ISSN 1977-0804

doi:10.3000/19770804.L_2012.022.slv

Uradni list

Evropske unije

L 22

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 55
25. januar 2012


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 60/2012 z dne 16. januarja 2012 o zaključku delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz fero-silicija s poreklom med drugim iz Rusije

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 61/2012 z dne 24. januarja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 891/2009 glede upravljanja s sladkorjem iz koncesij CXL

8

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 62/2012 z dne 24. januarja 2012 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznama ciljnih sekundarnih spremenljivk o dobrem počutju za leto 2013 ( 1 )

9

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 63/2012 z dne 24. januarja 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

16

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

25.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/1


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 60/2012

z dne 16. januarja 2012

o zaključku delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz fero-silicija s poreklom med drugim iz Rusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), zlasti člena 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Z Uredbo (ES) št. 172/2008 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fero-silicija s poreklom med drugim iz Rusije. Ukrepi zajemajo stopnjo dajatve ad valorem v višini med 17,8 % in 22,7 %. Preiskava, ki je privedla do te uredbe, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala „prvotna preiskava“.

1.2   Zahtevek za pregled

(2)

Evropska komisija („Komisija“) je 30. novembra 2009 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („vmesni pregled“). Zahtevek, ki ga je vložil proizvajalec izvoznik iz Rusije, in sicer družba Joint Stock Company (JSC) Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in njena povezana družba Joint Stock Company (JSC) Kuznetsk Ferroalloy Works (v nadaljnjem besedilu: vložnik), je bila po obsegu omejena na preiskavo dampinga glede vložnika. Protidampinška stopnja dajatve, ki se uporablja za vložnika, znaša 22,7 % na podlagi stopnje dampinga vložnika.

(3)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da so se za vložnika okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(4)

Vložnik je predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da nadaljevanje ukrepa za vložnika na sedanji ravni za izravnavo dampinga ni več potrebno. Glede na informacije iz zahtevka je primerjava vložnikovih domačih cen z njegovimi izvoznimi cenami za Unijo pokazala, da je stopnja dampinga bistveno nižja od sedanje ravni ukrepa.

1.3   Začetek pregleda

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek vmesnega pregleda, zato je sklenila začeti delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejen na damping glede vložnika. Komisija je 27. oktobra 2010 v Uradnem listu Evropske unije (3) objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“) in začela preiskavo.

1.4   Zadevni izdelek in podobni izdelek

(6)

Izdelek, ki ga zadeva vmesni pregled, je enak izdelku iz prvotne preiskave, tj. fero-silicij s poreklom iz Rusije, trenutno uvrščen pod oznake KN 7202 21 00 , 7202 29 10 in 7202 29 90 .

(7)

Izdelek, proizveden in prodajan v Rusiji, in izdelek, izvožen v Unijo, imata enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabe, zato se štejeta za podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

1.5   Zadevne strani

(8)

Komisija je industrijo Unije, vložnika in organe države izvoznice uradno obvestila o začetku vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(9)

Komisija je vložniku poslala vprašalnike in v roku za ta namen prejela odgovor. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritvene obiske na naslednjih lokacijah:

Joint Stock Company JSC Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant („CHEM“), Chelyabinsk, Rusija,

Joint Stock Company JSC Kuznetsk Ferroalloy Works („KF“), Kuznetsk, Rusija,

ter

RFA International LP („RFAI“) in Mishawaka, USA & Nieuwdorp Zld, Nizozemska.

1.6   Obdobje preiskave

(10)

Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

2.   TRAJNA NARAVA SPREMENJENIH OKOLIŠČIN

2.1   Uvod

(11)

Na začetku je treba opozoriti, da imajo institucije v skladu s sodno prakso sodišč EU (4) v pregledu iz člena 11(3) osnovne uredbe široko diskrecijsko pravico pri oceni potrebe po ohranitvi obstoječih ukrepov, ki vključuje možnost sklicevanja na presojo politike cen zadevnih izvoznikov v prihodnosti. V tem okviru morajo institucije preveriti argumente vložnika, zakaj so se njegove okoliščine spremenile in postale trajne, kar domnevno upravičuje znižanje ali celo ukinitev dajatve.

(12)

Vložnik je trdil, da se za spremenjene okoliščine lahko upravičeno šteje, da so trajne, zaradi česar je treba za vložnika zmanjšati raven ukrepov ali jih popolnoma razveljaviti, saj ni verjetno, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do kakršnega koli ponovnega pojava dampinškega uvoza ali pojava takega uvoza na ravneh, podobnih tistim, ugotovljenim v prvotni preiskavi.

