(1)

Francoski organi so v okviru formalne preiskave državne pomoči C 51/05 glede ukrepov pomoči, ki jih je Francija odobrila Institut Français du Pétrole (4), v dopisu z dne 18. julija 2006, evidentiranem 19. julija 2006, službe Komisije obvestili, da se je oseba javnega prava IFP, prej strokovna ustanova v smislu akta, imenovanega zakon št. 43-612 z dne 17. novembra 1943 o upravljanju poklicnih interesov, 7. julija 2006 preoblikovala v osebo javnega prava industrijske in komercialne narave („établissement public à caractère industriel et commercial“, v nadaljnjem besedilu: EPIC). Podlaga za preoblikovanje je v dveh dokumentih, ki so ju francoski organi priložili dopisu: (i) odlok št. 2006-797 z dne 6. julija 2006 o določitvi novega statuta osebe javnega prava IFP in (ii) člen 95 programskega zakona št. 2005-781 z dne 13. julija 2005 o določitvi smernic energetske politike (v skladu s katerim je bil sprejet navedeni odlok).

(2)

Komisija je z dopisoma z dne 3. avgusta 2007 in 7. maja 2008 na francoske organe naslovila zahtevi po podatkih, na kateri so ti odgovorili v dopisih z dne 28. septembra 2007 in 26. junija 2008.

(3)

Komisija je v okviru predhodne zadeve 16. julija 2008 sprejela Odločbo (v nadaljnjem besedilu: Odločba C 51/2005) o prvi državni pomoči Francije za skupino IFP (5). V njej je poudarila, da je vprašanje obstoja dodatne državne pomoči v obliki morebitnega neomejenega državnega poroštva na podlagi statusa EPIC, ki ga ima oseba javnega prava IFP, predmet ločene preiskave v okviru drugega postopka.

(4)

Drugi postopek iz člena 108(2) PDEU je bil predmet odločitve Komisije z dne 16. julija 2008 (6) (v nadaljnjem besedilu: odločitev o začetku postopka), sprejete na podlagi člena 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (7) (v nadaljnjem besedilu: postopkovna uredba), o neomejenem državnem poroštvu, do katerega je lahko bila upravičena skupina IFP.

(5)

Komisija je 11. oktobra 2008 z objavo zgoraj navedene odločitve o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije zainteresirane tretje osebe pozvala k predložitvi pripomb k zadevnemu ukrepu.

(6)

Pripombe Francije je prejela v dopisu z dne 14. oktobra 2008.

(7)

Svetovalci družbe UOP Limited so Komisijo v dopisu z dne 6. novembra 2008, evidentiranem pri Komisiji istega dne, obvestili o želji svoje stranke, da pripravi pripombe k zadevnemu ukrepu. Ob upoštevanju potrebnega roka za prevod so tedaj zaprosili za podaljšanje roka do 30. novembra 2008, da bi lahko predložili pripombe. Komisija je v dopisu z dne 7. novembra 2008 navedla, da sprejema utemeljitev prošnje in družbi UOP Limited odobrava podaljšanje roka za odgovor do 30. novembra 2008. Svetovalci družbe UOP Limited so v dopisu z dne 28. novembra 2008, evidentiranem pri Komisiji istega dne, predložili pripombe svoje stranke k odločitvi o začetku postopka.

(8)

Svetovalci družbe UOP Limited so v istem dopisu z dne 28. novembra 2008 zaprosili za dovoljenje, da bi lahko njihova stranka med postopkom predložila dodatne pripombe. Komisija je v dopisu z dne 17. decembra 2008 odgovorila na prošnjo in sprejela podaljšanje roka za odgovor družbe UOP Limited do 23. januarja 2009, tako da ji je omogočila predložitev morebitnih dodatnih pripomb. Svetovalci družbe UOP Limited so v dopisu z dne 23. januarja 2009 predložili dodatne pripombe svoje stranke.

(9)

Komisija je v dopisu z dne 6. maja 2009 francoskim organom poslala vse pripombe družbe UOP Limited k odločitvi o začetku postopka, po potrebi v zaupni različici. Pozvala jih je k predložitvi pripomb, in to najpozneje do 8. junija 2009. Francoski organi so v dopisu z dne 2. junija 2009 zaprosili za podaljšanje navedenega roka do 22. junija 2009, ker sta bila po njihovem mnenju pri pripombah tretje osebe potrebna podrobna in poglobljena analiza ter posvetovanje z več ministrskimi službami. Komisija je v dopisu z dne 9. junija 2009 sprejela podaljšanje do 22. junija 2009. Francoski organi so v dopisu z dne 22. junija 2009 predložili pripombe k pripombam družbe UOP Limited.

(10)

Komisija je v dopisu z dne 29. julija 2009 francoske organe zaprosila za dodatne informacije in jih pozvala k predložitvi odgovora do 24. avgusta 2009. Francoski organi so v dopisu z dne 19. avgusta 2009 zaprosili za podaljšanje roka za odgovor do 7. septembra 2009, ki ga je Komisija odobrila v dopisu z dne 20. avgusta 2009. Francoski organi so v dopisu z dne 8. septembra 2009 naposled predložili zahtevane podatke.

(11)

Komisija je v dopisu z dne 20. novembra 2009 zaprosila francoske organe za nove dodatne informacije in jih pozvala k predložitvi odgovora v dvajsetih dneh. Francoski organi so v dopisu z dne 14. decembra 2009 zaprosili za podaljšanje roka za odgovor do 22. januarja 2010, ki ga je Komisija odobrila v dopisu z dne 18. decembra 2009. V dopisu z dne 13. januarja 2010 so francoski organi naposled predložili zahtevane podatke.

(12)

Službe Komisije so 20. maja 2010 pripravile sestanek v Bruslju, da bi s francoskimi organi obravnavale posledice sklepa, ki ga je Komisija sprejela 26. januarja 2010 v zvezi z državno pomočjo C 56/07 (ex E 15/05), dodeljeno podjetju La Poste (8) (v nadaljnjem besedilu: Sklep C 56/2007), za to zadevo. Ker je bilo podjetje La Poste javni subjekt, ki je do takrat imel status, enakovreden EPIC (9), je z njim povezana zadeva (v nadaljnjem besedilu: zadeva La Poste ali poštna zadeva) zelo primerljiva z zadevnim ukrepom, tako da so francoski organi v pripombah k obema zadevama navedli smiselno enake trditve. Franciji je bil v elektronskem dopisu z dne4. junija 2010 poslan seznam dodatnih vprašanj, ker so službe Komisije želele imeti pisna stališča francoskih organov o različnih točkah, obravnavanih na tem sestanku. Francoski organi so 16. julija 2010 poslali zahtevane podatke.

(13)

Komisija je v dopisu z dne 29. septembra 2010 francoske organe zaprosila za dodatne informacije in jih pozvala k predložitvi odgovora v dvajsetih dneh. Francoski organi so v dopisu z dne 7. oktobra 2010 zaprosili za podaljšanje roka za odgovor do 26. novembra 2010, ki ga je Komisija odobrila v dopisu z dne 8. oktobra 2010. V dopisu z dne 26. novembra 2010 so francoski organi naposled predložili zahtevane podatke.

(14)

Kot je Komisija navedla v odločitvi o začetku postopka in v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005, (10) ima oseba javnega prava IFP tri naloge:

Pogodba z državo o ciljih določa širše smernice ukrepanja za petletno obdobje.

(15)

Oseba javnega prava IFP ima poleg tega neposreden ali posreden nadzor nad gospodarskimi družbami, s katerimi je sklenila izključne sporazume o raziskavah in licencah. Komisija je na podlagi skupka ujemajočih se dejstev, podrobneje razloženih v uvodni izjavi 137, v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 menila, da delniške družbe Axens, Beicip-Franlab in Prosernat ter njihova matična družba, oseba javnega prava IFP, sestavljajo gospodarsko skupino (v nadaljnjem besedilu: skupina IFP) v smislu konkurenčnega prava.

(16)

Družba Axens je dejavna na trgu katalizatorjev in tehnologij za industrijske panoge, ki se ukvarjajo z rafiniranjem in petrokemičnimi izdelki, njen konsolidiran promet pa je leta 2006, na datum spremembe statusa njene matične družbe, znašal 308,45 milijona EUR. Oseba javnega prava IFP in družba Axens sta zavezani z izključnima sporazumoma o omejeni licenci in za licence za izdelke ter s pogodbo o industrijskih raziskavah (11). Hčerinska družba v zameno za sporazuma matični družbi plača licenčnino na podlagi licenčnih pogodb in izvede plačilo […] (*2) za dostop do raziskovalne zmogljivosti osebe javnega prava IFP.

(17)

Družba Beicip-Franlab je specializirana za izdajanje in razširjanje programske opreme na področju „raziskav in nahajališč“ ter za izvajanje študij in svetovanje. Leta 2006 je njen promet znašal 42 milijonov EUR. Izključna pogodba o razvoju, trženju in uporabi, ki je bila podpisana leta 2003 za obdobje desetih let, določa, da [skupina IFP ponudi družbi Beicip-Franlab rezultate svojih raziskav] (**) na področju algoritmov, modelov ali metodologij, [ki jih je razvila] (**) skupina IFP na področju „raziskav in nahajališč“, ter da lahko od skupine IFP zahteva, da proizvede izdelke na tej podlagi. Družba Beicip-Franlab krije vse stroške razvoja izdelkov osebe javnega prava IFP. Družba Beicip-Franlab poleg tega plača različne dodatne zneske […] (*) za vzdrževanje in pravice do uporabe. Leta 2005 je bil podpisan aneks, s katerim so se spremenili plačilni pogoji, hkrati pa se je ohranilo načelo, da družba Beicip-Franlab krije vse stroške razvoja.

(18)

Družba Prosernat zagotavlja študije in storitve ter sklope naprav na področju predelave plina in razžvepljevanja. Leta 2006 je njen promet znašal 49,9 milijona EUR. Sporazum o omejeni licenci in pogodbo o industrijskih raziskavah sta oseba javnega prava IFP in družba Prosernat podpisali 18. avgusta 2003 z učinkom za nazaj od 1. januarja 2002 za obdobje desetih let, na njuni podlagi ima družba Prosernat izključno koncesijo za patente osebe javnega prava IFP, [ta pa ji ponuja rezultate svojih] […] (*) raziskav […] (*) na področju tehnoloških postopkov predelave plina in razžvepljevanja. Družba Prosernat mora matični družbi plačevati licenčnino za postopke, in sicer od letnega prometa, ter licenčnino za opremo, določeno za vsak primer posebej. Znesek, ki ga družba Prosernat plača osebi javnega prava IFP za dostop do izsledkov raziskav, je […] (*) % skupnega letnega prometa družbe Prosernat.

(19)

V skladu s členom 6 zgoraj navedene odločbe C 51/2005 je bila leta 2009 (12) v izključne sporazume, ki urejajo plačila, ki jih osebi javnega prava IFP nakažeta njeni hčerinski družbi Axens in Prosernat, vstavljena klavzula za zagotovitev, da se matični družbi plača najmanjše nepavšalno plačilo, ki pokriva najmanj 25 % stroškov pripravljalnih študij izvedljivosti za industrijsko raziskovanje, 50 % stroškov industrijskega raziskovanja in po potrebi 75 % stroškov dejavnosti predkonkurenčnega razvoja v smislu okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj z dne 17. februarja 1996 (13) (v nadaljnjem besedilu: okvir R & R iz leta 1996), ki jih opravi skupina IFP na področjih dejavnosti hčerinskih družb. (14)

(20)

V skladu z odločitvijo o začetku postopka se pri preučitvi zadevnega ukrepa zdi potrebno upoštevati morebitni vpliv državnega poroštva, ki izhaja iz statusa EPIC, ki ga ima oseba javnega prava IFP, na vse subjekte skupine IFP (skupaj z osebo javnega prava IFP in njenimi tremi hčerinskimi družbami zasebnega prava). (15)

(21)

Oseba javnega prava IFP, ustanovljena kot pravna oseba zasebnega prava, je imela do leta 2006 status strokovne ustanove v smislu akta, imenovanega zakon št. 43-612 z dne 17. novembra 1943 o upravljanju strokovnih interesov, in je bila pod gospodarskim in finančnim nadzorom francoske vlade.

(22)

V členu 95 programskega zakona št. 2005-781 z dne 13. julija 2005 o določitvi smernic energetske politike je bilo določeno načelo preoblikovanja ustanove IFP v EPIC. Preoblikovanje je začelo veljati z objavo odloka št. 2006-797 z dne 6. julija 2006 o statutu osebe javnega prava IFP v Uradnem listu Republike Francije.

(23)

Ustanova IFP je kot EPIC na datum spremembe statusa postala pravna oseba javnega prava. (16)

(24)

Pravne posledice opredelitve kot EPIC so podrobneje razložene v delu 2 („Opis ukrepa“) zgoraj navedenega sklepa C 56/2007 in v delu 3.2.1 („Pravne posledice statusa EPIC, dodeljenega IFP“) odločitve o začetku postopka, na katera se Komisija smiselno sklicuje.

(25)

Komisija je v odločitvi o začetku postopka najprej menila, da ima pomisleke glede ukrepa, ker je sistem, ki odstopa od občega prava in se za EPIC izvaja na področju stečaja, podoben mehanizmu neomejenega državnega poroštva, pri katerem se zagotovijo javna sredstva:

(26)

Poleg tega se v skladu z navedbami v uvodnih izjavah od 65 do 74 odločitve o začetku postopka, na katere Komisija napotuje za več podrobnosti, zakonodajna in zakonska pojasnila francoskih organov ne zdijo zadostna, da bi vnaprej odpravila dvome.

(27)

Komisija je nato navedla, da kot posledico navedenega položaja ni mogoče izključiti selektivne gospodarske prednosti, zlasti zaradi pogojev financiranja, ki se štejejo za ugodnejše, celo če oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe niso predmet bonitetne ocene zunanje bonitetne agencije. Skupina IFP bi lahko imela prednost tudi pri odnosih s strankami in dobavitelji, ker bi ti menili, da so upravičeni do državnega poroštva za svoje terjatve. Zato pri predhodni preučitvi ni bilo mogoče izključiti, da zadevni dobavitelji ali stranke v primeru dobave ali nakupa blaga ali storitev, ki vključujejo terjatev, osebi javnega prava IFP ponujajo boljše pogoje kot podjetju, ki nima državnega poroštva.

(28)

Komisija je poleg tega po koncu predhodne preučitve na podlagi razpoložljivih informacij menila, da neomejenost poroštva, zlasti kar zadeva njegovo trajanje, znesek in obseg, zelo otežuje izračun zneska tržne premije, ki bi jo morala oseba javnega prava IFP plačati državi za dodelitev navedenega varstva.

(29)

Nazadnje je navedla, da ima pomisleke glede združljivosti državne pomoči z notranjim trgom, zlasti ker se ta ne zdi prima facie namenjena pospeševanju razvoja določenih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij.

(30)

Francoski organi so Komisiji po zgoraj navedeni odločitvi o začetku postopka v dopisu z dne 14. oktobra 2008 poslali pripombe in predloge. Z dopisom so bile dopolnjene pripombe in predlogi iz prejšnjih dopisov francoskih organov, (23) povzetih v odločitvi o začetku postopka.

(31)

Francoski organi so v pripombah z dne 14. oktobra 2008 najprej opozorili, da se je postopek zoper skupino IFP začel hkrati z zgoraj navedeno poštno zadevo, in zato navedli, da bodo smiselno povzeli iste trditve, kot so jih razvili ob preučitvi te zadeve (24). Francoski organi so morali kljub podobnostim opozoriti na posebnosti osebe javnega prava IFP: gre za raziskovalno organizacijo s tremi nalogami v splošnem interesu (raziskave, usposabljanje in dokumentacija), njene dejavnosti pa so večinoma negospodarske, kar bi utemeljevalo javno financiranje, ki ji je dodeljeno. Poleg tega so pojasnili razloge za spremembo statusa v EPIC: uskladitev med vrsto dejavnosti in načinom financiranja IFP po eni strani ter njenim pravnim statusom po drugi strani naj bi utemeljevala spremembo statusa, tako da bi se IFP približala javni sferi, s tem ko bi opustila obliko strokovne ustanove zasebnega prava.

(32)

Francoski organi so izpodbijali obstoj državne pomoči, ker dva od pogojev iz člena 107(1) PDEU po njihovem mnenju nista izpolnjena, saj zadevni mehanizem ne vključuje prenosa državnih sredstev (5.1.1), poleg tega pa osebi javnega prava IFP (5.1.2) ne daje nobene prednosti.

(33)

Osebe javnega prava naj po mnenju francoskih organov po eni strani ne bi bile upravičene do poroštva zaradi svojega statusa (A), po drugi strani pa naj bi bilo sklepanje Komisije v odločitvi o začetku postopka napačno (B).

(34)

Francoski organi navajajo pet razlogov v podporo svojim trditvam, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 41 do 45 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se Komisija smiselno sklicuje.

(35)

Prvič, v nobenem aktu in tudi v nobeni odločitvi naj ne bi bilo določeno načelo, po katerem naj bi država načeloma neomejeno jamčila za dolgove EPIC.

(36)

Drugič, v sodni praksi Conseil d'État naj bi bilo odločeno o neobstoju poroštev, zlasti v sodbi Société de l'hôtel d'Albe (25) in v obeh odločitvah, sprejetih v zadevi Campoloro (26).

