999 je bila manj obsežna, kot je Nadzorni organ lahko sklepal iz prvotno predloženih informacij. Norveški organi so v formalni preiskavi pojasnili, da je občina najela posojilo v višini 5,8 milijona NOK (namesto 10 milijonov NOK), ki pa ga ni porabila za prenovo fitnes centra. Nasprotno, relativno skromna razširitev in prenova opreme fitnes centra v skupni vrednosti okoli 870 000 NOK, ki sta bili v tem času opravljeni, sta se financirali iz prihodkov od vstopnin, zaračunanih uporabnikom.

Čeprav je bila razširitev v letih 2006–2007 obsežnejša, pa je bila izvedena zgolj zato, da bi se zagotovila enakovrednost ponujenih storitev s storitvami primerljivih fitnes centov. Zato je vrsta dejavnosti, ki jih ponuja fitnes center, pred in po razširitvi ostala enaka ter je bila le prilagojena razvoju v panogi in zahtevam uporabnikov. Občina je prek fitnes centra v centru KLC nastopala na trgu fitnes centrov pred in po začetku veljavnosti Sporazuma EGP; občasno je fitnes studio razširila, da bi lahko uporabnikom zagotovila storitve, kakršne je mogoče pričakovati od fitnes centra. Sistem financiranja (vstopnine za uporabnike in dodelitve iz občinskega proračuna) ter zastavljeni namen (zagotavljanje prostorov fitnes centra prebivalstvu) se nista spremenila (26). Poleg tega te razširitve občini niso omogočile, da bi vstopila na nove trge. V tem pogledu se ta zadeva razlikuje od Odločbe Komisije o storitvi BBC Digital Curriculum (27). V navedeni zadevi so bile spremembe, uvedene v obstoječi sistem pomoči v korist britanski javni radioteleviziji, BBC. Komisija je v navedeni zadevi ugotovila, da so spremembe obstoječe sheme pomoči pomenile novo pomoč, saj so radiotelevizijski postaji omogočile, da je opravljala dejavnosti, ki niso bile „tesno povezane“ z obstoječo shemo, ter so postaji BBC omogočile, da je vstopila na razvite trge, na katerih so bili komercialni akterji le malo izpostavljeni postaji BBC kot konkurentu, ali pa sploh ne (28).

Na podlagi navedenega Nadzorni organ ugotavlja, da financiranje fitnes centra v rekreacijskem centru Kippermoen s sredstvi občine Vefsn, kolikor vključuje državno pomoč, pomeni sistem obstoječe pomoči. Ločen postopek za obravnavo obstoječe pomoči je določen v členu 1(1) dela I Protokola 3. Na podlagi teh določb Nadzorni organ v sodelovanju z državami Efte nenehno pregleduje vse sisteme pomoči, ki obstajajo v zadevnih državah. Slednjim predlaga ustrezne ukrepe, ki so potrebni za postopen razvoj ali delovanje Sporazuma EGP.

2.   Financiranje, ki ga je zagotovila okrožna občina Nordland

Kakor je bilo ugotovljeno zgoraj, so Norveški organi pojasnili, da se fitnes center v centru KLC ni financiral iz sredstev okrožne občine Nordland. Skladno s tem niso bila prenesena nobena državna sredstva iz okrožne občine Nordland, kar je prvo od štirih kumulativnih meril, ki morajo biti izpolnjena, da ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Na podlagi informacij, ki so jih norveški organi predložili naknadno, Nadzorni organ ugotavlja, da fitnes center v centru KLC v tem okviru ni prejel nobene državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP v obliki prednosti, ki izhaja iz državnih sredstev (okrožna občina Nordland).

3.   Sklepna ugotovitev

Po novih informacijah, ki so jih predložili norveški organi, okrožna občina Nordland v obdobju, ki ga zajema trenutni formalni postopek preiskave, ni dodelila gospodarske prednosti fitnes centru v centru KLC. Na tej podlagi Nadzorni organ ugotavlja, da fitnes center v centru KLC v relevantnem obdobju ni prejel državne pomoči, ki izhaja iz okrožne občine Nordland.