2.2   Vprašanje, ali je vložnik še vedno izvajal damping na trgu EU v OPP (5)

(13)

Pred odzivom na različne argumente vložnika o (domnevno) trajnih (domnevno) spremenjenih okoliščinah je primerno najprej opisati pomisleke institucij glede vprašanja, ali je vložnik v OPP še vedno izvajal damping na trgu EU.

2.2.1   Normalna vrednost

(14)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej ugotovljeno, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka družbe neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bil celotni obseg prodaje družbe podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(15)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je družba prodala na svojem domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka, prodanega v OPP neodvisnim strankam na domačem trgu, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(16)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako obdobje.

(17)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(18)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v vsakem obdobju.

(19)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki jo je prodajala družba, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(20)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka družbe v običajnem poteku trgovine.

2.2.2   Izvozna cena

(21)

Izvoz družbe v Unijo je potekal prek švicarske podružnice njegove povezane družbe RFAI, ki je v OPP opravljala vse uvozne funkcije, povezane z blagom za sprostitev v prosti promet Unije, tj. opravljala funkcije povezanega uvoznika.

(22)

Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cen, po katerih so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. Ker ni novih informacij neodvisnih uvoznikov glede nastalega dobička, je bila uporabljena enaka stopnja dobička kakor tista, ki je bila uporabljena v prvotni preiskavi, torej 6 %.

(23)

Vložnik je trdil, da je treba družbo RFAI obravnavati kot del enega samega gospodarskega subjekta in da se posledično pri določitvi izvoznih cen ne smejo odšteti PSA-stroški in dobiček družbe.

(24)

Te trditve ni mogoče sprejeti iz naslednjih razlogov:

oba proizvajalca izvoznika imata svoj oddelek za izvoz,

družba RFAI je tesno povezana z mednarodnimi dejavnostmi skupine (npr. pomoč strankam, logistika in urnik dostav, nabava investicijskega blaga in ključnih surovin itd.),

švicarska podružnica družbe RFAI opravlja vse funkcije, ki jih običajno opravlja povezan uvoznik v EU,

družba RFAI nepovezanim strankam v EU in drugje prodaja fero-silicij s svojim imenom in na svoj račun,

družba RFAI ima odnos nakup-prodaja z dvema povezanima ruskima proizvajalcema, in sicer družbama KF in CHEM,

vsaka družba pripravlja svoje finančno poročilo in ni nobenega konsolidiranega finančnega poročila, ter

vsaka družba vloži svoj davčni obračun pri ustreznih organih.

Zato je treba zavrniti trditev, da se pri konstruiranju izvozne cene ne smejo odšteti PSA-stroški in dobiček. Pripombe, ki jih je o tem dal vložnik v odzivu na končno razkritje, bodo obravnavane v točki 2.3.

(25)

Vložnik je trdil tudi, da se ne sme odšteti protidampinška dajatev pri izračunu izvozne cene v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe, saj je dajatev ustrezno razvidna iz cen pri nadaljnji prodaji in nadaljnjih prodajnih cen v Uniji. V zvezi s to trditvijo je bilo s preiskavo ugotovljeno, da so se tehtane povprečne cene pri nadaljnji prodaji fero-silicija v Uniji povišale v primerjavi s cenami v prvotni preiskavi in da so trenutne izvozne cene pri nadaljnji prodaji precej višje kot 22,7 % kot take cene v prvotni preiskavi. Zato se lahko sklene, da je protidampinška dajatev ustrezno razvidna iz vložnikovih cen pri nadaljnji prodaji. Zato te trditve vložnika ni mogoče sprejeti in pri izračunu konstruiranih izvoznih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe niso bile odštete protidampinške dajatve.

2.2.3   Primerjava

(26)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bili, kadar je bilo primerno in utemeljeno, v obliki prilagoditev ustrezno upoštevani stroški prevoza, stroški zavarovanja, zapiralni in manipulativni stroški, stroški kredita ter provizije v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

2.2.4   Stopnja dampinga

(27)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Rezultati so pokazali obstoj dampinga.