(37)

Tretjič, sistemski zakon z dne 1. avgusta 2001 o zakonih o financah (LOLF) določa, da se lahko poroštvo oblikuje samo z določbo zakonov o financah, (27) kar naj bi Conseil d'État izrecno potrdil v letnem poročilu za leto 2006 (28). Zato po mnenju izvedenca, ki so ga francoski organi pooblastili v zgoraj navedeni poštni zadevi (29), od 1. januarja 2005, ko je LOLF začel veljati v celoti, ni bilo mogoče zakonito dati nobenega implicitnega poroštva. Za dolgove, nastale od 1. januarja 2005, naj torej ne bi obstajalo implicitno poroštvo. Ker v zvezi z dolgovi, nastalimi pred 1. januarjem 2005, ni sodne odločbe, po mnenju izvedenca francoskih organov ni mogoče ugotoviti, ali bi bilo mogoče neveljavnost implicitnih poroštev, ki so bila dana pred 1. januarjem 2005 in katerih odobritev ne bi bila izrecno dovoljena z zakonom o financah, zavrniti – ali ne – na podlagi upoštevanja ustavno zaščitenih pravic upnikov.

(38)

Četrtič, Francija meni, da če bi bile EPIC upravičene do državnega poroštva, bi bilo treba za spremembo njihovega statusa uvesti ukrepe za ohranitev pravic upnikov. Ker tak mehanizem ni bil nikoli vzpostavljen, (30) francoski organi sklepajo, da EPIC nasprotno niso upravičene do državnega poroštva.

(39)

Petič, francoski organi navajajo članek nekdanjega predsednika oddelka za spore pri Conseil d’État, D. Labetoulla (31), v skladu s katerim „v pravu ni nobene samodejnosti pri dodeljevanju, koriščenju in obsegu tega poroštva [državnega poroštva, ki naj bi se polnopravno uporabljalo za državne osebe javnega prava]“.

(40)

Francoski organi menijo, da v zvezi z EPIC poplačilo individualnih terjatev ni zajamčeno (a), tako kot ni zagotovljena ohranitev obstoja osebe javnega prava ali njenih obveznosti (b).

(41)

Po mnenju francoskih organov poroštvo ne more temeljiti na zakonu z dne 16. julija 1980, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 46 do 49 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se Komisija smiselno sklicuje: Francija na podlagi pripravljalnih del za zakon, razlage sodne prakse v zadevi Campoloro z dne 10. novembra 1999 (33) in z dne 18. novembra 2005 (34) ter člankov pravnih teoretikov (35) navaja, da po njenem mnenju zakon z dne 16. julija 1980 ne določa obveznosti države, da zagotovi lastna sredstva: izraz „za to poskrbi“ iz člena 1 naj bi državi dajal samo pooblastilo za „nadomestitev“ izvršilnega organa osebe, ki jo nadomesti, s tem da pri njegovem izvajanju „[velja] načelo, da ima subjekt, ki je nadomestil drugi subjekt, enake pristojnosti kot nadomeščeni subjekt“. Zato naj bi država v okviru navedene nadomestitve lahko izvajala samo pristojnosti tega izvršilnega organa, ki ne vključujejo možnosti razpolaganja z državnimi sredstvi, pri čemer naj bi bila dodelitev izredne subvencije „zunaj izvajanja pooblastila za nadomestitev“.

(42)

Poleg tega v skladu z navedbami v uvodnih izjavah od 50 do 53 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje Komisija, francoski organi menijo, da nekrivdne odgovornosti države ni mogoče uveljavljati samo zaradi nezadostnosti sredstev. Po mnenju francoskih organov vsako poroštvo za poroka namreč predpostavlja, da prevzame odgovornost za dejanje, za katero je porok. Ker odgovornost vključuje prevzem odgovornosti za krivdo, v primeru nekrivdne odgovornosti pa odgovornost za posledice ukrepanja, se vprašanje poroštva ne more pojavljati. Francija trdi, da odgovornosti države ni mogoče uveljavljati samo zato, ker prefekt ali nadzorni organ zaradi finančnega in premoženjskega položaja osebe javnega prava ni mogel sprejeti nobenega ukrepa, s katerim bi omogočil poplačilo terjatve. Krivda bi morala biti zavrnjena, kajti to, da prefekt ali nadzorni organ ni izvedel svojih pristojnosti, naj samo po sebi ne bi pomenilo krivdnega ravnanja. Vendar francoski organi priznavajo, da mora predstavnik države pri izvajanju postopka, uvedenega z zakonom z dne 16. julija 1980, zagotavljati kontinuiteto javne službe, pri čemer pa menijo, da tudi če bi sodišče odredilo povrnitev škode upniku, bi bil upnik posledično postavljen v položaj, v katerem bi bil na podlagi občega prava, kajti v tem primeru bi bilo zadevno premoženje prodano, masa upnikov pa bi prejela ustrezni znesek. Iz tega naj torej ne bi izhajala nobena prednost za upnika.

(43)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 54 do 56 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se Komisija smiselno sklicuje, po mnenju francoskih organov neuporaba občepravnih postopkov sanacije in likvidacije za javne osebe ne izključuje možnosti stečaja EPIC ali stečajnega postopka zoper njo. Izpodbijajo analizo Komisije, ki temelji na obvestilu o državni pomoči v obliki poroštev (36) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih), in menijo, da Komisija v obravnavanem primeru ni dokazala obstoja „ugodnejših pogojev financiranja“, ki bi jih bilo treba pripisati izključitvi možnosti stečajnega postopka, niti tega, da oseba javnega prava IFP ne more iti v stečaj, niti tega, da ni mogoč postopek zaradi plačilne nesposobnosti, ker je zakon iz leta 1985 samo postopkovni zakon, to, da EPIC ne spadajo na področje njegove uporabe, pa ne izključuje postopka sanacije, likvidacije ali stečaja ad hoc zoper njih.

(44)

Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 57 do 67 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje Komisija, po mnenju francoskih organov uporaba „postopka“, uvedenega z zakonom z dne 16. julija 1980, namesto kolektivnega postopka občega prava upniku ne daje nobene prednosti. Izpodbijajo nujnost upoštevanja meril objave (37) in enakovrednosti (38), ki ju je določila Komisija v uvodni izjavi 81 odločitve o začetku postopka za oceno, ali z uporabo posebnega postopka v primeru plačilne nesposobnosti subjekt, za katerega se ta postopek uporabi, pridobi prednost v primerjavi s podjetji, za katere velja trgovinsko pravo, (39) vendar uporabljajo isti merili za analizo postopka, uvedenega z zakonom z dne 16. julija 1980. Po njihovem mnenju pri merilu objave bonitetne agencije postopek pravilno opredeljujejo tako, da se uporablja v primeru plačilne nesposobnosti EPIC, pri merilu enakovrednosti pa razlikujejo med primerom, v katerem naj bi se uporabljala zahteva po kontinuiteti javne službe, in primerom, v katerem naj se taka zahteva ne bi uporabljala, pri čemer navajajo, da glede na finančni položaj osebe javnega prava IFP in njenih hčerinskih družb ni verjetno, da bi bila sredstva skupine IFP nezadostna, saj so bili njena razpoložljiva sredstva in naložbe (150,3 milijona EUR) konec leta 2007 enaki približno petkratnemu znesku posojil in finančnih dolgov (25,2 milijona EUR):

(45)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68 Sklepa C 56/2007, na katero se smiselno sklicuje Komisija, francoski organi poudarjajo, da besedil, ki ju je Komisija navedla v odločitvi o začetku postopka, zlasti v uvodni izjavi 82, namreč zakonodajnega navodila št. 02-060-M95 z dne 18. julija 2002 o finančni in računovodski ureditvi nacionalnih oseb javnega prava industrijske in komercialne narave ter vodnika za finančno organiziranje ustanovitev, preoblikovanj in ukinitev nacionalnih oseb javnega prava in skupin javnega interesa z dne 14. novembra 2006, ni mogoče niti uporabiti za osebo javnega prava IFP niti jih ni mogoče nanjo prenesti.

(46)

Francoski organi v zvezi z dokapitalizacijo hčerinskih družb osebe javnega prava IFP najprej menijo, da se vprašanje iz uvodne izjave 80 odločitve o začetku postopka ne bi smelo presojati za dokaz obstoja morebitnega državnega poroštva, temveč prej za merjenje mogočih učinkov takega poroštva, na podlagi katerega bi bile oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe zaradi ugodnejših pogojev dokapitalizacije v prednostnem položaju. Poleg tega trditve Komisije po njihovem mnenju temeljijo na dveh napačnih stališčih:

(47)

Francoski organi najprej menijo, da na podlagi zgoraj navedenega obvestila Komisije o poroštvih ni mogoče sklepati o obstoju prednosti v obravnavanem primeru, da bi bila širitev morebitnih prednosti osebe javnega prava IFP, ki naj bi jih ta uživala zaradi statusa EPIC, na njene hčerinske družbe, ki so delniške družbe občega prava, v nasprotju s prakso odločanja Komisije in da v obravnavanem primeru ni dokazana dejanska gospodarska prednost za osebo javnega prava IFP in njene hčerinske družbe.

(48)

Komisija po mnenju francoskih organov napačno razlaga točko 1.2 zgoraj navedenega obvestila o poroštvih, ki določa, da „Komisija kot pomoč v obliki poroštva obravnava tudi ugodnejše pogoje financiranja, ki jih pridobijo podjetja, katerih pravna narava izključuje stečaj ali druge postopke plačilne nesposobnosti, ali zagotavlja izrecno državno poroštvo ali državni prevzem izgube“:

(49)

Komisija naj poleg tega v odločitvi o začetku postopka ne bi upoštevala svoje prakse odločanja pri preučitvi morebitnih prednosti, ki naj bi za hčerinske družbe osebe javnega prava IFP izhajale iz obstoja neomejenega poroštva za EPIC. Komisija naj bi sprejela sklepanje, ki je v protislovju s tistim, ki ga je sprejela ob ustanovitvi podjetja La Banque Postale (44): medtem ko je bilo zadnjenavedeno podjetje tako kot hčerinske družbe osebe javnega prava IFP delniška družba v stoodstotni lasti subjekta, primerljivega z EPIC, je Komisija menila (in sicer razen za obveznosti, ki jih je Francija sprejela v tej zadevi), da je mogoče že samo na podlagi pravnega statusa delniške družbe občega prava izključiti obstoj vsakršnega neomejenega poroštva za hčerinsko družbo. Na podlagi istega sklepanja bi morali po mnenju francoskih organov ugotoviti, da hčerinske družbe osebe javnega prava IFP, ki imajo prav tako status delniške družbe občega prava, tudi ne uživajo neomejenega poroštva, morebiti dodeljenega na podlagi statusa EPIC.

(50)

Komisija naj nazadnje ne bi dokazala dejanske gospodarske prednosti za osebo javnega prava IFP in njene hčerinske družbe, temveč naj bi se v odločitvi o začetku postopka zadovoljila z navedbo pogojev financiranja, „ki se štejejo“ za ugodnejše, ne da bi za to predložila dejanski dokaz. V sodni praksi Evropske unije naj bi se zahtevalo, da Komisija v obravnavanem primeru dokaže, da je lahko oseba javnega prava IFP na podlagi statusa EPIC dejansko dobila ugodnejše finančne pogoje. (45) Toda francoski organi so med postopkom sporočili nekatere podatke, ki potrjujejo, da oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe zaradi statusa EPIC, dodeljenega osebi javnega prava IFP, niso dobile niti niso mogle dobiti finančne prednosti, ker se je oseba javnega prava IFP preoblikovala zlasti ob upoštevanju splošnega načela kontinuitete, posebno na ravni svoje dejavnosti, organizacije, računovodskega in finančnega sistema (sredstva ter računovodska in finančna pravila) ter svoje davčne obravnave.

(51)

Po mnenju francoskih organov zgoraj navedeni elementi dokazujejo, da:

(52)

Francoski organi iz tega sklepajo, da:

(53)

Da bi francoski organi odpravili vse pomisleke Komisije, so vseeno navedli, da so pripravljeni izvesti naslednje ukrepe, če bi Komisija privolila v končanje postopka s sklepom o neobstoju pomoči v skladu s členom 7(2) zgoraj navedene postopkovne uredbe:

(54)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 94 do 96 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se Komisija smiselno sklicuje, francoski organi predlagajo, da pojasnijo razlago zakona z dne 16. julija 1980 s spremembo četrtega odstavka člena 3-1 odloka o izvajanju zakona (46): Predlagana sprememba naj bi po njihovem mnenju odpravila vse dvome o obsegu izraza „za to poskrbi“ pri urejanju pooblastila za nadzor, dodeljenega prefektu ali nadzornemu organu, ker morata ta odslej zagotoviti sredstva v okviru proračuna skupnosti ali osebe javnega prava (47): Ta predlog naj bi po mnenju francoskih organov izključeval možnost, da predstavnik države pri izvajanju pooblastila za nadzor poveča sredstva skupnosti ali osebe javnega prava s subvencijo države ali vložkom javnih sredstev.

(55)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 97 do 100 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se Komisija smiselno sklicuje, francoski organi izpodbijajo stališče Komisije (48), da je mogoče odgovornost države uveljavljati že samo na podlagi plačilne nesposobnosti osebe javnega prava IFP. Vendar ponujajo predlog, ki temelji na izjemi sprejetega tveganja (glej sodbi Conseil d'État v zadevah Sille (49) in Meunier (50)), po zgledu tega, kar so predlagali v poštni zadevi, naj se upnikom osebe javnega prava IFP uradno potrdi, da za njihovo terjatev ni državnega poroštva in da v primeru plačilne nesposobnosti država ne bo odgovorna za poplačilo terjatev namesto tega podjetja. Zato se morebitne zainteresirane strani, ki se izpostavijo vede in ob popolni seznanjenosti z dejstvi, ne morejo sklicevati na pravico do povrnitve škode. Francoski organi se torej skupaj z osebo javnega prava IFP obvezujejo, da bodo za vsak postopek v pogodbe o financiranju (za vsak instrument iz pogodbe) vključili naslednje:

„ Za izdajo/program/posojilo ni odobreno nobeno neposredno ali posredno državno poroštvo. Država v primeru plačilne nesposobnosti osebe javnega prava IFP ne bo odgovorna za poplačilo terjatev namesto te osebe.“

(56)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 101 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katero se Komisija smiselno sklicuje, so se francoski organi seznanili tudi z dvomi Komisije, ki je v uvodni izjavi 71 odločitve o začetku postopka navedla, da je po eni strani izjema sprejetega tveganja pravilo, določeno s sodno prakso, ki bi se lahko spremenilo, da po drugi strani tako pravilo temelji na instrumentih sekundarnega prava, ki jih je mogoče v primeru spora zlahka razveljaviti, in da nazadnje predlog francoskih organov ne pokriva vseh primerov, saj so lahko terjatve ne samo finančne, ampak tudi komercialne ali druge narave.

(57)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 102 do 104 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se Komisija smiselno sklicuje, so francoski organi, potem ko so opozorili na svoje načelno nasprotovanje stališču Komisije do uveljavljanja nekrivdne odgovornosti države že samo na podlagi nezadostnosti sredstev osebe javnega prava IFP, navedli dodatne elemente kot odgovor na navedene dvome:

(58)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 106 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katero se Komisija smiselno sklicuje, francoski organi navajajo, da so pripravljeni razširiti svoj predlog o vključitvi neobstoja poroštva na vse pogodbe, ki vključujejo terjatev, tako da se izrecno izključi vsakršno tveganje uveljavljanja nekrivdne odgovornosti države že samo na podlagi plačilne nesposobnosti osebe javnega prava IFP.

(59)

Poleg tega francoski organi za dopolnitev predlaganega mehanizma Komisiji dajejo dodatni predlog, podoben tistemu ob ustanovitvi podjetja La Banque Postale, in sicer da se pri posojilnih pogojih za hčerinske družbe osebe javnega prava IFP (Axens, Beicip-Franlab in Prosernat) na trgih zavežejo, da se za vsako transakcijo v pogodbe o financiranju (za vsak instrument iz pogodbe) pisno vključi naslednje: „Za to financiranje v skladu s francoskim pravom (zlasti potrebo po izrecnem zakonskem dovoljenju za vsako poroštvo) ni nikakršnega neposrednega ali posrednega državnega poroštva.“

(60)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 107 do 110 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se Komisija smiselno sklicuje, po mnenju francoskih organov predlagana ukrepa pojasnitve (podrobneje razložena v uvodnih izjavah 55 in 59) omogočata, da se upniki osebe javnega prava IFP in njenih hčerinskih družb seznanijo s svojimi pravicami, tako da za Francijo ni mogoče šteti, kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 87 odločitve o začetku postopka, da je „odgovorna za pričakovanja, ustvarjena pri upnikih osebe javnega prava IFP glede obstoja poroštva“ in da namerno vzdržuje „nejasen pravni položaj“, ki „osebi javnega prava IFP daje prednost in odpira možnosti dodelitve državnih sredstev“.

(61)

Francoski organi so v dopisih z dne 16. julija 2010 in 26. novembra 2010 navedli dodatne elemente, ki po njihovem mnenju potrjujejo neobstoj državne pomoči za osebo javnega prava IFP.

(62)

Potem ko so najprej opozorili na zadevo France Télécom (51), v dopisu z dne 16. julija 2010 poudarjajo, da je sodišče Evropske unije opozorilo na obveznost Komisije, da dokaže obstoj dejanske prednosti, da bi se lahko ugotovil obstoj državne pomoči. Menijo, da v obravnavanem primeru neomejeno poroštvo, ki naj bi po mnenju Komisije izhajalo iz statusa osebe javnega prava IFP, tej v resnici ne zagotavlja gospodarske prednosti. Francoski organi v dopisu z dne 26. novembra 2010 trdijo, da po njihovem mnenju dokazno breme nosi Komisija. V zvezi s tem opozarjajo na zahteve glede dokaza in obrazložitve, določene v sodni praksi Evropske unije, zlasti Splošnega sodišča v zgoraj navedeni zadevi France Télécom in Sodišča Evropske unije v zadevah Krantz (52) in nedavno Deutsche Post AG (53). Po mnenju francoskih organov analiza Komisije v obravnavanem primeru temelji „bolj na domnevah kot na analizi in concreto“.