Poleg tega je Nadzorni organ ugotovil, da, kolikor so sredstva, ki izhajajo iz občine Vefsn, prispevala k financiranju fitnes centra v centru KLC in ta sredstva pomenijo državno pomoč, je bila tovrstna pomoč dodeljena v okviru sistema obstoječe pomoči. Na podlagi zgornje ocene se je Nadzorni organ odločil, da konča formalni postopek preiskave in začne postopek za pregled obstoječe pomoči, ki je določen v členu 1(1) in (2) dela I Protokola 3 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Formalni postopek preiskave glede financiranja fitnes centra v rekreacijskem centru Kippermoen s sredstvi, ki izhajajo iz okrožne občine Nordland v ocenjevanem obdobju, je brezpredmeten in zato končan.

Člen 2

Formalni postopek preiskave glede financiranja fitnes centra v rekreacijskem centru Kippermoen s sredstvi, ki izhajajo iz občine Vefsn, je končan.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 4

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

---

(1)  UL C 184, 8.7.2010, str. 5, in Dopolnilo EGP k UL št. 35, 8.7.2010, str. 1.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Prej norveška zveza za fitnes centre (Norsk Treningssenterforbund).

(4)  Poglavje I.2.2 Odločbe.

(5)  Glej elektronsko sporočilo norveških organov z dne 28. marca 2011 (ev. št. 592463).

(6)  Poglavji I.2.2 in II.1.3 Odločbe št. 537/09/COL.

(7)  Glej dopis norveških organov z dne 23. februarja 2010 (ev. št. 547864), str. 6.

(8)  Prav tam, str. 2, 6 in 8.

(9)  Prav tam, str. 7–9.

(10)  Glej odločitvi št. 10/05 in 152/05 lokalnega sveta občine Vefsn, priloga 2 k ev. št. 547864.

(11)  Glej dopis norveških organov z dne 23. februarja 2010 (ev. št. 547864), str. 10.

(12)  Glej dopis norveških organov z dne 9. septembra 2009 (ev. št. 529846), str. 2–4.

(13)  Glej dopis norveških organov z dne 23. februarja 2010 (ev. št. 547864), str. 12.

(14)  Poglavje II.1.1 Odločbe št. 537/09/COL.

(15)  Glej dopis norveških organov z dne 23. februarja 2010 (ev. št. 547864), str. 19–20.

(16)  Glej dopis Nadzornega organa z dne 9. novembra 2010 (ev. št. 576711).

(17)  Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5), vključena v Sporazum EGP v odstavku 1ea Priloge 15 k Sporazumu.

(18)  Smernice so na voljo na spletni strani: http://www.eftasurv.int/?1=1&showLinkID=15125&1=1.

(19)  Glej dopis norveških organov z dne 27. januarja 2009 (ev. št. 506341), str. 40.

(20)  V skladu s členom 1(b)(i) dela II Protokola 3, obstoječa pomoč vključuje „… vso pomoč, ki je v zadevnih državah EGP obstajala pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP, to je sheme pomoči in individualno pomoč, ki so začeli veljati pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP in se uporabljajo tudi po začetku njegove veljavnosti.“

(21)  Poglavje II.1.3 Odločbe št. 537/09/COL.

(22)  Sodba Sodišča z dne 10. maja 2005 v zadevi C-400/99, Italija proti Komisiji, ZOdl., str. I-3657.

(23)  Prav tam, točke 47 in 54–55.

(24)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. novembra 2003 v zadevi T-190/00, Regione Siciliana proti Komisiji, Recueil, str. II-5015, točka 48.

(25)  Sodba Sodišča z dne 30. junija 1992 v zadevi C-312/90, Španija proti Komisiji, Recueil, str. I-4117, točke 14–17, in sodba Sodišča z dne 30. junija 1992 v zadevi C-47/91, Italija proti Komisiji, Recueil, str. I-4145, točke 22–25.

(26)  Glej Mnenje AG Trabucchi v zadevi 51/74 Hulst [1975], Recueil, str. 79.

(27)  Zadeva N 37/2003 (Združeno kraljestvo), ki je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/eu_law/state_aids/comp-2003/n037-03.pdf.

(28)  Prav tam, točka 36.

---