(28)

Za izračun stopnje dampinga so institucije kot v prvotni preiskavi opazile, da sta družbi CHEM in KF tesno povezani. Kot v prvotni preiskavi in v skladu s standardno prakso institucij je bila za celotno skupino izračunana enotna stopnja dampinga. Z metodo iz končnega razkritja je bil obseg dampinga izračunan za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika pred določitvijo tehtane povprečne stopnje dampinga za skupino kot celoto. Treba je opozoriti, da je bila ta metodologija drugačna od metodologije, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, ko je bil damping izračunan z združitvijo vseh ustreznih podatkov glede domače prodaje, stroškov proizvodnje, dobičkonosnosti in prodaje proizvajalcev v Uniji. Vložnik je trdil, da je uporaba te metodologije v nasprotju s členom 11(9) osnovne uredbe. Tudi to vprašanje bo obravnavano v točki 2.3.

2.3   Analiza odzivov na končno razkritje v zvezi s stopnjo dampinga v OPP

(29)

Vložnik je predložil nekaj pripomb na nekatere vidike izračunov, kot so stroški proizvodnje, PSA-stroški, stopnja dobička, normalna vrednost in popravki. Vse te pripombe so bile obravnavane, po potrebi pa so bile popravljene stvarne napake. Dokončne ugotovitve so bile ustrezno spremenjene.

(30)

Poleg tega je vložnik od Komisije zahteval, da je obseg dampinga izražen na podlagi vrednosti CIF, ki jo je sam konstruiral za to preiskavo, in se pri tem skliceval na člen 2(9) osnovne uredbe. Trditev je temeljila na tem, da je cena, prijavljena carinskim organom, transferna cena, ki bi lahko bila ustrezna cena za carinske namene, vendar to ni ustrezna cena za izračun dampinga v protidampinških postopkih. To trditev je treba zavrniti, ker mora biti razlika med izvozno ceno in normalno vrednostjo, tj. obseg dampinga, izražena na isti podlagi kot cena, ki jo pozneje uporabijo carinski organi za določitev kakršne koli dajatve, ki se bo pobirala. To je dejansko vrednost CIF, ki jo je vložnik prijavil carinskim organom. Zato je bila ta cena uporabljena pri izračunih.

(31)

Glede izračuna stroškov proizvodnje je vložnik nasprotoval pristopu Komisije, ki je pri konstruiranju normalne vrednosti uporabila povprečno nakupno ceno glavne stroškovne postavke nepovezanega dobavitelja namesto dejanske cene, plačane povezanemu dobavitelju enake stroškovne postavke. To trditev je treba zavrniti, ker je bila cena, ki jo je zaračunal povezani dobavitelj, precej nižja od cene, plačane neodvisnemu dobavitelju za enako surovino. Ta cena se zato ne more šteti za tržno ceno. Zato je treba prilagoditi ta stroškovni element.

(32)

Po razkritju je vložnik trdil, da se stroški pakiranja pri primerjavi izvoznih cen z normalnimi vrednostmi niso obravnavali dosledno. To vprašanje je bilo obravnavano, po potrebi pa so bile popravljene stvarne napake.

(33)

Vložnik je predložil pripombe tudi glede izvzetja izvoznih transakcij določene vrste izdelka. Prodaja te vrste izdelka v Uniji je predstavljala manj kot 5 % prodaje zadevnega izdelka v Uniji, ki jo je vložnik opravil v OPP. To je treba zavrniti, saj se ta vrsta izdelka ni prodajala na domačem trgu, ni pa bil predložen niti noben poseben strošek proizvodnje. Ker se je ta vrsta izdelka v OPP izvažala v Unijo v majhnih količinah, se je štelo, da ni primerno konstruirati normalne vrednosti na podlagi stroškov proizvodnje drugih vrst izdelkov s prilagoditvami za razlike v izdelkih.

(34)

Poleg tega in kot je že bilo pojasnjeno, je vložnik v odzivu na končno razkritje predložil podrobne pripombe, zlasti glede dveh pomembnih zadev pri izračunu stopnje dampinga, in sicer (i) vprašanju, ali družbe CHEM, KF in RFAI tvorijo en gospodarski subjekt (6), in (ii) izračunu individualne stopnje dampinga za družbo CHEM na eni strani in družbo KF na drugi strani (7).

(35)

Glede prve trditve in zlasti glede zadev, ki jih je vložnik predložil v odzivu na končno razkritje, je bilo ugotovljeno naslednje.

(36)

Vložnik je ponovil svoje stališče, da sta oba proizvajalca izvoznika in povezani trgovec RFAI v bistvu v lasti in pod nadzorom istih upravičencev ter da zato ne ravnajo avtonomno in le upoštevajo navodila lastnikov vložnika. Vložnik je priznal vse elemente iz uvodne izjave 24, ni pa se strinjal z oceno institucij, na katero ni vplivalo vprašanje, ali družbe CHEM, KF in RFAI tvorijo en gospodarski subjekt.