(63)

Poleg tega še menijo, da bi lahko imela oseba javnega prava IFP po mnenju Komisije prednosti na treh ravneh: (i) na ravni odnosov z bančnimi in finančnimi ustanovami, (ii) na ravni odnosov z dobavitelji in (iii) na ravni odnosov s tretjimi industrijskimi partnerji, ki uporabljajo raziskovalne storitve.

(64)

Francoski organi v zvezi z odnosi osebe javnega prava IFP z bančnimi in finančnimi ustanovami menijo, da oseba javnega prava IFP od statusa EPIC doslej ni imela nobene gospodarske prednosti. Komisiji navajajo elemente, ki potrjujejo, (i) da z dolgoročnega vidika oseba javnega prava IFP v letih 2005, 2006 in 2007 (54) ter 2008 in 2009 ni bila zadolžena, (ii) da se je s srednjeročnega vidika oseba javnega prava IFP seveda letno pogajala o limitu v različnih bančnih ustanovah, vendar je dosegla obrestne mere, primerljive s tržnimi, in v vsakem primeru nikoli ni uporabila teh kreditnih linij, ter, nazadnje, (iii) da s kratkoročnega vidika oseba javnega prava IFP v obravnavanem obdobju skoraj ni bila ali sploh ni bila zadolžena.

(65)

Francoski organi v zvezi z odnosi z dobavitelji menijo, da mora oseba javnega prava IFP kot naročnik objaviti razpis in zbrati ponudbe v skladu s sklepom št. 2005-649 z dne 6. junija 2005 (55) in da zato ne more imeti prednosti. Francoski organi v dopisu z dne 26. novembra 2010 znova navajajo navedeno analizo in pojasnjujejo, da je za naročila osebe javnega prava IFP obvezen postopek zbiranja ponudb, skladen z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (56), po njihovem mnenju zadostno zagotovilo za izognitev izkrivljanju konkurence na trgu. Oseba javnega prava IFP po mnenju Francije s tem, ko zbira ponudbe med dobavitelji v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz prava Evropske unije, ne bi mogla biti, vsaj če ni posebnega dokaza, obtožena za koriščenje nezakonite prednosti. Poudarjajo, da je bila prav zaradi učinkovitosti javnega naročanja olajšana uporaba sistemov elektronskih nakupov, pri čemer je v uvodni izjavi 13 Direktive 2004/18/ES na primer navedeno, da „ta način naročanja naročniku [omogoča], da […] dobi veliko število ponudb in z veliko konkurenco zagotovi optimalno uporabo javnih sredstev“. V zvezi s tem navajajo poročilo Komisije (57), v katerem je bil ugotovljen pozitiven učinek zakonodaje o javnih naročilih v obliki znižanja cen, ki je bilo predstavljeno kot „socialna korist“ pravičnejše konkurence med ponudniki. Zato naj Komisija s „pripisovanjem“ navedenih prihrankov statusu EPIC, ki ga ima oseba javnega prava IFP, ne bi ravnala v skladu z Direktivo, po kateri naj bi bili izbirni postopki ključni za boljšo konkurenco, ki bi omogočila nižje stroške javnega naročanja.

(66)

Francija nazadnje v zvezi z odnosi osebe javnega prava IFP s strankami trdi, da zadevne dejavnosti pogodbenih raziskav zajemajo storitve osebe javnega prava IFP po naročilu stranke, tretje osebe ali hčerinske družbe, na temo, ki spada v okvir nalog osebe javnega prava IFP, za osebo javnega prava IFP na ravni lastništva rezultatov ne pomeni strateških interesov, lahko obogati znanja in veščine osebe javnega prava pri vodenju programov javnih raziskav in razvoja, ki jih izvaja, in ne spada na področje izključnih dejavnosti hčerinskih družb. Francoski organi navajajo, da sta za raziskovalne storitve, ki jih dobijo stranke, potrebna posebna oprema in strokovno znanje.

(67)

Francija v zvezi s tem trdi, da tudi če bi oseba javnega prava IFP zaradi svojega statusa EPIC imela prednost pri izvajanju teh gospodarskih dejavnosti, to ne bi imelo stvarnega učinka na trg. Zaradi prednosti naj se zlasti ne bi mogli izkrivljati konkurenca in prizadeti trgovina med državami članicami. Vendar francoski organi za obdobje po spremembi statusa osebe javnega prava IFP (julija 2006) priznavajo, da bi oseba javnega prava IFP morebiti lahko imela nižje stroške, ker ji ni treba skleniti garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki pa bi na podlagi zneskov, ki jih običajno zahtevajo banke in zavarovalnice za zagotavljanje te vrste storitve, pomenile zanemarljiv znesek. Francoski organi iz tega sklepajo, da tak učinek ne bi pomenil prednosti, kar naj bi izpodbijalo obstoj državne pomoči za osebo javnega prava IFP.

(68)

Družba UOP Limited v dopisu z dne 28. novembra 2008 najprej utemelji svoj interes za vključitev v postopek (58) kot zainteresirana tretja oseba in nato poda nekaj splošnih pripomb in navede, da po njenem mnenju subjekt, ki ga imenuje „IFP/Axens“, prejema državno pomoč:

(69)

Trditev francoskih organov, da so družba Axens in druge hčerinske družbe osebe javnega prava IFP različni gospodarski subjekti, po mnenju družbe UOP Limited ne more držati. Komisija naj bi upravičeno opozorila, (i) da je družba Axens v stoodstotni lasti osebe javnega prava IFP; (ii) da družba Axens pri izvajanju R & R osebe javnega prava IFP izraža strateške prednostne naloge, ki jih določi država; (iii) da so poslovodje osebe javnega prava IFP vključeni v upravljanje družbe Axens; (iv) da naj bi imela družba Axens z osebo javnega prava IFP sklenjeno izključno pogodbo, ki naj bi bila poglavitna za gospodarsko dejavnost hčerinske družbe; (v) da naj bi obstajal zlasti sporazum o prvi uporabi in posredovanju osebja.

(70)

Družba UOP Limited poleg elementov, povzetih v prejšnji uvodni izjavi, dodaja, da naj bi bila odločilna dejavnika tudi vtis, ki ga IFP in Axens vzbujata o svojem odnosu, in njegovo dojemanje na trgu:

(71)

Po navedbah družbe UOP Limited naj bi prepričanje dobaviteljev in strank, da ima družba Axens neomejena državna sredstva za financiranje svojih dejavnosti, zanjo pomenilo veliko prednost na trgu. Čeprav naj bi šlo samo za dojemanje na trgu, naj bi bil ta dejavnik še pomembnejši v okviru svetovne gospodarske krize.

(72)

Pri strankah naj bi bila poroštva, ki bi jih dal subjekt „IFP/Axens“, posebno pomembna na trgu, na katerem stranke pred izbiro dane tehnologije upoštevajo dolgoročne gospodarske vidike. Družba UOP Limited na primeru „aromatičnih kompleksov“ v bistvu pojasnjuje, da se morajo stranke pred uporabo takih tehnologij sprijazniti z zelo velikimi naložbami v zasnovo in gradnjo proizvodnih infrastruktur, za kar je potrebnih več let dela. Toda uspeh teh industrijskih kompleksov naj bi bil odvisen od uspešnosti uporabljenih tehnologij, ki naj bi jih po splošnem pričakovanju strank zagotovil prodajalec postopkov (60). Če zahtevana raven uspešnosti ne bi bila dosežena, bi zagotovo uveljavljale odgovornost prevzemnika in zahtevale upoštevanje strogih obveznosti v zvezi s sanacijo. Dolgoročna plačilna sposobnost prevzemnika naj bi bila zato pomembna pri izbiri kupcev, ne samo zaradi upoštevanja pogodbenih obveznosti, temveč tudi zaradi ponujenih priložnosti na področju R & R, ki zagotavljajo prihodnje izboljšanje zmogljivosti kupljenega postopka. Subjekt „IFP/Axens“, ki se na trgu dojema kot odvisen od države, naj bi torej imel prednost v primerjavi s tekmeci, ker kupci nimajo posebnega razloga, da bi dvomili o njegovem dolgoročnem preživetju.

(73)

Družba UOP Limited v zvezi z dobavitelji meni, da bi se lahko subjektu „IFP/Axens“ odobrili prednostni pogoji v primerjavi z njegovimi tekmeci; zato se sklicuje na pogodbe, ki sta jih skupaj podpisali oseba javnega prava IFP in družba Axens ter so navedene v odločitvi o začetku postopka.

(74)

Družba UOP Limited v zvezi s finančnimi trgi meni, da ima subjekt „IFP/Axens“ prednostne pogoje in obrestne mere na kapitalskih trgih zaradi vloge poroka v skrajni sili, ki naj bi jo imela država. Vloga države in varnost, ki jo pomeni za vlagatelje, naj bi poleg tega v razmerah finančne krize ob splošnem pomanjkanju omogočili pritegnitev zasebnega kapitala. Konkurenčna podjetja naj ne bi imela dostopa do primerljivega financiranja ali pa bi ga lahko dobila pod gospodarsko manj zanimivimi pogoji. Učinki gospodarske in finančne krize naj bi po mnenju družbe UOP Limited še okrepili možnost, da bi ukrep izkrivljal konkurenco.

(75)

Družba UOP Limited se v dopisu z dne 23. januarja 2009 sklicuje na svoje predhodne pripombe in na tiste, ki so bile predložene v okviru postopka v zvezi z zgoraj navedeno odločbo C 51/2005. Te informacije dajejo po njenem mnenju dovolj podatkov, ki dokazujejo pomembnost plačilne sposobnosti sopogodbenikov na zadevnem trgu licenc za postopke. Znova ponavlja trditev, da stranke subjekta „IFP/Axens“ predpostavljajo, da so v poslovnem odnosu z državno ustanovo, katere dolgoročna sposobnost preživetja ne pomeni tveganja. Nazadnje družba UOP Limited poziva Komisijo k analizi sporazumov med družbo Axens in njenimi strankami, pri čemer navaja, da po njenem prepričanju ti ne vsebujejo nobenega dogovora, ki bi lahko omejeval odgovornost družbe Axens.

(76)

Francoski organi v dopisu z dne 22. junija 2009 menijo, da pripombe družbe UOP Limited„temeljijo na napačnih in celo povsem neresničnih trditvah ter nikakor niso podprte z ničimer, kar bi dokazovalo obstoj državne pomoči za osebo javnega prava IFP ali družbo Axens“.

(77)

Francoski organi v bistvu zanikajo vsako upoštevnost izražene trditve, da se subjekt „IFP/Axens“ na trgu dojema kot javni subjekt, ki ima prednosti v odnosih s strankami in dobavitelji ter na finančnih trgih, zavračajo pa tudi trditev, da naj bi bil navedeni subjekt „IFP/Axens“ državna ustanova, ki je ne skrbi dolgoročna sposobnost preživetja.

(78)

Francoski organi so oblikovali dve trditvi:

(79)

Dobavitelji in stranke subjekta „IFP/Axens“ po mnenju francoskih organov in v nasprotju s trditvami družbe UOP Limited tega podjetja ne dojemajo kot „državno ustanovo“, ki ima neomejena sredstva.

(80)

Prvič, francoski organi se sklicujejo na pravno analizo, ki so jo predložili Komisiji, in svoje predhodne pripombe, ki naj bi po njihovem mnenju dokazovale, da na podlagi statusa EPIC, ki ga ima oseba javnega prava IFP, ni dodeljena nobena vrsta državnega poroštva.

(81)

Drugič, francoski organi ugotavljajo, da se družba UOP Limited sklicuje na „domnevno prepričanje o neomejenem državnem poroštvu za IFP/Axens“, ki naj pravno ne bi obstajalo in samo po sebi ne bi zadostovalo za utemeljitev obstoja državne pomoči.

(82)

Tretjič, tudi če bi oseba javnega prava IFP imela javno poroštvo – kar francoski organi izpodbijajo –, bi bilo napačno meniti, da se tako poroštvo samodejno razširi na hčerinske družbe osebe javnega prava IFP, ker naj bi ta in njene hčerinske družbe tvorile gospodarsko skupino v smislu konkurenčnega prava. Hčerinske družbe osebe javnega prava IFP, zlasti Axens, namreč po mnenju Francije kot subjekti zasebnega prava, za katere velja pravo gospodarskih družb, nimajo takega poroštva, ker načelo neodvisnosti hčerinskih družb nasprotuje zlasti teoriji o „samodejni razširitvi“ poroštev v skupini, ki jo je predlagala družba UOP Limited. Pojem skupine, ki lahko ima pomen v konkurenčnem pravu, naj ne bi bil priznan v pravu gospodarskih družb, za odobritev poroštva v skupini pa naj bi tako veljali strogi formalni in materialni pogoji. To naj bi veljalo zlasti v primeru osebe javnega prava IFP, ki naj bi potrebovala dovoljenje upravnega odbora v skladu s členom 7 svojega statuta. Francoski organi poleg tega menijo, da je Komisija to že ugotovila, ker je potrdila, da „pravni status Banque Postale (pravna oseba zasebnega prava) sam po sebi zadostuje, da se zanjo izključi obstoj vsakršnega neomejenega poroštva za Banque Postale“ (61).

(83)

Trditev družbe UOP Limited, da na trgu vlada prepričanje o subjektu „IFP/Axens“ kot državni ustanovi z neomejenimi sredstvi, ki naj bi bila deležna prednosti v odnosih s strankami ter dobavitelji in upniki, po mnenju Francije ne temelji na „nobenem resnem dokazu“, poleg tega pa „nedvomno ni podprta z dejstvi“.

(84)

Francoski organi so predstavili obvestilo službe uprave družbe Axens za pravne zadeve in sporazume (AJA), naslovljeno „Načela pravne varnosti družbe Axens“ (62), v katerem so pojasnjeni odnosi med osebo javnega prava IFP in družbo Axens. Navedeni odnosi so izrecno urejeni s splošnim pravilom, da družba Axens matične družbe ne zaprosi za poroštvo, in to ne glede na razlog. Francoski organi so pojasnili, da ni mogoče nobeno odstopanje od navedenega pravila o neobstoju poroštva. To načelo je poleg tega v tem dokumentu v celoti navedeno: „IFP ne jamči za ravnanja ali opustitve družbe Axens.“ Francoski organi so pojasnili, da se to pravilo uporablja za vsako pogodbo, ki bi jo lahko družba Axens sklenila, ali projekt, ki bi ga lahko izvajala s strankami in dobavitelji ter na finančnih trgih.

(85)

Družba UOP Limited naj bi po mnenju Francije brez kakršne koli utemeljitve navajala pomembnost javnega poroštva za dolgoročni finančni položaj družbe Axens, zlasti v zvezi s pogodbenimi poroštvi in obveznostmi vzdrževanja, običajno določenimi v sporazumih o licencah (63), niti naj ne bi utemeljila razlogov, zaradi katerih je „prepričana, da Komisija ne bo našla nobene določbe o omejevanju odgovornosti za družbo Axens“.

(86)

Francoski organi so v zvezi z navedenim pojasnili, da pravilo, opisano v uvodni izjavi 84 (da hčerinska družba matične družbe ne zaprosi za poroštvo), velja tudi za vsako poroštvo, o katerem bi se lahko družba Axens pogajala s stranko ali o njem z njo sklenila pogodbo. Francoski organi so trditev ponazorili s primerom „aromatičnih kompleksov“, ki ga je družba UOP Limited navedla v pripombah. Navedli so, da se družba Axens na splošno odloča, da omeji svojo odgovornost na del licenčnine […] (*). Navedena politika omejevanja poroštev, ki naj bi bila eno od načel pravne varnosti družbe Axens, naj bi se zato občutno razlikovala od običajev drugih podjetij na tem področju, ki naj bi po mnenju francoskih organov v nekaterih primerih običajno dodelila neomejena poroštva.

(87)

Francoski organi nazadnje opozarjajo, da za obveznosti v zvezi z vzdrževanjem/povrnitvijo škode, ki se uveljavljajo v škodnem primeru, finančnega kritja ne zagotavlja oseba javnega prava IFP:

(88)

Francoski organi iz tega sklepajo, da bi bile trditve družbe UOP Limited o domnevnih prednostih, ki naj bi jih družba Axens dobila na trgu licenc za postopke, ovržene, zlasti ker je družba Axens vedno izvajala politiko omejevanja poroštev za odgovornost, odobrenih svojim strankam.

(89)

Francoski organi so v dopisu z dne 8. septembra 2009 pojasnili, da je omejitev odgovornosti do strank določena hkrati v sporazumu o omejeni licenci (64) in sporazumu za licence za izdelke (65), ki sta bila sklenjena med osebo javnega prava IFP in družbo Axens ter sta začela veljati 1. januarja 2001. Navedena sporazuma določata, da bo finančna odgovornost osebe javnega prava IFP, če družba Axens lahko dokaže, da svojih obveznosti ne izpolnjuje zaradi storitev, ki jih izvaja oseba javnega prava IFP, omejena na odstotni delež (66) zneskov, ki jih je zadnja dejansko pobrala iz naslova licenčnine pro rata od prodaje, pri kateri je bila uveljavljena reklamacija (licenca za izdelke), in od enote, ki je predmet podlicence, ali od prodaje v okviru podlicence, pri kateri je bila uveljavljena reklamacija (omejena licenca). Z drugimi besedami, odgovornost osebe javnega prava IFP nikoli ne more presegati 100 % prejetih zneskov. Pri omejeni licenci je poleg tega določeno, da družba Axens skrbi za finančna poroštva, dana imetnikom podlicenc na področju tehnične zmogljivosti postopkov. Oseba javnega prava IFP se torej ne šteje za odgovorno za tehnična poroštva, ki jih Axens dodeljuje svojim strankam.

(90)

Treba je še pojasniti, da licenčne pogodbe med družbo Axens in njenimi strankami simetrično določajo, da je finančna odgovornost družbe Axens na splošno omejena na […] (*) % licenčnine, plačane za vsako enoto, ki je predmet reklamacije. Odgovornost osebe javnega prava IFP je povsem neodvisna od odgovornosti družbe Axens, ker je poroštvo, ki ga ta dodeli stranki, zaradi komercialnih razlogov večje od tistega, ki ji ga je dodelila oseba javnega prava IFP. Isto načelo velja za vsako licenco, ki jo bo oseba javnega prava IFP dodelila tretjim osebam, ki niso njene hčerinske družbe.

(91)

Francoski organi so nazadnje dodali, da oseba javnega prava IFP svojo odgovornost do strank (hčerinskih družb ali strank zunaj skupine) načeloma omejuje, kadar storitve izvaja v njihovem imenu (študije, raziskave po naročilu, preizkusi itd.). Odgovornost, ki jo je prevzela oseba javnega prava IFP, je torej prizadevanje za odpravljanje napak na izvedenih delih, na finančni ravni pa velja načelo, da je odgovornost omejena na […] (*) % dejansko prejetega plačila z najvišjo vrednostjo, ki lahko odvisno od primera doseže največ […] (*) %. Če torej stranka meni, da je delo, ki ga je izvedla oseba javnega prava IFP, pomanjkljivo, tej del nikakor ne bo treba popravljati v nedogled.

(92)

Francoski organi zanikajo vsakršno upoštevnost trditve družbe UOP Limited, da ima družba Axens zaradi domnevnega prepričanja, da ima neomejena finančna sredstva, prednostne pogoje pri dobaviteljih in na finančnih trgih. Družba UOP Limited po mnenju Francije ni predložila niti najmanjšega dokaza v podporo navedeni trditvi.

(93)

Pravilo, opisano v uvodni izjavi 84, da hčerinska družba matične družbe ne zaprosi za poroštvo, po mnenju francoskih organov zadostuje, da se ovrže trditev družbe UOP Limited.

(94)

Francoski organi poleg tega v zvezi s posojilnimi pogoji družb Axens, Beicip-Franlab in Prosernat na finančnih trgih opozarjajo, da so pripravljeni Komisiji zagotoviti, da se za vsako transakcijo v vsako pogodbo o financiranju pisno vključi naslednje: „Za to financiranje v skladu s francoskim pravom (zlasti potrebo po izrecnem zakonskem dovoljenju za vsako poroštvo) ni nikakršnega neposrednega ali posrednega državnega poroštva.“ (67)

(95)

Člen 107(1) PDEU določa: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(96)

Za ugotovitev obstoja državne pomoči v obravnavanem primeru je treba najprej preveriti, ali se pri ukrepu Francije, ki je 7. julija 2006 osebi javnega prava IFP dodelila status EPIC, uporabljajo državna sredstva (7.1.1) za odobritev neomejenega državnega poroštva, ki krije gospodarske dejavnosti (7.1.2). Na podlagi obsega kritja z državnim poroštvom in vrste kritih dejavnosti bo mogoče opredeliti pomen tega sklepa (7.1.3), nato pa bo treba preučiti, ali se z zadevnim ukrepom daje selektivna prednost skupini IFP (7.1.4), ki lahko prizadene trgovino med državami članicami (7.1.5).

(97)

Zaradi posebne sestave gospodarske skupine v smislu konkurenčnega prava je treba upoštevati morebitni vpliv neomejenega državnega poroštva, ki izhaja iz statusa EPIC, ki ga ima oseba javnega prava IFP, na vse subjekte skupine IFP, to je na osebo javnega prava IFP in njene hčerinske družbe, in sicer v dveh korakih:

(98)

Komisija je v zgoraj navedenem sklepu C 56/2007 ugotovila, (68) da značilnosti, tesno povezane s statusom osebe javnega prava La Poste (69), zlasti obstoj poroštva za poplačilo individualnih terjatev in ohranitev obstoja in/ali obveznosti podjetja La Poste, pomenijo, da ima država vlogo poroka v skrajni sili za gospodarske dejavnosti, ki jih izvaja oseba javnega prava.

(99)

Komisija v obravnavanem primeru meni, da je mogoče trditve iz zgoraj navedenega sklepa C 56/2007 v bistvu uporabiti za status EPIC, dodeljen osebi javnega prava IFP, in da je ta tudi v posebnem pravnem položaju, kar zadeva poplačilo upnikov in ohranitev obstoja v primeru plačilne nesposobnosti. Zato se bo Komisija za potrebe te analize sklicevala na trditve iz dela 4.1 („Opredelitev kot pomoč“) zgoraj navedenega sklepa C 56/2007.

(100)

Preden se dokaže, da bi za upnike osebe javnega prava IFP v primeru ustavitve njenih plačil veljal ugodnejši postopek kot za upnike podjetij občega prava, je treba najprej preveriti trditev francoskih organov, da zakonodaja ali sodna praksa izključujeta državno poroštvo za EPIC (a).

(101)

Komisija lahko v nasprotju s trditvami francoskih organov ugotovi, da francosko pravo dopušča obstoj implicitnih poroštev in natančneje obstoj državnega poroštva zaradi statusa osebe javnega prava. Komisija zavrača trditve francoskih organov zaradi teh razlogov.

(102)

Prvič, Komisija se smiselno sklicuje na uvodni izjavi 120 in 121 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, v katerih francoski organi trdijo, da noben akt ali odločitev ne določa načela, da naj bi država jamčila za dolgove EPIC. Komisija pa, nasprotno, meni, da kljub neobstoju akta ali odločitve, ki bi potrjevala ali izključevala obstoj izrecnega državnega poroštva za EPIC, ta neobstoj ne omogoča izključitve obstoja implicitnega poroštva.

(103)

Drugič, Komisija se smiselno sklicuje na uvodne izjave od 122 do 124 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, v katerih francoski organi menijo, da obstaja sodna praksa o neobstoju poroštev, zlasti sodba Société de l'hôtel d'Albe (70) in sodbi Campoloro (71). V prvi zadevi sodba Société de l'hôtel d'Albe, kot je poudarila izvedenka Komisije v poštni zadevi, ne zadeva prav položaja, v katerem bi lahko šlo za poroštvo (72). Druga zadeva (73) pa po mnenju Komisije dokazuje, da ima sistem odgovornosti države pri izvajanju postopka izterjave dolgov oseb javnega prava vse značilnosti mehanizma poroštva.

(104)

Tretjič, trditev francoskih organov v poštni zadevi, da za dolgove EPIC, nastale od začetka veljavnosti LOLF, to je od 1. januarja 2005, ne more obstajati implicitno poroštvo, po mnenju Komisije ne more držati:

(105)

Četrtič, Komisija zavrača trditev francoskih organov, da bi bilo treba v primeru obstoja državnega poroštva za EPIC za vsako ustanovitev nove EPIC (vključno s spremembo statusa) uvesti ukrepe poroštev za ohranitev pravic upnikov, nastalih pred navedenim preoblikovanjem, in njeno kontrapozicijo (modus tollens), da naj za osebo javnega prava IFP ne bi obstajalo državno poroštvo, ker tak mehanizem ni bil nikoli vzpostavljen (77):

(106)

Nazadnje se Komisija sklicuje na del tega sklepa, ki se navezuje na uveljavljanje odgovornosti države, in na del 4.1.1(A)(b)(3) zgoraj navedenega sklepa C 56/2007 v zvezi s člankom D. Labetoulla, ki so ga navedli francoski organi (79), ter na svojo analizo sodne prakse v zadevi Campoloro (80).

(107)

Komisija v nasprotju z navedbami francoskih organov, ki menijo, da je tako poroštvo izključeno s predpisi, ugotavlja, da je obstoj implicitnih poroštev, povezanih s statusom osebe javnega prava, potrjen z obvestilom Conseil d’État, ki je bilo predloženo leta 1995 v zadevi Crédit Lyonnais, v kateri je obstoj implicitnega državnega poroštva utemeljen s samo naravo organizacije kot osebe javnega prava (81).

(108)

Kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah od 142 do 145 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, se ne strinja z razlago francoskih organov, da tega mnenja Conseil d'État ne bi bilo mogoče uporabiti za osebo javnega prava IFP. Zlasti poudarja, da nikjer v mnenju ni sklicevanja na nalogo niti na navzočnost ali nenavzočnost javnega računovodje v okviru osebe javnega prava. Francoski organi poleg tega niti ne pojasnjujejo, zakaj naj bi se to mnenje uporabljalo samo za osebe javnega prava, ki imajo javnega računovodjo. Komisija poleg tega zavrača trditve francoskih organov, da naj se mnenje ne bi uporabljalo, ker je bilo sprejeto pred LOLF in je v nasprotju s poznejšo sodno prakso Conseil d’État, pri čemer je v uvodni izjavi 104 in zgoraj navedenem sklepu C 56/2007 opozorila, da LOLF ne ovira obstoja implicitnega državnega poroštva za osebo javnega prava IFP.

(109)

Komisija je nazadnje, kot je navedeno v uvodnih izjavah 146 in 147 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na kateri se smiselno sklicuje, seznanjena z obvestilom ministra za gospodarstvo, finance in industrijo z dne 22. julija 2003, katerega predmet je bil „popis mehanizmov implicitnega ali eksplicitnega poroštva države“ in v katerem je potrjen obstoj implicitnih poroštev, ki izhajajo iz upravnega ali zakonodajnega akta, ki „povzroča in ima finančne posledice za državo“. Navedeno obvestilo dokazuje, da lahko državno poroštvo izhaja iz zelo različnih pravnih aktov (82), in opozarja, da lahko ustanovitev osebe javnega prava vključuje implicitno državno poroštvo za upnike te osebe (83).

(110)

Komisija namerava odslej po zgledu dokaza iz dela 4.1.1(A)(b) zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katerega se smiselno sklicuje, dokazati, da bi bili upniki osebe javnega prava IFP v primeru ustavitve plačil v ugodnejšem položaju kot upniki podjetja, za katero velja trgovinsko pravo.

(111)

Prvič, tradicionalne omejitve za poravnavo terjatve organizacije zasebnega prava se ne uporabljajo pri osebah javnega prava. Komisija na podlagi elementov, podrobneje navedenih v uvodnih izjavah od 150 do 154 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, o tej prvi točki ugotavlja, da:

(112)

Drugič, v primeru izterjave dolgov oseb javnega prava, obsojenih s sodno odločbo, postopek, uveden z zakonom z dne 16. julija 1980 (in različnimi izvedbenimi akti (84)), zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah od 113 do 117, upnikom osebe javnega prava IFP omogoča boljši položaj kot sodni postopki občega prava, ker ne more povzročiti ugasnitve terjatve, ki jo imajo do osebe javnega prava IFP.

(113)

Komisija v skladu z analizo uvodnih izjav od 157 do 161 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katero se smiselno sklicuje, najprej ugotavlja, da je država z zakonom iz leta 1980 (85) in njegovimi izvedbenimi ukrepi (86) določena kot pristojni organ za izterjavo dolgov oseb javnega prava, poleg tega pa sta ji s temi akti dodeljeni pomembni posebni pravici: plačilo po uradni dolžnosti in ustvarjanje zadostnih sredstev.

(114)

Komisija v skladu z razmisleki iz uvodnih izjav od 162 do 168 Sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, meni, da je posebni postopek, opredeljen z zakonom iz leta 1980 in njegovimi izvedbenimi akti, samo postopek izterjave terjatev, ne pa postopek likvidacije in da terjatev po koncu tega postopka ne izgine, po koncu likvidacijskega postopka občega prava pa je v sodbo o zaključku tega postopka zaradi nezadostnosti sredstev brez kazni vključena prepoved za upnike, da znova začnejo postopek. Komisija še ugotavlja, da lahko upniki na podlagi zakona iz leta 1980 in njegovih izvedbenih aktov, ki določajo časovni odlog plačila in nikjer ne predvidevajo položaja ustavitve plačil, domnevajo, da obstajajo ali da bodo vedno obstajala potrebna sredstva za poravnavo terjatev, ki jih imajo do javnega subjekta. Zaradi obeh navedenih elementov meni, da je položaj nezadostnosti sredstev krit, pri čemer ga po potrebi krije država, ali samo začasen. Po drugi strani ni pri nobenem likvidacijskem postopku predvidena možnost, da za dolgove plačilno nesposobne osebe postane odgovorna tretja oseba, razen očitno – ko obstaja porok.

(114)

Komisija v skladu z analizo uvodnih izjav od 170 do 180 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katero se smiselno sklicuje, meni, da je s francoskimi pravnimi akti državi dovoljeno ali je ta celo spodbujena, naj osebam javnega prava v primeru nezadostnosti sredstev raje odobri dotacije kot klasična bančna posojila, in sicer dotacije, ki lahko pomenijo „dodatna sredstva“ iz zakona z dne 16. julija 1980. Meni še, da so upniki s temi akti seznanjeni in lahko torej utemeljeno menijo, da bo nadzorni organ sposoben najti potrebna sredstva za poravnavo njihovih terjatev. Komisija zato meni, da je primer, v katerem upniku ne bi uspelo doseči poravnave terjatve z uporabo postopkov iz zakona z dne 16. julija 1980, malo verjeten.

(116)

Vendar Komisija v nasprotju s svojimi ugotovitvami o podjetju La Poste v zgoraj navedenem sklepu C 56/2007 opozarja, da so v obravnavanem primeru lastna sredstva, ki jih oseba javnega prava IFP lahko zagotovi v primeru nezadostnosti likvidnih sredstev, razmeroma velika, ker so bili razpoložljiva sredstva in naložbe (150,3 milijona EUR) v skladu s pojasnilom francoskih organov v uvodni izjavi 44 konec leta 2007 enaki približno petkratnemu znesku posojil in finančnih dolgov (25,2 milijona EUR). Komisija tako priznava, da se zdi v sedanjem finančnem položaju vsaj v bližnji prihodnosti malo verjetno, da oseba javnega prava IFP zaradi pomanjkanja lastnih sredstev ne bi mogla odplačati dolgov in bi potrebovala državno posredovanje.

(117)

Čeprav tak finančni položaj nezadostnosti sredstev za osebo javnega prava IFP za zdaj ni verjeten, je to mogoče na daljši rok. V takih okoliščinah bi se zaradi nezmožnosti zagotoviti sredstva s prodajo premoženja povečala uporaba drugih mehanizmov poroštva (predujmi, ugotavljanje odgovornosti države itd.) Drugič, ker je zakonodajalec izdelal sistem varstva premoženja, bi se lahko povečalo število sporov o nekrivdni odgovornosti države ob morebitnem neizpolnjevanju obveznosti osebe javnega prava IFP (87). Komisija je v zvezi s tem seznanjena s trditvijo francoskih organov (88), da državi, če bi menila, da je premoženje osebe javnega prava „nepogrešljivo“ za izvajanje naloge javne službe, in bi torej nasprotovala njegovi prodaji, ne bi bilo treba plačati nadomestila z mehanizmi poroštva. Vendar ugotavlja, da so francoski organi priznali (čeprav zanikajo, da bi oseba javnega prava IFP lahko od tega imela prednost), da mora predstavnik države pri izvajanju postopka, uvedenega z zakonom z dne 16. julija 1980, (89) upoštevati zahtevo po kontinuiteti javne službe. Komisija še meni, da bi lahko taka odločitev javnega organa, da se sredstva ne prodajo zaradi ohranitve javne službe, sprožila nekrivdno odgovornost države zaradi kršitve enakosti pred javnimi bremeni.

(118)

Tretjič, Komisija zaradi razlogov, že predstavljenih v uvodnih izjavah od 185 do 226 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, meni, da imajo pravna sredstva, ki bi upniku ostala za uveljavljanje odgovornosti države, v malo verjetnem primeru, da mu postopek iz zakona iz leta 1980 ne bi omogočal poplačila terjatve, značilnosti mehanizma poroštva.

(119)

Čeprav francoski organi menijo, da odgovornosti države načeloma ni mogoče uveljavljati niti kot krivdno niti kot nekrivdno (90), priznavajo, da bi se lahko zgodilo, da bi sodišče odredilo povrnitev škode upniku, če bi predstavnik države moral pri izvajanju postopka, določenega z zakonom iz leta 1980, upoštevati zahtevo po kontinuiteti javne službe. V tem primeru francoski organi vseeno menijo, da upnik ne bi pridobil nikakršne prednosti, ker bi bila njegova odškodnina primerljiva s tisto, ki bi jo prejel v primeru uporabe občega prava. Komisija v zvezi s tem poudarja nekatere posebnosti posebne pravice, uvedene z zakonom iz leta 1980, in sicer da upniki (zlasti nezavarovani upniki) na podlagi občega prava v zvezi s sodno likvidacijo načeloma ne dobijo poplačanega celotnega dolga in da najpogosteje dolgov podjetja v likvidaciji ne plača tretja oseba.

(120)

Francoski organi poleg tega izpodbijajo, da je mogoče možnosti povrnitve škode, ki so upnikom na voljo z uveljavljanjem odgovornosti, izenačiti z obliko poroštva. Komisija povsem nasprotno meni, da je uveljavljanje odgovornosti države (krivdne ali nekrivdne) pri izvajanju postopka izterjave dolgov javnih oseb iz zakona z dne 16. julija 1980 enako mehanizmu poroštva za namene prava Evropske unije, ker upnikom zagotavlja poplačilo njihove terjatve, s tem ko državo obvezuje za poplačilo te terjatve v primeru neizpolnitve obveznosti osebe javnega prava IFP. Poleg tega je s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: ESČP) v zadevi Société de gestion du port de Campoloro in Société fermière de Campoloro proti Franciji (91) (v nadaljnjem besedilu: zadeva Campoloro) priznano samodejno poroštvo.