(37)

Institucije zavračajo pripombe vložnika. Že navedena merila, zlasti če se obravnavajo skupaj, ustrezno utemeljujejo zavrnitev trditve vložnika. Vsi elementi iz uvodne izjave 24 kažejo na skupinsko strukturo, v kateri so vse družbe ločeni pravni subjekti, družbi KF in CHEM v celoti opravljata funkcijo proizvajalcev izvoznikov (funkcija proizvodnje in izvoza), družba RFAI pa deluje večinoma kot povezani trgovec/uvoznik v EU.

(38)

Za drugo trditev ni nujno, da se v okviru te preiskave v zvezi s pregledom sprejme dokončno stališče, razloga za to pa sta dva. Prvič, tudi če bi bila ta trditev sprejeta (poleg sprejetja drugih trditev iz uvodne izjave 29, kadar je to primerno), bi bil za vložnika še vedno ugotovljen damping na trgu EU v OPP, in sicer po približno 13-odstotni stopnji dampinga. Drugič, kot je navedeno spodaj, v vsakem primeru trenutno ni dovolj dokazov, da bi se stopnja dampinga v OPP štela za trajno.

(39)

V odzivu na končno razkritje je industrija Unije trdila, da je treba po pregledu v zvezi s preiskavo zvišati dajatev na izdelke vložnika, saj je bila po predpostavki, da bi se vse vložnikove trditve zavrnile, stopnja dampinga, ugotovljena v OPP, višja kot veljavna dajatev. Vendar kot je pojasnjeno spodaj, ker ni dovolj dokazov glede trajnosti okoliščin, zvišanje ali znižanje dajatve ni utemeljeno.

2.4   Analiza vprašanja, ali so okoliščine trajne, kar upravičuje znižanje ali ukinitev dajatve

(40)

Kljub temu, da so bile nekatere vložnikove trditve sprejete, kot je že navedeno, je bil še vedno ugotovljen damping na trgu EU v OPP, in sicer po vsaj 13-odstotni stopnji dampinga. Poleg tega kot je navedeno spodaj, v vsakem primeru ni dovolj dokazov, da bi se stopnja dampinga v OPP štela za trajno.

(41)

Vložnik je svojo utemeljitev za trajnost okoliščin osnoval na naslednjih točkah:

(42)

(i)

Najprej se je vložnik skliceval na spremembe v strukturi izvoza skupine, ki bi skupaj s prodiranjem na nove rastoče trge prispevala k višjim izvoznim cenam fero-silicija za vse izvozne trge, vključno z EU, v primerjavi s cenami med prvotno preiskavo. Vendar vložnik ni predložil nobenih dokazov, ki bi potrdili povezavo med novo poslovno strukturo, prodiranjem na nove rastoče trge in višjimi cenami na trgu EU. Niti ugotovitve preiskave niso potrdile take povezave. Nasprotno, medtem ko so bile izvozne cene očitno višje v OPP v primerjavi s cenami v obdobju prvotne preiskave, so bile vendarle zelo nestabilne. Na primer v OPP je bila razlika med najnižjo in najvišjo transakcijsko ceno na tono najbolj prodajanega modela na trgu EU več kot 100-odstotna. Podobno nestabilnost je bilo mogoče opaziti na domačem trgu, vendar cenovni trend na trgu EU ni bil primerljiv s cenovnim trendom na domačem trgu. To velja tudi za 12-mesečno obdobje pred OPP, ki je bilo podrobno preučeno v okviru hkratne preiskave v zvezi z vračilom. Za izvozne cene dejansko kaže, da so preprosto sledile cenam na svetovnem trgu.

(43)

Po razkritju je vložnik uporabil podobne argumente. Vendar tudi tokrat ni bilo dovolj dokazov. Zato se sklene, da trenutno ni zadostnih dokazov, da so te višje izvozne cene vložnika kar koli drugega kot posledica prevladujočih tržnih cen (zlasti cen na trgu EU) v OPP. Drugače povedano, ni dovolj dokazov, da so spremembe poslovne strukture za izvoz vložnika povzročile te visoke cene, zaradi česar se lahko predvideva, da bodo te cene v prihodnje ostale na enaki (ali višji) ravni. V nasprotju z navedbami vložnika in ob predpostavki, da je skupina učinkovitejša zaradi nove strukture, to še ne pomeni, da bodo izvozne cene vložnika za EU v prihodnosti višje in da ne bodo povzročile dampinga.