(121)

Komisija nazadnje po zgledu dokaza v uvodnih izjavah od 181 do 184 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katerega se smiselno sklicuje, meni, da predlog francoskih organov za pojasnilo odloka o izvajanju zakona iz leta 1980 ni zadosten za izključitev možnosti, da se sredstva zagotovijo z vložkom javnih sredstev.

(122)

Komisija zaradi razlogov, že predstavljenih v uvodnih izjavah od 204 do 211 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, še meni, da odločitev ESČP v zgoraj navedeni zadevi Campoloro dokazuje, da uveljavljanje odgovornosti francoske države v tem primeru deluje kot implicitno poroštvo za dolgove javnih organov in ni povezano z nobenim pogojem škode.

(123)

Komisija zaradi razlogov, že predstavljenih v uvodnih izjavah od 212 do 220 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, meni, da pripombe francoskih organov ne morejo ovreči tega dokaza. Komisija na podlagi navedenega v skladu s svojo ugotovitvijo o poštni zadevi v uvodni izjavi 222 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007 in odločitvi o začetku postopka iz predhodno navedenega sklepa, da lahko v sedanjem stanju francoskega prava upnik osebe javnega prava IFP, ki ni dosegel poravnave svoje terjatve s postopki iz zakona z dne 16. julija 1980, prejme vse zneske, ki ustrezajo neplačani terjatvi, tako da se v skrajnem primeru sklicuje na odgovornost države, kar je v nasprotju s tem, kar se zgodi v likvidacijskem postopku občega prava, v katerem je poplačilo upnika omejeno z vrednostjo razpoložljivih sredstev. Komisija na podlagi navedenega meni, da se odgovornost države obravnava kot poroštvo, da zanjo s francoskim pravim aktom ni določena nobena omejitev in da je tesno povezana z javnopravnim statusom organa dolžnika.

(124)

Komisija je poleg tega zaradi razlogov, že predstavljenih v uvodnih izjavah od 223 do 226 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, seznanjena s francoskim predlogom za vstavitev klavzule v vse pogodbe osebe javnega prava IFP, ki vključujejo terjatev, tako da se omeji tveganje uveljavljanja nekrivdne odgovornosti države samo na podlagi plačilne nesposobnosti osebe javnega prava IFP. Vendar meni, da bi tak pravni okvir ostal krhek in bi obstajali pomisleki o njegovi trajnosti, ker je izjema sprejetega tveganja pravilo, določeno s sodno prakso, ki se lahko vedno spremeni. Vendar Komisija meni, da tak predlog sam po sebi ne zadostuje, ker ne zajema vseh primerov: ne omogoča izključitve možnosti, da bi državno poroštvo veljalo za vse vrste odgovornosti (zlasti nepogodbene in kazenske odgovornosti). Poleg tega ni mogoče pogodbeno določiti, da država ne bo odgovorna za dolgove osebe javnega prava IFP do njenih dolžnikov, ker oseba javnega prava IFP lahko na primer postane dolžnik do tretje osebe z različnimi pravnimi mehanizmi, zlasti z združitvijo z drugim subjektom (100), ki bi imel terjatve tretjih oseb, ki jih sprva ni mogoče opredeliti. Komisija nazadnje v zvezi s terjatvami tretjih oseb meni, da bi se lahko samo s splošnim aktom, s katerim se navede, da država ni porok osebe javnega prava IFP, in ki se uporablja v vseh položajih in za vse vrste tretjih oseb, „odpravilo“ neomejeno poroštvo. Nazadnje, tudi ob predpostavki, da bi francoski predlogi upniku osebe javnega prava IFP popolnoma onemogočili uveljavljanje odgovornosti države, da bi dobil poplačilo svoje terjatve (domneva, ki po mnenju Komisije ni preverjena), na podlagi teh predlogov ni mogoče jasno ugotoviti, kaj bi se zgodilo v primeru plačilne nesposobnosti (101) osebe javnega prava IFP.

(125)

Četrtič, tudi če upnik osebe javnega prava ne bi dobil zadoščenja, lahko uveljavlja pravne učinke upravičene napake, ki jo je storil ob nastanku terjatve glede tega, da naj bi bila vedno poplačana.

(126)

Komisija zaradi razlogov, že predstavljenih v uvodnih izjavah 227, 228 (prva do tretja alinea) in 229 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, meni, da je mogoče s teorijo navideznosti (102) potrditi, da lahko upniki osebe javnega prava IFP na podlagi skupka ujemajočih se pokazateljev utemeljeno menijo, da tako poroštvo vsekakor obstaja (in to čeprav osebi javnega prava IFP na podlagi statusa EPIC quod non pravno ni mogoče dodeliti neomejenega poroštva francoske države). Glavni upoštevni pokazatelji glede na teorijo navideznosti po eni strani izhajajo iz tega, da lahko upniki na podlagi različnih aktov (zakona iz leta 1980 in njegovih izvedbenih ukrepov) ali uradnih dokumentov (proračunskih dokumentov) menijo, da bo država prevzela dolgove EPIC v primeru nezadostnosti sredstev ali da se bo uveljavljala njena odgovornost, po drugi strani pa iz tega, da zaupanje upnikov v obstoj takega poroštva temelji tudi na neobstoju pojasnila francoskih organov o stanju prava na tem področju po zadevi Campoloro in prvih postopkih, ki jih je Komisija sprožila glede statusa EPIC, in nazadnje iz tega, da je v prid tej teoriji tudi neobstoj jasne navedbe o posledicah položaja ustavitve plačil EPIC.

(127)

Komisija želi v obravnavanem primeru dodati, da so bili morebitni upniki osebe javnega prava IFP pred 7. julijem 2006 v pogodbenem razmerju s strokovno ustanovo v smislu akta, imenovanega zakon št. 43-612 z dne 17. novembra 1943 o upravljanju poklicnih interesov, to je s pravno osebo zasebnega prava, pri kateri niso imeli nobenega razloga za prepričanje, da bi imela kakršno koli državno poroštvo. Zato je lahko uporaba teorije navideznosti po potrebi upoštevna samo pri terjatvah, nastalih po spremembi statusa osebe javnega prava IFP.

(128)

Komisija na podlagi ugotovitev svoje izvedenke v poštni zadevi v zvezi s terjatvami, nastalimi po 7. juliju 2006, ugotavlja, da tudi če bi, tako kot trdijo francoski organi, upnik napačno menil, da mora država jamčiti za dolgove oseb javnega prava, natančneje osebe javnega prava IFP, bi bila njegova napaka glede na zgoraj navedene elemente upravičena in bi lahko imela pravne učinke. Če upniku izjemoma ne bi uspelo doseči poravnave njegove terjatve, bi mu bilo vseeno zagotovljeno, da njegova terjatev nikakor ne more izginiti.

(129)

Komisija zaradi razlogov, že predstavljenih v uvodnih izjavah od 230 do 250 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, na katere se smiselno sklicuje, meni, da tudi če upniku osebe javnega prava EPIC v razumnem roku in po uporabi postopkov, opisanih v prejšnjem delu, ni uspelo doseči poravnave njegove terjatve, mu je zagotovljeno, da terjatev ne bo izginila, in sicer v nasprotju s položajem upnika subjekta zasebnega prava v likvidaciji, ki nima nobenega zagotovila za poravnavo svoje terjatve.

(130)

Komisija poudarja, da likvidacija – prenehanje obstoja osebe javnega prava zaradi volje javnega organa s prenehanjem njenih pravic in obveznosti ne obstaja: čeprav to ni izrecno določeno v nobenem aktu, je iz prakse in nekaterih temeljnih načel upravnega prava namreč razvidno, da v primeru prenehanja obstoja na podlagi sklepa javnega organa pravice in obveznosti oseb javnega prava, ki kot take prenehajo obstajati, vedno prevzame neki drugi subjekt, če tega ni, pa država. Z drugimi besedami, dolgovi oseb javnega prava se vedno prenesejo na drugo pravno osebo, ki jih ne more zavrniti, tako da je vsak upnik prepričan, da bo lahko pravice, ki jih ima na podlagi terjatve, uveljavljal zoper drugi organ in da njegova terjatev torej ne bo izginila.

(131)

Komisija se sklicuje na podrobnosti analize v uvodnih izjavah od 233 do 250 zgoraj navedenega sklepa C 56/2007, ki temelji na študiji njene izvedenke v poštni zadevi o logičnem nadaljnjem razvoju, ki zadeva osebe javnega prava, in v kateri je navedeno razlikovanje med tremi vzroki za prenehanje obstoja oseb javnega prava (103): primer oseb javnega prava, ki so prenehale delovati, primer prenehanja obstoja oseb javnega prava zaradi prenehanja obstoja njihovih nalog in najbolj razširjeni primer, prenos naloge, ki nujno vključuje prenos pravic in obveznosti.

(132)

Komisija nazadnje na podlagi mnenja svoje izvedenke v poštni zadevi sklepa, da se dolgovi oseb javnega prava v primeru prenehanja obstoja osebe javnega prava, ki je opravljala nalogo, v praksi vedno prenesejo na drugo pravno osebo javnega prava. Upnikom teh oseb javnega prava, med katerimi je oseba javnega prava IFP, je tako zagotovljeno, da njihove neporavnane terjatve ne bodo prenehale.

(133)

Komisija na podlagi elementov, predloženih za dokaz obstoja poroštva za poplačilo individualnih terjatev in ohranitev obstoja obveznosti osebe javnega prava IFP, sklepa, da od spremembe statusa osebe javnega prava IFP, ki se je zgodila 7. julija 2006:

(134)

Te posebnosti so tesno povezane s statusom osebe javnega prava IFP in kažejo, da ima država vlogo poroka v skrajni sili. Zato je mogoče upravičeno sklepati, da je oseba javnega prava IFP zaradi svojega statusa EPIC upravičena do neomejenega poroštva francoske države.

(135)

Neomejeno državno poroštvo za osebo javnega prava IFP pomeni prenos državnih sredstev v smislu točke 2.1 zgoraj navedenega obvestila o poroštvih. Oseba javnega prava IFP namreč ne plačuje nobene premije za to poroštvo. Tako to pomeni ugodnost za podjetje in zmanjšanje javnih sredstev, ker se država odpoveduje plačilu, ki običajno spremlja poroštva. Poroštvo poleg tega ustvarja tveganje morebitne in prihodnje zagotovitve sredstev države, ki bi lahko bila zavezana plačati dolgove osebe javnega prava IFP (108).

(136)

Nazadnje, neomejeno državno poroštvo za osebo javnega prava IFP je treba pripisati državi, ker izhaja iz kombinacije javnopravnega statusa osebe javnega prava IFP, načel nacionalnega prava in dveh zakonodajnih aktov, to je zakona z dne 25. januarja 1985, ki je postal trgovinski zakonik, in zakona št. 80-539 z dne 16. julija 1980 ter njegovih izvedbenih ukrepov.

(137)

Kot je Komisija že navedla v odločbi, povezani z zgoraj navedenim primerom C 51/2005 (109), v odločitvi o začetku postopka v obravnavanem primeru in v delu 2 („Skupina IFP“), oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe Axens, Beicip-Franlab in Prosernat sestavljajo gospodarsko skupino v smislu konkurenčnega prava: oseba javnega prava IFP ima namreč v neposredni lasti 100 % kapitala družb Axens in Beicip-Franlab, v posredni pa 100 % kapitala družbe Prosernat, hčerinske družbe nadzira z navzočnostjo svojega vodstvenega osebja v njihovih organih odločanja, odloča zlasti o strateških usmeritvah in temeljnih odločitvah za prihodnost hčerinskih družb ter je zavezana z izključnimi sporazumi o prenosu tehnologij, nujnih za izvajanje gospodarskih dejavnosti hčerinskih družb (sporazumi, ki vsebujejo vzajemne pravice do prve zavrnitve (110)), in s pogodbami o zagotavljanju prostorov in osebja, tako da je gospodarsko povezovanje osebe javnega prava IFP in njenih hčerinskih družb Axens, Beicip-Franlab in Prosernat dovolj močno, da dopušča tako ugotovitev. Preučiti je treba tudi natančen obseg državnega poroštva, da se preveri, ali bi se lahko v primeru neizpolnjevanja obveznosti hčerinske družbe zasebnega prava, ki pripada osebi javnega prava IFP, zagotovila javna sredstva za povrnitev škode njenim upnikom (z drugimi besedami, ali so gospodarske dejavnosti hčerinskih družb, ki pripadajo osebi javnega prava IFP, krite ali ne z neomejenim državnim poroštvom).

(138)

Družba UOP Limited se v pripombah ni izrekla o tem vprašanju. Pri svojih trditvah se opira na to, kako udeleženci na trgu dojemajo subjekt „IFP/Axens“, pri čemer ima skupina IFP po njenem mnenju pri dobaviteljih ter strankah in ponudnikih kapitala zaradi tega dojemanja prednost. Ta vidik bo preučen v delu 7.1.4 tega sklepa, namenjenem preučitvi prednosti, ki jih ima skupina IFP zaradi ukrepa.

(139)

Francoski organi pa, kot je navedeno v uvodni izjavi 47, zanikajo obstoj državnega poroštva za hčerinske družbe, ki pripadajo osebi javnega prava IFP, zlasti zaradi njihovega statusa delniških družb občega prava.

(140)

Komisija bo v skladu z dokazom obstoja neomejenega poroštva za osebo javnega prava IFP, predstavljenim v delu 7.1.1.1, po vrsti preučila, ali imajo upniki hčerinskih družb zasebnega prava, ki pripadajo osebi javnega prava IFP, poroštvo za poplačilo svojih individualnih terjatev (A) ali poroštvo za ohranitev obveznosti navedenih hčerinskih družb (B) v primeru nezadostnosti sredstev.

(141)

Hčerinske družbe osebe javnega prava IFP imajo status delniških družb. Kot pravne osebe zasebnega prava (v nasprotju s svojim kontrolnim delničarjem, ki je oseba javnega prava) v celoti spadajo na področje uporabe občepravnih postopkov sanacije in sodne likvidacije (111) v Franciji.

(142)

Pred preučitvijo, ali se lahko odgovornost kontrolnega delničarja, tj. osebe javnega prava IFP, uveljavlja za njegove hčerinske družbe (b), je treba najprej predstaviti občepravni postopek sodne likvidacije, ki bi veljal za hčerinske družbe zasebnega prava v primeru ustavitve plačil (a).

(143)

Če bi bila katera hčerinska družba skupine IFP, ki je delniška družba, v položaju ustavitve plačil (z drugimi besedami, če z razpoložljivimi sredstvi ne bi več mogla poravnati zapadlih obveznosti) in je očitno ne bi bilo mogoče sanirati (112), bi se zanjo po postopku občega prava (113) začela sodna likvidacija. Dolžnik bi po potrebi zaprosil za začetek postopka (114) najpozneje v petinštiridesetih dneh po ustavitvi plačil (razen če ni zaprosil že za začetek spravnega postopka). Namen takega postopka sodne likvidacije bi bil ustaviti dejavnost podjetja ali unovčiti njegovo premoženje s skupno ali ločeno prodajo njegovih pravic in premoženja (115). Sodišče bi v sodni odločbi (116), s katero bi se začela sodna likvidacija, določilo stečajnega sodnika in za likvidacijskega upravitelja imenovalo sodnega upravitelja ali osebo, izbrano na podlagi njene usposobljenosti na tem področju. Likvidacijski upravitelj bi nato v mesecu, v katerem je bil imenovan, pripravil poročilo o položaju podjetja, nato pa bi prešel na postopke likvidacije in preizkusa (117) terjatev (118). Izkupiček likvidacije bi se zatem razdelil med upnike glede na njihov položaj (prednostni in hipotekarni upniki, upniki s posebnim premičninskim zavarovanjem, nezavarovani, tj. neprivilegirani upniki, sorazmerno z njihovimi terjatvami).

(144)

Če ni več zapadlih obveznosti, likvidacijski upravitelj pa ima na voljo dovolj sredstev za povrnitev škode upnikom ali če se postopki sodne likvidacije ne morejo nadaljevati zaradi nezadostnosti sredstev, sodišče razglasi ustavitev postopka sodne likvidacije (119). Za dolžnika po ustavitvi postopka velja načelo o prepovedi ponovnega začetka postopka. Z drugimi besedami, sodna odločba o ustavitvi postopka sodne likvidacije zaradi nezadostnosti sredstev upnikom ne daje možnosti za postopek proti dolžniku, razen (120) če je terjatev nastala zaradi kazenske obsodbe ali pravic, povezanih z upnikom.

(145)

Kot je pojasnila izvedenka Komisije v poštni zadevi, v nekaterih gospodarskih družbah, zlasti delniških družbah in družbah z omejeno odgovornostjo, družbenikom običajno ni treba poplačati dolgov strukture, v kateri so udeleženi, v znesku, višjem od njihovega prvotnega vložka. Hčerinske družbe, ki pripadajo osebi javnega prava IFP, kot delniške družbe spadajo prav v to kategorijo. Zato je v skupini IFP kot v vsaki drugi skupini družb v primeru neizpolnjevanja obveznosti hčerinske družbe, ustanovljene v obliki družbe z omejenim tveganjem (v tem primeru delniške družbe), če ni jamstev, poroštev, garancij, pisem o nameri ali patronatskih izjav (121), ki bi jo izrecno zavezovali, odgovornost matične družbe omejena na izgubo njenih vložkov (kot pri vsakem drugem navadnem delničarju).

(146)

Ker oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe spadajo v isto gospodarsko skupino v smislu konkurenčnega prava, je treba preveriti, ali se lahko v francoskem pravu gospodarskih družb na podlagi odnosa gospodarske odvisnosti hčerinskih družb od svoje matične družbe v primeru neizpolnjevanja obveznosti navedenih hčerinskih družb zasebnega prava samodejno uveljavlja odgovornost osebe javnega prava IFP ali ne in s tem zagotovijo javna sredstva, pri čemer država zagotavlja glavni del financiranja in je osebi javnega prava dodelila implicitno državno poroštvo.

(147)

Komisija lahko po tej temeljiti preučitvi sklepa, da se odgovornost kontrolnega delničarja hčerinske družbe v primeru njenega neizpolnjevanja obveznosti v francoskem civilnem in trgovinskem pravu načeloma ne uveljavlja, razen za dokaz krivde kontrolnega delničarja pri upravljanju svoje hčerinske družbe (i). Nedavni osnutki reforme civilnega zakonika, ki so bili nato opuščeni in so bili namenjeni prav širitvi načela odgovornosti za dejanja druge osebe na odnos med matično družbo in hčerinskimi družbami skupine, nasprotno potrjujejo, da takega načela za zdaj v francoskem pravu ni (ii).

(148)

Hierarhična odgovornost v skladu s pravnimi teoretiki (122) sama po sebi nikoli ne izvira iz organizacije skupine. V francoskem pravu naj bi veljalo načelo osebne odgovornosti iz člena 1382 civilnega zakonika (123). Dostop do premoženja matične družbe bi bil torej mogoč samo v primeru nezakonitega ravnanja, za katero je odgovorna matična družba.

(149)

Najprej, ker je matična družba skupine IFP v obravnavanem primeru pravna oseba javnega prava (oseba javnega prava IFP), to vprašanje pomeni dodatno težavo: predhodno se je treba namreč vprašati o sodnem organu (upravnem ali rednem), ki bi bil v francoskem sistemu po potrebi pristojen za ugotavljanje morebitne odgovornosti pravne osebe javnega prava, ki nadzira pravno osebo zasebnega prava, ki je v sodni likvidaciji.

(150)

Komisija ugotavlja, da je sodišče za spore pri odškodninskih tožbah zaradi nezadostnosti sredstev (124) dolgo menilo, da je redno sodišče pristojno, če je javna oseba pravni upravitelj (125), upravno sodišče pa, če je javna oseba dejanski upravitelj (126). Vendar se zdi, da razdelitev pristojnosti med upravnimi in rednimi sodišči na tem področju odslej temelji na vrsti izvajanih storitev, glede na to, ali gre za javno upravno službo ali dejavnost industrijske ali komercialne narave.

(151)

Prav za delniške družbe Axens, Beicip-Franlab in Prosernat, hčerinske družbe zasebnega prava pod nadzorom osebe javnega prava IFP, je iz podatkov v spisu, zlasti tistih, ki so navedeni v uvodni izjavi 159, razvidno, da je njihova dejavnost gospodarska (133), in ne upravna. Poleg tega večina sredstev navedenih podjetij izvira iz prihodkov iz poslovanja, ustvarjenih z njihovimi gospodarskimi dejavnostmi, ne pa iz javnega financiranja. Nazadnje je treba pripomniti, da so bile navedene hčerinske družbe, ki pripadajo osebi javnega prava IFP, ustanovljene kot gospodarske družbe na pobudo pravne osebe zasebnega prava (134) (in ne javne osebe, ker se je oseba javnega prava IFP v EPIC spremenila šele 7. julija 2006). Zato se industrijska in komercialna narava dejavnosti družb Axens, Beicip-Franlab in Prosernat ne zdi sporna, v primeru sodne likvidacije pa bi bila za odločanje o morebitni tožbi na ugotovitev odgovornosti proti osebi javnega prava IFP nedvomno pristojna redna sodišča.

(152)

V teh okoliščinah je treba preveriti pogoje za uveljavljanje odgovornosti kontrolnega delničarja z vidika sodne prakse kasacijskega sodišča. Toda postavljeni pogoji za širitev postopka sodne likvidacije, začetega v zvezi z določeno osebo (hčerinsko družbo), na drugo pravno osebo (matično družbo) so zelo strogi. Če hčerinska družba ne izpolnjuje obveznosti, morajo žrtve njenega ravnanja za prejetje odškodnine dokazati krivdno ravnanje matične družbe, zlasti zanikanje matične družbe, da je njena hčerinska družba pravna oseba (α), in protipravno upravljanje nadzorovane družbe (β).

(153)

V skladu s sodno prakso kasacijskega sodišča obstaja možnost, da se odgovornost matične družbe razširi na ravnanje njenih hčerinskih družb v dveh izjemnih primerih (135): če je premoženje hčerinskih družb združeno s premoženjem matične družbe (primer, imenovan „združitev premoženja“) in če so hčerinske družbe fiktivne pravne osebe (primer, imenovan „fiktivnost pravne osebe“).

(154)

Pojem „združitev premoženja“ (136) na splošno označuje položaj, ko ni mogoče določiti, na katero računovodstvo ločenih pravnih subjektov se nanašajo posamezna sredstva ali obveznosti. Vendar za dokaz take združitve premoženja ne zadostujejo povezave med družbami v skupini, tudi če so tesne. Prav tako niti istovetnost družbenikov ali upraviteljev ali celo istovetnost sedeža (137) sami po sebi ne omogočata ugotovitve o združitvi premoženja. Formalizacija odnosov znotraj skupine v okviru pogodb, ki so jih sklenile matična družba in hčerinske družbe, najpogosteje zadostuje za izločitev vsake možnosti za združitev premoženja (138).

(155)

Zdi se, da je kasacijsko sodišče v dveh nedavnih zadevah Metaleurop (139) in AOL Liberté (140) še okrepilo nadzor nad pogoji širitve postopka v zvezi z matično družbo skupine. Celo če je povezanost med družbami skupine zelo tesna, to ne pomeni nujno združitve premoženja. V skladu s pravnimi teoretiki (141)„[n]iti pogodbe o denarnih sredstvih in menjavi med subjektoma, niti izmenjave osebja, niti predujmi matične družbe, niti prevzem pristojnosti matične družbe za upravljanje hčerinske družbe ne kažejo na splošno nepregledne računovodske izkaze, ki bi utemeljevali združitev premoženja.“ Zdi se torej posebno težko uveljavljati odgovornost matične družbe za ravnanje katere od njenih hčerinskih družb na podlagi združitve njunega premoženja (142), ker je dokazni standard, ki ga zahteva kasacijsko sodišče za dokaz tega, zelo visok.

(156)

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da je Komisija že poudarila, da „so računovodski izkazi osebe javnega prava IFP in zadevnih hčerinskih družb kot različnih pravnih subjektov ločeni“ (143). Poleg tega sporazumi, ki so jih podpisale oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe, zlasti izključni sporazumi o prenosu tehnologij, ali posredovanje osebja (144) ne kažejo na splošno nepreglednost računovodskih izkazov, ki bi utemeljevala združitev premoženja v smislu sodne prakse kasacijskega sodišča, ker je vsaka storitev posebej vknjižena v bilancah vsakega subjekta iz skupine IFP, kot bo med drugim ugotovljeno v delih 7.1.4 in 7.3.

(157)

Pri „fiktivnosti pravne osebe“ gre za določitev neobstoja elementov družbene pogodbe hčerinske družbe (affectio societatis) za dokaz, da družba dejansko ne obstaja. Kasacijsko sodišče (145) meni, da gre za fiktivno družbo, kadar pravna oseba, zoper katero je začet postopek, obstaja samo navidezno, ker se njena dejavnost ne razlikuje (146) od dejavnosti poslovodje, ki je fizična ali pravna oseba.

(158)

Komisija na podlagi javno dostopnih informacij (147) še ugotavlja, da oseba javnega prava IFP ter družbe Axens, Beicip-Franlab in Prosernat nimajo istih kontaktnih podatkov niti istih krajev poslovanja:

(159)

Poleg tega so v obravnavanem primeru gospodarske dejavnosti vsake hčerinske družbe resnične, tako da jih seveda ni mogoče opredeliti kot fiktivne, zlasti ker je kasacijsko sodišče, kot kaže, zelo zahtevno pri opredelitvi pravne osebe kot „fiktivne“ (155):

(160)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da razen v primeru napak pri upravljanju, kar bomo preučili v uvodnih izjavah od 161 do 164, izredno redki primeri – kot sta fiktivnost hčerinske družbe kot pravne osebe ali združitev premoženja hčerinske in matične družbe –, ki so določeni v sodni praksi za uveljavljanje odgovornosti matične družbe za njene hčerinske družbe, v obravnavanem primeru zagotovo niso izpolnjeni. Zato Komisija meni, da niso izpolnjeni pogoji za samodejno ugotavljanje odgovornosti osebe javnega prava IFP v primeru likvidacije njenih hčerinskih družb Axens, Beicip-Franlab in Prosernat.

(161)

V primeru protipravnega izvajanja nadzora nad hčerinsko družbo se lahko običajno uveljavlja odgovornost matične družbe (156). Če je zadnjenavedena storila napake pri nadzoru, ki ga mora izvajati nad upravljanjem svojih hčerinskih družb, je „v skladu s sodno prakso zlasti za skupine družb dovoljeno ugotavljanje odgovornosti matične družbe“ (157). V primeru napak pri upravljanju matične družbe, ki je delovala kot pravni ali dejanski upravitelj hčerinske družbe v težavah, se lahko v skladu s pravnimi teoretiki v primeru likvidacije uveljavlja njena odgovornost (158). Matična družba se namreč lahko kot družbenica hčerinske družbe (159) šteje za odgovorno, če se ji lahko pripišejo krivdna ravnanja, zaradi katerih se je nadzorovana družba znašla v težavah (160).

(162)

Upravitelji so torej v skladu z občim pravom odgovorni za svojo družbo, njene družbenike ali upnike (161). Upniki katere od hčerinskih družb, katerih plačila so bila ustavljena, bodo poskušali v primeru skupine dokazati, da je bila matična družba – pravni ali dejanski (162) – upravitelj hčerinske družbe. Zato krivdna odgovornost matične družbe za hčerinsko družbo določa zlasti pravo kolektivnih postopkov (163), in sicer v okviru tožbe na ugotovitev odgovornosti za nezadostnost sredstev (164), če navedena družba ravna kot upravitelj (165) svoje hčerinske družbe. Da pa bi se krivdna odgovornost matične družbe uveljavljala, je treba predložiti dokaz za tako krivdo, zlasti za vzročno zvezo med krivdo in škodo zaradi ravnanja hčerinske družbe (166).

(163)

Iz zgoraj navedenega je vsekakor razvidno, da tako uveljavljanje krivdne odgovornosti nikakor niso jamčevalni zahtevki, ker vedno temeljijo na krivdni odgovornosti matične družbe. Zato na podlagi takih zahtevkov ni mogoče določiti splošnega načela odgovornosti matične družbe za hčerinske družbe, ki bi bilo v nasprotju z načelom omejitve odgovornosti delničarja na prvotne vložke delniških družb, razen če bi bile te delniške družbe fiktivni subjekti ali bi bilo njihovo premoženje združeno s premoženjem matične družbe, kar se lahko v obravnavanem primeru izključi.

(164)

Nazadnje je iz sodne prakse kasacijskega sodišča razvidno, da uporaba načela krivdne odgovornosti matične družbe pri upravljanju hčerinske družbe nikakor ni podobna mehanizmu, enakovrednemu sistemu poroštva.

(165)

V sedanjem stanju prava se torej v skladu z ugotovitvami nedavnega informativnega parlamentarnega poročila (167) zdi, da se pri „rešitvah iz sodne prakse poudarja ovira, ki jo pomeni status pravne osebe za pripis odgovornosti“ (168) (poudarek dodan).

(166)

Ta ovira se zdi tako nepreklicna, da se je v Franciji nedavno vnela razprava o primernosti reforme civilnega zakonika, s katero bi se odgovornost za dejanja drugih oseb (169) (zlasti v odnosih hčerinskih družb v skupini z matično družbo) razširila na položaje gospodarske odvisnosti. Zdi se, da nekatera združenja potrošnikov (170) iz zgoraj navedenega parlamentarnega poročila posebno obžalujejo, da tehnika „hčerinjenja“ družb nekaterim subjektom v primeru poznejšega spora omogoča, da se sklicujejo na pravno razdrobljenost družb v skupini, če gre za odgovornost hčerinske družbe, čeprav je v komercialnih ponudbah poudarjena podoba skupine družb, ki so povsem povezane in ponujajo paket storitev.

(167)

V členu 1355 predhodnega predloga Catala (171) je bila nedavno predlagana uvedba nove podlage za odgovornost za dejanja drugih oseb, s katero bi se omajalo načelo pravne samostojnosti hčerinskih družb:

„Člen 1355

Kdor ureja način življenja in organizira delovanje tistih, ki so povzročili škodo, mu daje okvir in ga nadzira v lastnem interesu, je polnopravno odgovoren za to škodo. […]“

(168)

V pripombah avtorjev navedenega predhodnega predloga so pojasnila o novostih, predlaganih v navedenem besedilu v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo za dejanja drugih oseb. Z njegovim sprejetjem bi bilo kot mogoča podlaga dodano „dejstvo, da se daje okvir dejavnosti druge osebe in se jo organizira v osebnem interesu tistega, ki izvaja nadzor“ (172), kar bi temeljito spremenilo sedanje stanje prava, zlasti ker bi bile te odgovornosti odslej stroge: pri njih ne bi bilo „treba dokazati krivde odgovorne osebe, temveč bi bilo treba dokazati dejanje, na podlagi katerega bi se lahko uveljavljala osebna odgovornost neposrednega povzročitelja, če ne bi ravnal pod nadzorom druge osebe“ (173).

(169)

V odstavku 2 člena 1360 predhodnega predloga je to načelo uporabljeno za primer odgovornosti matične družbe skupine družb za njene hčerinske družbe:

„Člen 1360

[…] Odgovoren je tudi tisti, ki nadzira gospodarsko ali premoženjsko dejavnost strokovnjaka v odvisnem položaju, čeprav deluje za svoj račun, če žrtev ugotovi, da je škodni dogodek povezan z izvajanjem nadzora. To velja zlasti za matične družbe za škodo, ki so jo povzročile njihove hčerinske družbe, ali koncedente za škodo, ki so jo povzročili njihovi koncesionarji.“ (poudarek dodan)

(170)

Iz navedenega je razvidno, da nasprotno v sedanjem stanju francoskega prava uveljavljanje odgovornosti matične družbe za njeno hčerinsko družbo vsekakor predpostavlja, kot je prikazano zgoraj, da se predloži dokaz o krivdi prve v položaju druge.

(171)

Komisija je v zvezi s predvidenim razvojem francoskega pozitivnega prava seznanjena s tem, da se zdi, da je bila reforma, načrtovana v zvezi s tem, opuščena. Delovna skupina odbora za zakonodajo se namreč v okviru zgoraj navedenega parlamentarnega poročila ni strinjala z nikakršno „uvedbo obstoja nekrivdne odgovornosti zaradi gospodarske odvisnosti“ (Priporočilo št. 19). Poleg tega se zdi, da tovrstna reforma ni več na dnevnem redu: ni je zlasti v predlogu zakona št. 657 o reformi civilne odgovornosti (174), predstavljenem med rednim zasedanjem 2009–2010 (evidentiranim pri predsedstvu senata 9. julija 2010).

(172)

Skratka, v nasprotju z odgovornostjo države v primeru neizpolnjevanja obveznosti njenih oseb javnega prava, ki ima značilnosti mehanizma poroštva (zlasti) zaradi svoje samodejnosti, v sedanjem stanju francoskega prava ni implicitnega in samodejnega ugotavljanja odgovornosti matičnih družb za ravnanje njihovih hčerinskih družb zasebnega prava, ki so v postopku likvidacije.

(173)

Komisija lahko na podlagi zgoraj navedenega sklepa, da bi pravice in obveznosti hčerinskih družb osebe javnega prava IFP prenehale obstajati, če bi te družbe kot delniške družbe po postopku likvidacije prenehale obstajati. Njihov kontrolni delničar, oseba javnega prava IFP, bi lahko seveda v takih okoliščinah predhodno vložil dodatni kapital (175), da bi preprečil njihovo prenehanje – likvidacijo. S tako vložitvijo sredstev bi se torej lahko zagotovila ohranitev terjatev, ki jih imajo tretje osebe do navedenih hčerinskih družb.

(174)

Vendar bi tedaj šlo za strateško odločitev osebe javnega prava, ne pa za zakonsko obveznost, ki bi samodejno veljala zanjo. Taka odločitev bi bila poleg tega strogo urejena s pravom državnih pomoči: če navedeno posredovanje s kapitalom ne bi bilo utemeljeno z ravnanjem zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, bi ga morala predhodno preveriti (in odobriti) Evropska komisija po priglasitvi francoskih organov.

(175)

Komisija zato lahko sklepa, da upniki hčerinskih družb osebe javnega prava IFP v primeru postopka likvidacije nimajo nobenega zagotovila, da bodo njihove terjatve poplačane.