(44)

(ii)

Drugič je vložnik trdil, da so bile njegove izvozne cene za druge trge skladne s prodajnimi cenami za Unijo ali celo višje od njih. Z namenom izboljšanja dobave na druge trge je izvedel znatne naložbe. Zato zmanjšanje ali ukinitev protidampinških ukrepov v zvezi z vložnikom ne bi spodbudile povečanega izvoza v EU oziroma znižanja cen izvoza.

(45)

Vendar se zaradi te trditve veljavni ukrepi ne morejo ukiniti ali zmanjšati. Treba je opozoriti, da je vložnik tudi sam trdil, da je v OPP še vedno izvajal damping. Poleg tega je vložnik sam poudaril, da EU ostaja eden od njegovih tradicionalnih trgov. To potrjuje tudi dejstvo, da je obseg prodaje vložnika v EU še vedno znaten. Pri primerjavi obsega prodaje s potrošnjo EU v OP prvotne preiskave (8) je obseg prodaje predstavljal znatni tržni delež (in sicer med 5 % in 20 %, podrobnih številk pa zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti).

(46)

Po razkritju je vložnik ponovil svoje stališče, da so njegove nove tržne priložnosti na drugih trgih (v Indiji, Aziji in ZDA) in ne v EU. Vendar vložnik ni predložil nobenih trdnih dokazov glede tržnih strategij. Ohranitev stopnje dampinga v OPP, pomanjkanje podatkov o drugih trgih in nestabilnost izvoznih cen na mednarodnih trgih te trditve ne podpirajo, zato jo je treba zavrniti.

(47)

(iii)

Tretjič ruski domači trg z znatno proizvodnjo jekla po mnenju vložnika ostaja eden njegovih najpomembnejših trgov, pričakuje pa se, da se bo povpraševanje po podobnem izdelku v Rusiji povečalo. Prav tako bi se domače in izvozne cene fero-silicija višale hitreje kot stroški proizvodnje. Zato je verjetno, da bi moral vložnik še nadalje povečati prodajo na domačem trgu, tudi zato, ker je po njegovem mnenju v Rusiji samo še en proizvajalec fero-silicija, ki naj bi zaradi nedavne spremembe lastništva proizvajal zlasti za lastno porabo.

(48)

Četudi so vsi ti argumenti domnevno pravilni, še vedno ostaja dejstvo, da je vložnik v OPP izvajal damping po znatni stopnji in nestabilnih cenah. Kot je že navedeno, obseg prodaje vložnika na trgu EU v OPP ne kaže, da se je preusmeril z navedenega trga ali da to namerava storiti v bližnji prihodnosti.

(49)

V pripombah k razkritju je vložnik trdil, da je v razkritju Komisija zavrnitev pomembnosti vedno večjega povpraševanja na domačem trgu utemeljila le z ugotovljeno znatno stopnjo dampinga. Poleg tega je vložnik trdil, da Komisija kljub temu, da je priznala številne ključne navedbe glede ruskega trga, na podlagi teh argumentov ne sprejme ustrezne ugotovitve.

(50)

Te trditve je treba zavrniti. Prvič temu argumentu nasprotujejo ugotovitve o dampingu in obsegu. Drugič institucije opozarjajo, da trditve, da se v Rusiji pričakuje povečanje povpraševanja po zadevnem izdelku in da bi se izvozne cene skupine višale hitreje kot stroški proizvodnje, Komisija ni priznala ter v zvezi s tem ni bilo nobenih prepričljivih neodvisnih dokazov.

(51)

(iv)

Četrtič je vložnik poudaril, da so njegovi proizvodni obrati fero-silicija v Rusiji že leta obratovali s polno zmogljivostjo, da v bližnji prihodnosti ne načrtuje povečati splošne proizvodne zmogljivosti fero-silicija in da nič ne kaže na nasprotno.

(52)

Vendar je bilo ugotovljeno znatno izboljšanje zmogljivosti po finančni krizi leta 2009, vložnik pa je prijavil povečanje zmogljivosti za 10 % – 20 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) v primerjavi z obdobjem pred finančno krizo leta 2009.