(176)

Komisija lahko na podlagi zgoraj navedenega sklepa, da upniki hčerinskih družb zasebnega prava, ki pripadajo skupini IFP, v nasprotju z upniki osebe javnega prava IFP nimajo poroštva za poplačilo svojih individualnih terjatev niti za ohranitev obstoja navedenih delniških družb v primeru likvidacije. Iz tega izhaja, da hčerinske družbe zasebnega prava niso krite z neomejenim poroštvom, ki ga ima oseba javnega prava IFP zaradi svojega statusa. Komisija utemeljuje analizo s tem, da za upnike hčerinskih družb zasebnega prava, ki pripadajo osebi javnega prava IFP, velja naslednje:

(177)

Komisija poudarja, da je že sprejela podobne sklepne ugotovitve v drugih primerih, v katerih je menila, da delniška družba v stoodstotni lasti osebe javnega prava ali države ni bila krita z neomejenim državnim poroštvom, ki ga je imel njen delničar. Komisija je o delniških družbah v neposredni lasti države leta 2003 v zadevi EDF (176) menila, da je bilo zaradi preoblikovanja EPIC v delniško družbo občega prava, s tem pa njene podreditve občemu pravu stečaja, odpravljeno dotedanje poroštvo, ki ga je bilo deležno podjetje. Ta usmeritev je bila nazadnje potrjena, ko je bilo podjetje La Poste preoblikovano v delniško družbo (177) v stoodstotni državni lasti. Komisija je v zvezi z delniškimi družbami v lasti oseb javnega prava potrdila, da je v zgoraj navedeni odločitvi o ustanovitvi podjetja La Banque Postale pravni status take hčerinske družbe, ki je delniška družba v popolni lasti osebe javnega prava (v tem primeru podjetja La Poste, ki je imelo tedaj status osebe javnega prava, primerljiv z EPIC), sam po sebi zadostoval, da je bil zanjo obstoj neomejenega poroštva izključen (178).

(178)

Kot je Komisija že navedla v predhodnih odločbah v zvezi z osebo javnega prava IFP (179), ima ta v skladu s svojim statutom tri naloge:

(179)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31, francoski organi menijo, da je oseba javnega prava IFP raziskovalna organizacija s tremi nalogami v splošnem interesu (raziskave, usposabljanje in dokumentacija).

(180)

Komisija še meni, da se lahko oseba javnega prava IFP glede na dodeljene naloge opredeli kot „raziskovalna organizacija“ v smislu točke 2.2(d) Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (180) (v nadaljnjem besedilu: okvir R & R & I): njen glavni cilj je izvajanje temeljnih raziskav (181), industrijskih raziskav (182) ali eksperimentalnega razvoja (183) ter razširjanje njihovih rezultatov z učenjem, objavami ali prenosom tehnologij.

(181)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (184) se lahko (185) na podlagi javnega financiranja dejavnosti, ki jih izvaja raziskovalna organizacija (vključno z njihovim kritjem z neomejenim državnim poroštvom), odobri državna pomoč, če zadevna organizacija izvaja gospodarsko dejavnost, to je dejavnost, pri kateri se na določenem trgu ponujajo blago in storitve (186), in to neodvisno od njenega pravnega statusa in načina financiranja.

(182)

Komisija je v zvezi z gospodarsko (ali negospodarsko) naravo dejavnosti raziskovalnih organizacij v svoji praksi odločanja (187) pojasnila, kaj po njenem mnenju spada v eno ali drugo kategorijo.

(183)

Komisija o glavnih dejavnostih raziskovalnih organizacij meni, da načeloma vključujejo negospodarske dejavnosti, zlasti:

(184)

Poleg tega meni, da so dejavnosti prenosa tehnologij (licenciranje, ustvarjanje „oddaljenih podjetij“ ali druge oblike upravljanja znanja, ki so jih oblikovale raziskovalne organizacije) negospodarske, če so te dejavnosti interne (188) in je ves dohodek od njih znova vložen v osnovne dejavnosti raziskovalnih organizacij.

(185)

Vendar Komisija meni, da raziskave, ki se izvajajo po pogodbi z industrijo, oddajanje raziskovalne infrastrukture ali svetovalno delo (189) spadajo med gospodarske dejavnosti.

(186)

V obravnavnem primeru neomejeno poroštvo, dodeljeno osebi javnega prava IFP zaradi njenega statusa EPIC, krije obenem njene negospodarske (kar samo po sebi z vidika prava državnih pomoči ne povzroča težav) in gospodarske dejavnosti, ki so dveh vrst.

(187)

Francoski organi so v zvezi s prvo vrsto gospodarskih dejavnosti kljub mnenju, navedenem v uvodni izjavi 31, da so dejavnosti osebe javnega prava IFP večinoma negospodarske, v dopisih z dne 13. januarja in 16. julija 2010 potrdili, da oseba javnega prava IFP zunaj izključnih področij dejavnosti svojih hčerinskih družb opravlja storitve, ki zajemajo zlasti oddajanje naprav in prostorov, posredovanje osebja in pravne storitve za hčerinske družbe ter storitve pogodbenih raziskav za tretje osebe in za svoje hčerinske družbe. Take dejavnosti so v skladu z navedbo v uvodni izjavi 185 vsekakor gospodarske v pomenu, ki ga temu običajno daje Komisija.

(188)

Pri drugi vrsti gospodarskih dejavnosti so dejavnosti prenosa tehnologij, kot so licenciranje, ustvarjanje „oddaljenih podjetij“ ali druge oblike upravljanja znanja, ki so jih oblikovale raziskovalne organizacije, načeloma, kot je navedeno v uvodni izjavi 184, negospodarske dejavnosti, če so interne in če je dohodek od njih znova vložen v osnovne dejavnosti raziskovalnih organizacij. Vendar zaradi zelo posebnih odnosov med osebo javnega prava IFP in njenimi hčerinskimi družbami zasebnega prava v skladu z ugotovitvijo Komisije v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 „[n]ekatere dejavnosti skupine IFP niso negospodarske dejavnosti, če jih lahko njene hčerinske družbe tržno izkoriščajo“ (190). Komisija je namreč ugotovila, da zadevnih hčerinskih družb ni mogoče obravnavati kot nosilcev dejavnosti, ki so neodvisni od svoje matične družbe, če so njihove dejavnosti vključene v razvojno strategijo osebe javnega prava IFP, če zadnjenavedena izvaja pravni in tudi dejanski nadzor, če izključni sporazumi kažejo na veliko gospodarsko povezovanje ter če imajo nosilci dejavnosti v zadevnih sektorjih skupno podobo o osebi javnega prava IFP in zadevnih hčerinskih družbah. Prenose tehnologij, zlasti tistih, ki so rezultat industrijskih raziskav (191), med osebo javnega prava IFP in njenimi hčerinskimi družbami Axens, Beicip-Franlab in Prosernat je zato treba opredeliti kot gospodarske dejavnosti v smislu konkurenčnega prava.

(189)

Iz dela 7.1.1 je razvidno, da so z državnim poroštvom krite samo dejavnosti, ki jih oseba javnega prava IFP izvaja neposredno, v nasprotju z dejavnostmi, ki jih izvajajo njene hčerinske družbe zasebnega prava, ki ne spadajo na področje kritja.

(190)

Poleg tega med dejavnostmi, ki jih neposredno izvaja oseba javnega prava IFP, lahko morebitno državno pomoč zajema samo kritje njenih gospodarskih dejavnosti z državnim poroštvom, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz člena 107(1) PDEU.

(191)

Nazadnje je iz dela 7.1.2 razvidno, da so te gospodarske dejavnosti po eni strani omejene na dejavnosti pogodbenih raziskav, ki jih izvaja oseba javnega prava IFP, po drugi strani pa na dejavnosti prenosa tehnologij na izključnih področjih dejavnosti hčerinskih družb Axens, Prosernat in Beicip-Franlab ter na dejavnosti oddajanja infrastrukture, posredovanja osebja in pravne storitve.

(192)

Komisija bo v dveh korakih analizirala morebitne prednosti, ki bi jih skupina IFP lahko imela zaradi neomejenega poroštva, dodeljenega njeni matični družbi, osebi javnega prava IFP, zaradi njenega statusa EPIC: najprej bo preučila morebitne prednosti, nastale za matično družbo (7.1.4.1), nato pa še tiste, ki bi se lahko prenesle na njene hčerinske družbe (7.1.4.2).

(193)

Komisija je v zgoraj navedeni odločitvi o začetku postopka v skladu s točko 2.1.3 zgoraj navedenega obvestila o poroštvih navedla, da bi lahko oseba javnega prava IFP po njenem mnenju imela prednosti zaradi statusa EPIC, zlasti zaradi ugodnejših pogojev financiranja (192) na kapitalskih trgih, pri čemer navedena prednost izvira iz neuporabe občepravnih postopkov sanacije in sodne likvidacije za pravne osebe javnega prava. Komisija je poleg tega ugotovila, da bi državno poroštvo v primeru neizpolnjevanja obveznosti osebe javnega prava zajemalo vse terjatve osebe javnega prava, ki so lahko v skladu s pojasnilom v uvodni izjavi 71 odločitve o začetku postopka „ne samo finančne, ampak tudi komercialne ali druge narave“, zlasti terjatve dobaviteljev (katerih računi niso bili plačani) ali strank (ki jim niso bile zagotovljene storitve).

(194)

Zato Komisija po temeljiti preučitvi zadevnega ukrepa meni, da je treba analizirati obstoj morebitne prednosti za osebo javnega prava IFP v odnosih z bančnimi in finančnimi ustanovami (A), dobavitelji (B) in strankami (C).

(195)

Komisija v zgoraj navedeni odločitvi o začetku postopka kljub priznavanju, da oseba javnega prava IFP ni predmet bonitetne ocene zunanje bonitetne agencije, (193) poudarja, da upniki pri financiranju, dodeljenem osebi javnega prava IFP, nujno ocenijo tveganje neplačila (194). Ker oseba javnega prava IFP „za financiranje svojega dolga uporablja trg posojil“, Komisija navaja, da na stopnji predhodne preučitve ne more izključiti, da ima lahko ta oseba pri presoji finančnih trgov gospodarsko prednost, povezano z upoštevanjem vloge države kot poroka v skrajni sili za dolgove osebe javnega prava IFP.

(196)

Komisija je po temeljiti preučitvi seznanjena s podatki iz uvodne izjave 64, ki jih je predložila Francija in so povzeti v Preglednici 1 te uvodne izjave (v kateri „KEUR“ pomeni „tisoč EUR“).

Preglednica 1

Zadolženost osebe javnega prava IFP v obdobju od 2005 do 2010

(197)

Iz navedenih podatkov izhaja, da oseba javnega prava IFP po spremembi statusa, torej v obdobju med letoma 2006 in 2009, za katero so podatki na voljo, za posojila z zapadlostjo nad enim letom ni najemala posojil pri posojilnih ustanovah. Oseba javnega prava IFP je v istem obdobju po spremembi statusa samo enkrat, in sicer leta 2009, najela posojilo z rokom zapadlosti manj kot eno leto za zanemarljiv znesek […] (*) EUR. Poleg tega je treba ugotoviti, da je bila tedanja obrestna mera [banke št. 3] (**) (EONIA + […] (*) %) za […] (*) bazičnih točk višja (vse drugo sicer nespremenjeno) od obrestne mere, ki jo je oseba javnega prava IFP iztržila leta 2005 pri [banki št. 1] (**) (EONIA + […] (*) %), ko je bila še pravna oseba zasebnega prava in torej še ni bila krita z državnim poroštvom, ki ga ima danes zaradi statusa osebe javnega prava.

(198)

Francoski organi so za leto 2010 pojasnili, da je oseba javnega prava IFP prejela štiri ponudbe kreditnih linij v znesku […] (*) EUR, po letni obrestni meri med EONIA + […] (*) % pri [banki št. 4] (**) (plus strošek rezervacije sredstev posojila v višini […] (*) %, kar je […] (*) EUR), ali [banki št. 5] (**) (plus strošek rezervacije sredstev posojila v višini […] (*) %, kar je […] (*) EUR), in EONIA + […] (*) % pri [banki št. 3] (**) (plus strošek rezervacije sredstev posojila v višini […] (*) %, kar je […] (*) EUR), ali [banki št. 1] (**) (plus strošek rezervacije sredstev posojila v višini […] (*) %, kar je […] (*) EUR). Oseba javnega prava IFP je prejela tudi drugo ponudbo „spot“ od [banke št. 3] (**) (glede na izbrano trajanje črpanja posojila) po obrestni meri EURIBOR + […] (*) %. Komisija je seznanjena, da so navedene obrestne mere enake tistim, ki jih je IFP iztržila pred spremembo statusa leta 2006, ko je bila še pravna oseba zasebnega prava, ki ni bila krita z državnim poroštvom.

(199)

Komisija ob upoštevanju zgoraj navedenega priznava, da oseba javnega prava IFP v obdobju od spremembe statusa do leta 2010 ni imela dejanske gospodarske prednosti zaradi svojega statusa EPIC v odnosih z bančnimi in finančnimi ustanovami. Z drugimi besedami, zdi se, da morebitna prednost, ki bi jo podjetje lahko imelo od neomejenega poroštva v obliki posojilnih obrestnih mer, ugodnejših od tržnih pogojev, v zadevnem obdobju ni bila izkoriščena.

(200)

Taka ugotovitev seveda velja samo za preteklost, ker Komisija ne more predvideti prihodnjega vedenja udeležencev na trgu niti sprememb v njihovem dojemanju vpliva državnega poroštva na tveganje neplačila osebe javnega prava IFP. Zato bodo morali francoski organi v okviru letnih poročil, ki jih bodo morali v prihodnje predložiti Komisiji, navesti informacije o ravni in pogojih zadolženosti osebe javnega prava IFP in predložiti dokaz, da so navedena posojila v skladu s tržnimi pogoji, ali v oceno najvišjih zneskov učinkov poroštva dodati bruto ekvivalent ustrezne pomoči po podobni metodi, kot je opisana v Preglednici 6 v uvodni izjavi 300.

(201)

Komisija je nazadnje seznanjena s predlogom francoskih organov, da se za vsak posel v pogodbo o financiranju (za vsak instrument iz pogodbe) vključi naslednje:

„ Za izdajo/program/posojilo ni odobreno nobeno neposredno ali posredno državno poroštvo. Država v primeru plačilne nesposobnosti osebe javnega prava IFP ne bo odgovorna za poplačilo terjatev namesto te osebe.“

(202)

V teh okoliščinah se bo lahko z navedeno zavezo poleg vseh drugih obveznosti Francije, tudi če samo z njo ne bo mogoče urediti vprašanja obstoja poroštva, po potrebi uveljavljala izjema sprejetega tveganja, morebitni negativni učinki poroštva pa se bodo precej omejili.

(203)

Pri dobaviteljih v nasprotju z navedbami francoskih organov (glej uvodno izjavo 65) ne zadostuje, da za osebo javnega prava IFP v pravu Evropske unije ali nacionalnem pravu velja obveznost zbiranja ponudb, da bi se izločila vsaka prednost zaradi njenega statusa EPIC: v okviru organiziranih javnih naročil lahko vsak morebitni dobavitelj, ko se prijavlja na javni razpis, za osebo javnega prava IFP predvidi nezmožnost stečaja. Zato je treba pri javnem naročanju razlikovati med znižanjem cen, povezanim z večjo učinkovitostjo zaradi zbiranja ponudb med ponudniki ob javnih razpisih – ki je v skladu z opozorilom Komisije v poročilu, ki so ga navedli francoski organi, resnična „socialna korist“ –, in znižanjem cen, ker so sopogodbeniki ugodneje ocenili tveganje neplačila za subjekt, za katerega vedo, da je zavarovan pred tveganjem sodne likvidacije zaradi statusa osebe javnega prava. Čeprav pri obeh navedenih dejavnikih obstaja težnja po znižanju cen javnih naročil, se povsem razlikujeta, tako da Komisija ne more učinkov drugega pripisati prvemu.

(204)

Komisija namerava za oceno znižanja cen zaradi ugodnejše ocene tveganja neplačila za EPIC, ki jo opravijo njeni dobavitelji, sklepati na podlagi stroškov kritja enakovrednega tveganja. Dobavitelj osebe javnega prava IFP, ki bi želel imeti primerljivo poroštvo (torej popolno kritje pred tveganjem neplačila svojega sopogodbenika), bi lahko namreč zaradi neobstoja državnega poroštva uporabil storitve specializirane posojilne ustanove ali zavarovalnice. Tak prevzem tveganja neplačila pogosto ponujajo zlasti družbe, ki se ukvarjajo s faktoringom. (195)

(205)

Komisija ugotavlja, da plačilo take storitve faktoringa zajema dva elementa:

(206)

Francoski organi so v dopisu z dne 26. novembra 2010 navedli, da po njihovem mnenju razmisleki Komisije o vlogi faktoringa temeljijo na nepopolni presoji razlogov, zaradi katerih lahko podjetje uporablja take storitve. Francoski organi seveda priznavajo, da družbe za faktoring lahko zagotovijo tri storitve gotovinskega predujma, izterjave in jamstva za terjatve, vendar pojasnjujejo, da navedene storitve lahko ponujajo v paketu ali ločeno. Na podlagi študije Banque de France (197) iz leta 2009 dodajajo, da preneseno upravljanje (to je financiranje brez izterjave terjatev) začenja prevladovati med različnimi storitvami v ponudbi faktorjev, tako da je uporaba faktoringa za dobavitelja čedalje pogosteje omejena samo na gotovinsko poslovanje. Komisija je seznanjena z navedeno pripombo.

(207)

Francoski organi so poleg tega sporočili znesek plačil, ki jih je oseba javnega prava IFP nakazala faktorjem (198) od leta 2004 (za plačilo dobav, potrebnih za obe vrsti dejavnosti, gospodarske in negospodarske):

Preglednica 2

Uporaba faktoringa med dobavitelji osebe javnega prava IFP v obdobju od 2004 do 2010

(208)

Francoski organi ugotavljajo, da so se plačila, ki jih je oseba javnega prava IFP nakazala faktorjem, zvišala od spremembe statusa leta 2006. Iz tega sklepajo, da bi ta sprememba ovrgla sklepanje Komisije o dojemanju tretjih oseb v zvezi s tveganjem neplačila za EPIC. Če bi namreč imela oseba javnega prava IFP državno kritje tveganja neplačila od leta 2006, bi morala biti po njihovem mnenju uporaba storitev, ki jih zagotavljajo faktorji, od tega datuma manj pogosta, če že ne bi povsem prenehala.