(53)

Po razkritju je vložnik trdil, da primerjava proizvodne zmogljivosti po OPP s proizvodno zmogljivostjo v referenčnem obdobju ni bila primerna, saj je vložnik pričakoval finančno krizo v letu 2009 in je zato že zmanjšal svojo proizvodno zmogljivost. Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Opaziti je bilo razširitev prijavljenih zmogljivosti za 10 % – 20 % v primerjavi z letom 2007 in ne v letu 2009, ko so bile zmogljivosti na najnižjih stopnjah. Poleg tega finančna kriza iz leta 2009 še ni mogla vplivati na proizvodno zmogljivost vložnika v letu 2007.

2.5   Sklep: dokazi o trajnosti spremenjenih okoliščin so nezadostni

(54)

Na podlagi analize vložnikovih trditev glede trajnosti spremenjenih okoliščin, kot je povzeto zgoraj, se lahko sklene, da trenutno ni dovolj dokazov, da bi bile kakršne koli spremenjene okoliščine trajne. Za izvozne cene vložnika in posledično stopnjo dampinga se zdi verjetno, da bodo še naprej nihale, zlasti zaradi razvoja cen na svetovnem trgu. Vložnik je sicer prikazal nekatere spremenjene okoliščine, vendar se jih ne more šteti kot take, ki izražajo, da je ravnanje vložnika pri določanju cen v OPP trajno. Zato se sklene, da je še prezgodaj in zato neutemeljeno znižati dajatev.

3.   ZAVEZE

(55)

Vložnik je skupaj s svojim povezanim uvoznikom ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(56)

S preiskavo je bilo potrjeno, da je cena izdelka zelo nestabilna. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 42, je bilo ugotovljeno, da so se vložnikove prodajne cene v Unijo v OPP znatno spreminjale. Izdelek zato ni primeren za fiksno cenovno zavezo. Čeprav je izvoznik predlagal mehanizem indeksacije, ni bilo mogoče vzpostaviti korelacije med nestabilnostjo cen končnega izdelka in predlaganim virom indeksacije, zlasti zato, ker je povezan tudi s končnim izdelkom in se nanaša na cene, na katere je vplival dampinški uvoz. Zato se je predlagana indeksacija štela za neprimerno.

(57)

Glede tveganj, specifičnih za družbo, je bilo ugotovljeno, da je tveganje navzkrižne kompenzacije zaradi zapletenosti strukture družbe zelo veliko. Izdelki, ki niso zadevni izdelki, se lahko prodajajo prek trgovca zunaj Unije v drugo povezano podružnico iz tretje države in se nato ponovno prodajo v Unijo.

(58)

Ker so izdelki različne kakovosti in se večinoma uvažajo v razsutem stanju, carinski organi ne bi mogli razlikovati kemijskih specifikacij (za katere bi se morebiti uporabljale različne minimalne uvozne cene) brez individualne analize vsake transakcije, zaradi česar bi bilo spremljanje zelo težavno ali celo neizvedljivo.

(59)

Zato je bila ponujena zaveza zavrnjena.

4.   ZAKLJUČEK PREGLEDA

(60)

Glede na ugotovitve dampinga in odsotnosti dokazane trajne narave spremenjenih okoliščin se sklene, da mora za družbo JSC Chelyabinsk Electrometallurgical Integrated Plant in njeno povezano družbo JSC Kuznetsk Ferroalloy Works še naprej veljati stopnja dajatve, določena v prvotni preiskavi, torej 22,7 % –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz fero-silicija s poreklom med drugim iz Rusije, ki se je začel na podlagi člena 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009, se zaključi brez spremembe ravni veljavnega protidampinškega ukrepa.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. januarja 2012

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN


(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)   UL L 55, 28.2.2008, str. 6.

(3)   UL C 290, 27.10.2010, str. 15.

(4)  Glej zlasti (2009) ECR II-4133. Zadeva T-143/06 MTZ Polyfilms Ltd proti Svetu.

(5)  Kot bo pojasnjeno, so bile normalna vrednost, izvozna cena in njuna primerjava izračunane ločeno za družbi CHEM in KF. Zaradi večje jasnosti v tem delu se namesto besede „vložnik“ uporablja beseda „družba“, ker se beseda „vložnik“ nanaša skupaj na CHEM in KF, kot je pojasnjeno zgoraj.

(6)  Glej uvodno izjavo 23.

(7)  Glej uvodno izjavo 27.

(8)  Institucije uporabljajo podatke o potrošnji EU v OP prvotne preiskave in ne v OPP. Razlog je v tem, da zaradi omejitve pregleda na preiskavo dampinga (ki ne zajema vprašanj glede škode) institucije nimajo preverjenih podatkov o potrošnji EU v OPP.


25.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/8


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 61/2012

z dne 24. januarja 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 891/2009 glede upravljanja s sladkorjem iz koncesij CXL

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti členov 144(1), 148 in 156 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 7(4) Uredbe Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja (2) določa, da se za sladkor iz koncesij CXL z zaporednimi številkami 09.4317, 09.4318, 09.4319, 09.4321 (določenimi za posamezne države) ter za balkanski sladkor zahtevku za uvozno dovoljenje priloži izvirnik izvoznega dovoljenja.

(2)

Za sladkor iz koncesij CXL z zaporedno številko 09.4320 (katera koli tretja država) izvozno dovoljenje ni potrebno.

(3)

S poenostavitvijo administrativnih zahtev za dostop do sladkorja iz koncesij CXL za uvoze v Unijo, tj. z odpravo zahteve po predložitvi izvoznega dovoljenja za koncesije, ki veljajo posebej za določeno državo, je mogoče spodbuditi konkurenco med izvajalci in zagotoviti boljše delovanje trga. Ker bi se za sprostitev v prosti promet še naprej zahtevala predložitev potrdila o poreklu, bi se takšna poenostavitev lahko izvedla brez poseganja v možnost držav članic, da sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se lahko prepričajo, da so transakcije bile izvedene pravilno.

(4)

Da bi se zagotovil neoviran prehod na poenostavljene administrativne zahteve, bi bilo primerno predvideti, da se njihova uporaba odloži do 1. februarja 2012.

(5)

Uredbo (ES) št. 891/2009 je treba zato ustrezno spremeniti.

(6)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 7 Uredbe (ES) št. 891/2009 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Za balkanski sladkor se zahtevku za uvozno dovoljenje priloži izvirnik izvoznega dovoljenja v skladu z vzorcem iz Priloge II, ki ga izdajo pristojni organi zadevne tretje države. Količina, navedena v zahtevkih za uvozna dovoljenja, ne sme presegati količin iz izvoznih dovoljenj.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 254, 26.9.2009, str. 82.


25.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/9


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 62/2012

z dne 24. januarja 2012

o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznama ciljnih sekundarnih spremenljivk o dobrem počutju za leto 2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) (1) ter zlasti člena 15(2)(f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1177/2003 je določila skupni okvir za sistematično pripravo evropske statistike o dohodku in življenjskih pogojih, ki zajemajo primerljive in aktualne presečne in vzdolžne podatke o dohodku ter o stopnji in strukturi revščine in socialne izključenosti na nacionalni in evropski ravni.

(2)

V skladu s členom 15(2)(f) Uredbe (ES) št. 1177/2003 so potrebni izvedbeni ukrepi glede seznama ciljnih sekundarnih področij in spremenljivk, ki se vsako leto vključi v presečno komponento EU-SILC. Za leto 2013 je treba določiti seznam ciljnih sekundarnih spremenljivk, ki se vključi v modul o dobrem počutju, in ustrezne oznake spremenljivk.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznam ciljnih sekundarnih spremenljivk in oznak spremenljivk za modul o dobrem počutju 2013, ki se vključi v presečno komponento evropske statistike o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC), je določen v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)   UL L 165, 3.7.2003, str. 1.


PRILOGA

V tej uredbi se uporabljajo naslednja enota, način zbiranja podatkov in referenčno obdobje:

1.   Enota

Treba je zagotoviti informacije za vse sedanje člane gospodinjstva, ali če je ustrezno, vse izbrane vprašance, stare 16 let in več.

2.   Način zbiranja podatkov

Glede na vrsto informacij, ki jih je treba zbrati, so dovoljeni samo osebni intervjuji. Zlasti niso dovoljeni posredni intervjuji, tj. intervjuji z osebami, ki odgovarjajo v imenu oseb, ki so začasno odsotne ali niso zmožne odgovarjati.

3.   Referenčno obdobje

Referenčno obdobje za vse ciljne spremenljivke je trenutno stanje, razen za pet spremenljivk o čustvenem dobrem počutju, ki se nanašajo na pretekle štiri tedne.

4.   Prenos podatkov

Ciljne sekundarne spremenljivke je treba Komisiji (Eurostatu) poslati v podatkovni datoteki o osebah (P-file) po ciljnih primarnih spremenljivkah.

MODUL O DOBREM POČUTJU 2013

PODROČJA IN SEZNAM CILJNIH SPREMENLJIVK

Oznaka spremenljivke

Vrednosti

Ciljna spremenljivka

Splošna izkušnja življenja

PW010

 

Splošno zadovoljstvo

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW010_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW020

 

Pomen življenja

0-10

od 0 (povsem nekoristno) do 10 (zelo koristno)

99

ne ve

PW020_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

Materialni življenjski pogoji

PW030

 

Zadovoljstvo s finančnim stanjem

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW030_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW040

 

Zadovoljstvo z bivališčem

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW040_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

Zdravje

PW050

 

Huda živčnost

1

ves čas

2

večino časa

3

včasih

4

redko kdaj

5

nikoli

9

ne ve

PW050_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW060

 

Potrtost

1

ves čas

2

večino časa

3

včasih

4

redko kdaj

5

nikoli

9

ne ve

PW060_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW070

 

Pomirjenost

1

ves čas

2

večino časa

3

včasih

4

redko kdaj

5

nikoli

9

ne ve

PW070_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW080

 

Malodušnost ali depresivnost

1

ves čas

2

večino časa

3

včasih

4

redko kdaj

5

nikoli

9

ne ve

PW080_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW090

 

Srečnost

1

ves čas

2

večino časa

3

včasih

4

redko kdaj

5

nikoli

9

ne ve

PW090_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

Produktivne in cenjene dejavnosti

PW100

 

Zadovoljstvo na delovnem mestu

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW100_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 2

n.r. (PL031 ni = 1, 2, 3 ali 4)

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW110

 

Zadovoljstvo s časom, porabljenim za pot v službo

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW110_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 2

n.r. (PL031 ni = 1, 2, 3 ali 4)

– 3

vprašanec ni bil izbran

– 4

n.r. (pisarna doma)

PW120

 

Zadovoljstvo z uporabo časa

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW120_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

Upravljanje in temeljne pravice

PW130

 

Zaupanje v politični sistem

0-10

od 0 (brez zaupanja) do 10 (popolno zaupanje)

99

ne ve

PW130_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW140

 

Zaupanje v pravni sistem

0-10

od 0 (brez zaupanja) do 10 (popolno zaupanje)

99

ne ve

PW140_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW150

 

Zaupanje v policijo

0-10

od 0 (brez zaupanja) do 10 (popolno zaupanje)

99

ne ve

PW150_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

Prosti čas in socialni stiki

PW160

 

Zadovoljstvo z osebnimi odnosi

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW160_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW170

 

Osebne zadeve (zaupnik za pogovore)

1

da

2

ne

9

ne ve

PW170_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW180

 

Pomoč drugih

1

da

2

ne

9

ne ve

PW180_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 2

nimam sorodnikov, prijateljev, sosedov

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW190

 

Zaupanje v druge

0-10

od 0 (brez zaupanja v ljudi) do 10 (zaupaš lahko večini ljudi)

99

ne ve

PW190_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

Naravno in bivanjsko okolje

PW200

 

Zadovoljstvo z rekreacijskimi in zelenimi površinami

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW200_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

PW210

 

Zadovoljstvo z bivanjskim okoljem

0-10

od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)

99

ne ve

PW210_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran

Ekonomska in fizična varnost

PW220

 

Fizična varnost

1

zelo varno

2

precej varno

3

ne preveč varno

4

zelo ne varno

9

ne ve

PW220_F

1

izpolnjeno

– 1

neizpolnjeno

– 3

vprašanec ni bil izbran


25.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/16


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 63/2012

z dne 24. januarja 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. januarja 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)   UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

149,3

MA

56,9

TN

98,8

TR

106,4

ZZ

102,9

0707 00 05

EG

217,9

JO

229,9

MA

148,6

TR

184,6

ZZ

195,3

0709 91 00

EG

129,3

ZZ

129,3

0709 93 10

MA

119,4

TR

142,1

ZZ

130,8

0805 10 20

AR

41,5

BR

41,5

EG

52,6

MA

50,3

TN

58,7

TR

66,6

ZA

41,5

ZZ

50,4

0805 20 10

MA

76,8

ZZ

76,8

0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90

CN

61,5

EG

79,2

IL

85,4

KR

92,0

MA

105,3

TR

100,5

ZZ

87,3

0805 50 10

TR

53,7

UY

45,3

ZZ

49,5

0808 10 80

CA

126,3

CL

58,2

CN

109,1

MK

30,8

US

155,9

ZZ

96,1

0808 30 90

CN

70,2

TR

116,3

US

118,2

ZA

87,1

ZZ

98,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.