(209)

Ker je v skladu z navedbami francoskih organov v uvodni izjavi 206 uporaba faktoringa čedalje bolj povezana s potrebami po gotovinskih predujmih (povečanje števila storitev prenesenega upravljanja), čedalje manj pa s prevzemom tveganja neplačanih obveznosti (zmanjšanje števila storitev izterjave, financiranja in jamstva), in ker v računovodskih izkazih osebe javnega prava IFP ni mogoče razlikovati med uporabo faktoringa med dobavitelji glede na vrsto storitve, Komisija nasprotno meni, da razvoj, ki ga ugotavlja oseba javnega prava IFP, ne more ovreči njenega sklepanja, še manj pa dokazati, da bi dobavitelji osebe javnega prava IFP po spremembi njenega statusa sklepali na povečano tveganje neplačila te osebe.

(210)

Komisija priznava, da ne more natančno oceniti zneska premije, ki bi bil potreben za kritje dobaviteljev pred tveganjem neplačila osebe javnega prava IFP, če ne bi že imela državnega poroštva. Ker faktorinška provizija iz uvodne izjave 205(b) v resnici krije tri storitve (izterjave, financiranja in jamstva pred tveganjem neplačanih obveznosti), Komisija ugotavlja, da navedeni največji 2,5-odstotni delež od zagotovljenega prometa vsekakor pomeni zgornjo mejo premije, ki bi bila potrebna za kritje tveganja neplačila.

(211)

Francoski organi si vsekakor pridržujejo možnost, da sporočijo natančnejšo metodologijo za ocenitev prednosti, ki jo osebi javnega prava prinaša poroštvo v odnosih z njenimi dobavitelji. Navedena metodologija, ki temelji na gospodarskem izvedenskem mnenju, o katerem se je kontradiktorno razpravljalo ob preučitvi, bo lahko po potrebi predmet pozitivne odločitve Komisije, Francija pa jo bo lahko uporabila za izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz izreka tega sklepa.

(212)

Francoski organi so v zvezi z zadevnimi zneski v dopisu z dne 26. novembra 2010 navedli, da so stroški nabave tega blaga in storitev neposredno vključeni v stopnjo ovrednotenja osebja, ki se ukvarja z nabavo navedenega blaga in storitev (200). Poleg tega stroškovna porazdelitev začasno dodeljenega osebja in prostorov ne povzroča visokih posebnih stroškov, ker so vsi pripadajoči stroški že vključeni v strukturne stroške osebe javnega prava IFP.

(213)

Navsezadnje po navedbah francoskih organov povprečni letni znesek dobav, pri katerih gre za blago in storitve, nabavljene izključno za gospodarske dejavnosti, zajema samo majhen del (201) povprečnega letnega prometa osebe javnega prava IFP. Povprečni letni znesek blaga in storitev, ki jih je oseba javnega prava IFP nabavila za izvajanje storitev med letoma 2006 in 2009, je za pogodbene raziskave na podlagi podatkov, ki jih je oseba javnega prava IFP zbrala prek svojega analitičnega računovodskega sistema, znašal […] (*) na leto.

(214)

Oseba javnega prava IFP je imela po mnenju Komisije pri izvajanju gospodarskih dejavnosti dejansko gospodarsko prednost, ker so njeni dobavitelji nižali cene, saj so ugodneje ocenili tveganje neplačila podjetja. Čeprav Komisija ne more natančno oceniti zneska navedene prednosti, ta po njenem mnenju v povprečju nikakor ne more preseči […] (*) EUR na leto (202) v zadevnem obdobju (od 2006 do 2009).

(215)

Komisija nazadnje ugotavlja, da je taka prednost v odnosu osebe javnega prava IFP z dobavitelji selektivna, ker njeni konkurenti, za katere še naprej veljajo sodni postopki sanacije in likvidacije občega prava, nimajo primerljivega poroštva, tesno povezanega s statusom osebe javnega prava, dodeljenega osebi javnega prava IFP s strani države.

(216)

Komisija je v zvezi z raziskovalnimi storitvami osebe javnega prava IFP seznanjena s pripombami družbe UOP Limited, v katerih navaja, da so kupci pri prenosu tehnologije, ki je že po naravi tvegano področje, posebno dovzetni za poroštva, ki jim jih lahko zagotovijo izvajalci storitev v obliki kritja pogodbene in nepogodbene odgovornosti.

(217)

Vendar so francoski organi pri nepogodbeni odgovornosti v dopisu z dne 13. januarja 2010 pojasnili, da za družbe zasebnega prava in osebe javnega prava brez razlike velja sistem občega prava (člen 1382 civilnega zakonika, zlasti v zvezi s sistemom deliktne odgovornosti (203)). Dodali so, da imajo dejavnosti osebe javnega prava IFP posebne značilnosti, ker vključujejo uporabo laboratorijskih pripomočkov ter vnetljivih, eksplozivnih in strupenih snovi, ki pomenijo veliko „industrijsko“ tveganje (204) v pomenu, ki ga običajno uporabljajo zavarovatelji. Zato je oseba javnega prava IFP sklenila različne zavarovalne pogodbe za kritje ne le običajnih (civilna odgovornost), temveč tudi posebnih vrst tveganja, kot so tveganja zaradi ionizirajočih sevanj ali okvare strojev okoli jaškov. Pri kritju civilne odgovornosti so na podlagi zavarovalne pogodbe osebe javnega prava IFP krite štiri vrste tveganja: civilna odgovornost pri poslovanju, civilna odgovornost po dobavi, civilna poklicna odgovornost in okoljska škoda.

(218)

Iz zgoraj navedenega izhaja, da oseba javnega prava IFP nepogodbene odgovornosti nikakor ni prenesla na državo, tako da bi v primeru škode prevzela tveganje uveljavljanja poroštva, ki ga ima zaradi statusa EPIC, temveč da je, nasprotno, za kritje navedenega tveganja na trgu sklenila zavarovalne pogodbe.

(219)

Iz informacij francoskih organov, predloženih kot odgovor na pripombe družbe UOP Limited, zlasti tistih iz uvodne izjave 91, je v zvezi s pogodbeno odgovornostjo razvidno, da je odgovornost osebe javnega prava IFP do strank (naj gre za njene hčerinske družbe ali tretje osebe) pri izvajanju storitev „omejena na […] (*) % dejansko prejetega plačila z najvišjo vrednostjo, ki lahko odvisno od primera doseže največ […] (*) %“, tako da osebi javnega prava IFP, če je opravljeno delo po mnenju stranke pomanjkljivo, del nikakor ne bo treba popravljati v nedogled. Komisija je poleg tega seznanjena s pripombo francoskih organov, ki ugotavljajo, da pogodbena stranka zaradi načela neprekrivanja odgovornosti ne more uveljavljati nepogodbene odgovornosti za povrnitev škode, nastale na podlagi pogodbenega razmerja (205).

(220)

Vendar je dejstvo, da so stranke osebe javnega prava IFP ob upoštevanju njenega državnega poroštva prepričane, da ta nikoli ne bo v položaju sodne likvidacije in bo torej vedno lahko izpolnjevala pogodbene obveznosti ali pa, če tega ne bi storila, da jim bo za neizpolnitev obveznosti povrnjena škoda.

(221)

Komisija v skladu s svojim sklepanjem, predstavljenim v uvodni izjavi 204 in naslednjih, o odnosih z dobavitelji meni, da bi morala stranka, ki bi želela imeti v primeru neobstoja državnega poroštva isto raven varstva, pri finančnem posredniku (na primer pri bančni ustanovi ali zavarovalnici) skleniti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (v angleščini „performance bond“), da bi se zavarovala pred prekinitvijo pogodbe z osebo javnega prava IFP. Namen takega varstva bi bil navedeni stranki zagotoviti finančno nadomestilo v primeru škode zaradi (popolne ali delne) neizpolnitve pogodbe.

(222)

Komisija je v zvezi s tem seznanjena, da Francija, čeprav z nekaterimi pridržki, v skladu z navedbo v uvodni izjavi 66 priznava, da bi bil „edini predvideni učinek za osebo javnega prava IFP, ki bi ga bilo mogoče ugotoviti, nižji stroški zaradi nesklenjenih garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti“. Francoski organi zato brez nadaljnjih pojasnil sklepajo, da se na podlagi „zneskov, ki jih običajno zahtevajo banke in zavarovalnice za zagotavljanje te vrste storitve, […] zdi, da bi tako zmanjšanje pomenilo zanemarljiv znesek“.

(223)

Komisija najprej poudarja, da so v izračun stroškov garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti vključeni številni dejavniki, zlasti vrsta pogodbe in kriti znesek, število zaposlenih, finančni položaj, tveganje neplačila in pretekli odškodninski zahtevki podjetja, katerega storitev se krije, ter drugi povsem finančni dejavniki, kot so pristojbine ali provizije za posrednike. Komisija na podlagi javno dostopnih informacij (206) meni, da je običajna tarifa med 1 % in 5 % kritega prometa.

(224)

Določanje tarif za kritje pri specializiranih posrednikih temelji na statističnih tehnikah, ki so po potrebi prilagojene vrsti tveganja, tako da ni mogoče vnaprej ugotoviti pavšalne tarife garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Končna cena garancije je in fine odvisna od morebitnih izgub in verjetnosti njihovega nastanka. Čeprav se lahko garancija za „dobro izvedbo“ pogodbenih obveznosti ponudi v nekaterih sektorjih (na primer v gradbeništvu, pri visokih in nizkih gradnjah ali v mednarodni trgovini), se pri storitvah pogodbenih raziskav zdi, da se lahko krije samo „kar najboljša izvedba“, ker so R & R po svoji naravi tvegano področje, na katerem kupec raziskav nima nobenega zagotovila, da bodo prinesle uporabne rezultate ali ne. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je znesek, pogodbeno zagotovljen strankam osebe javnega prava IFP, vključno s hčerinskimi družbami, omejen na enkratno ceno izvedenih raziskav.

(225)

Komisija priznava, da ne more natančno oceniti zneska premije, s katerim bi se strankam (vključno s hčerinskimi družbami) zagotovila „kar najboljša izvedba“ osebe javnega prava IFP pri izvajanju raziskovalnih storitev. Francoski organi so v odgovoru v zvezi s tem v dopisu z dne 26. novembra 2010 navedli, da tudi oni nimajo podatkov o stopnjah premij, zahtevanih na trgu za kritje posebnih tveganj na področju R & R. Vendar Komisija meni, da bi morala biti premija, ki bi bila zahtevana na trgu za kritje takega tveganja (omejenega na „kar najboljšo izvedbo“ raziskav in torej manjšega od tveganja pri „dobri izvedbi“ pogodbe), vsekakor nižja od najvišjih ocen iz uvodne izjave 223. Zato Komisija meni, da je stopnja 5 % od prometa, ustvarjenega s krito storitvijo, najvišja premija, ki bi bila potrebna za kritje takega tveganja.

(226)

Komisija v zvezi z zneskom za gospodarske dejavnosti, ki so lahko krite s takim poroštvom, opozarja, da so navedene dejavnosti dveh vrst: po eni strani dejavnosti zajemajo oddajanje infrastrukture, posredovanje raziskovalnega osebja in pravne storitve ter pogodbene raziskave, ki jih izvaja oseba javnega prava IFP (za tretje osebe in svoje hčerinske družbe) in po drugi strani dejavnosti prenosa tehnologij osebe javnega prava IFP na njene hčerinske družbe na izključnih področjih dejavnosti hčerinskih družb Axens in Prosernat. Komisija je o dejavnostih osebe javnega prava IFP na izključnih področjih dejavnosti njene hčerinske družbe Beicip-Franlab (207) že ugotovila, da so te v celoti financirane iz prihodkov na trgu svetovanja o izkoriščanju naftnih polj in razvoja programske opreme za izkoriščanje nafte. Komisija je v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 ugotovila, da oseba javnega prava IFP znotraj skupine ni prenašala javnega financiranja na hčerinsko družbo Beicip-Franlab, ker so bili poslovni odnosi med navedenima subjektoma v skladu z običajnimi tržnimi pogoji. Ker plačila družbe Beicip-Franlab osebi javnega prava IFP krijejo „večinoma“ (208) stroške dela, ki ga IFP opravlja na izključnem področju dejavnosti svoje hčerinske družbe, Komisija lahko sklepa, da je družba Beicip-Franlab glede na način določanja tarife vsekakor že prevzela morebitni dodatni učinek državnega poroštva za stroške raziskav, ki jih nosi oseba javnega prava IFP. V teh okoliščinah dejavnosti osebe javnega prava IFP na izključnih področjih raziskav njene hčerinske družbe Beicip-Franlab zaradi kritja poslovnih odnosov med hčerinsko in matično družbo z državnim poroštvom ne morejo imeti konkurenčne prednosti. Zato morebitno kritje z državnim poroštvom ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(227)

Francoski organi so v zvezi s prvo vrsto dejavnosti osebe javnega prava IFP za tretje osebe in njene hčerinske družbe v dopisu z dne 26. novembra 2010 predložili znesek gospodarskih dejavnosti, ki jih je oseba javnega prava IFP izvedla med letoma 2006 in 2009. Iz navedenih informacij je razvidno, da je povprečni letni znesek raziskovalnih storitev v tem obdobju […] (*) EUR, od tega za tretje osebe […] (*) EUR in za hčerinske družbe […] (*) EUR.

(228)

Francoski organi so poleg tega predložili podatke o upravnih storitvah, ki jih je oseba javnega prava IFP zagotavljala hčerinskim družbam v istem obdobju. Iz navedenih informacij je razvidno, da je povprečni letni znesek, ki ga je oseba javnega prava IFP porazdelila med svoje hčerinske družbe, od leta 2006 […] (*) EUR za začasno dodeljeno osebje in […] (*) EUR za stroške domiciliranja (209).

(229)

Pri drugi vrsti dejavnosti, in sicer pri dejavnostih prenosa tehnologij osebe javnega prava IFP na njene hčerinske družbe na izključnih področjih dejavnosti družb Axens in Prosernat, je treba najprej poudariti, da so se v Odločbi C 51/2005 že upoštevali zneski dejavnosti za leto 2006:

(230)

Francija mora v naslednjih letih v skladu s členom 5(1) zgoraj navedene odločbe C 51/2005 do izteka izključnih sporazumov „predložiti Komisiji podrobno letno poročilo o projektih, ki jih izvaja oseba javnega prava IFP na področjih izključnih dejavnosti družb Axens in Prosernat“. Informacije v navedenih letnih poročilih omogočajo natančen izračun letnega zneska raziskovalnih storitev osebe javnega prava IFP, izvedenih v imenu in na izključnem področju dejavnosti njenih hčerinskih družb.

(231)

Francija je za zdaj Komisiji predložila letna poročila za leta 2007, 2008 in 2009. Poročilo za leto 2010 bo ob upoštevanju rokov za obdelavo računovodskih podatkov predloženo v letu 2011.

(232)

Gospodarske dejavnosti na izključnih področjih dejavnosti družbe Axens so za leta od 2007 do 2009 povzete v Preglednici 3 te uvodne izjave (v tisočih EUR).

Preglednica 3

Dejavnosti osebe javnega prava IFP na izključnih področjih dejavnosti družbe Axens med letoma 2007 in 2009

(233)

Z raziskovalnimi storitvami osebe javnega prava IFP na izključnem področju dejavnosti družbe Axens je bilo torej leta 2007 ustvarjeno za […] (*) EUR gospodarskih dejavnosti, leta 2008 za […] (*) EUR in leta 2009 za […] (*) EUR, kar je primerljivo z ugotovitvami Komisije za leto 2006 ([…] (*) EUR) v Odločbi C 51/2005.

(234)

Gospodarske dejavnosti na izključnih področjih dejavnosti družbe Prosernat so za leta od 2007 do 2009 povzete v Preglednici 4 te uvodne izjave (v tisočih EUR).

Preglednica 4

Dejavnosti osebe javnega prava IFP na izključnih področjih dejavnosti družbe Prosernat med letoma 2007 in 2009

(235)

Z raziskovalnimi storitvami osebe javnega prava IFP na izključnem področju dejavnosti družbe Prosernat je bilo torej leta 2007 ustvarjeno za […] (*) EUR gospodarskih dejavnosti, leta 2008 za […] (*) EUR in leta 2009 za […] (*) EUR, kar je primerljivo z ugotovitvami Komisije za leto 2006 ([…] (*) EUR) v Odločbi C 51/2005.

(236)

Komisija na podlagi zgoraj navedenega meni, da je imela oseba javnega prava IFP za izvajanje gospodarskih dejavnosti dejansko gospodarsko prednost, ker ni plačevala premije, ki ustreza garanciji za dobro ali vsaj kar najboljšo izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo je lahko ponudila strankam za svoje raziskovalne dejavnosti, vključno z družbama Axens in Prosernat na njunem izključnem področju dejavnosti. Čeprav Komisija zaradi posebnosti kritega tveganja ne more natančno določiti zneska navedene prednosti, meni, da ta v posameznem letu in za posamezno storitev vsekakor ne more preseči zneskov iz Preglednice 5 te uvodne izjave (v kateri „EUR“ pomeni „euro“, „mio. EUR“ pomeni „milijonov EUR“, „v mio. EUR“ pa „v milijonih eurov“):

Preglednica 5

Največje vrednosti gospodarske prednosti za osebo javnega prava IFP v njenih odnosih s strankami zaradi neomejenega državnega poroštva med letoma 2006 in 2009

(237)

Francoski organi vsekakor ohranjajo možnost, da sporočijo natančnejšo metodologijo za ocenitev prednosti, dodeljene s poroštvom osebi javnega prava v njenih odnosih s strankami. Navedena metodologija, ki temelji na gospodarskem izvedenskem mnenju, o katerem se je kontradiktorno razpravljalo ob preučitvi, bo lahko po potrebi predmet pozitivne odločitve Komisije, Francija pa jo bo lahko uporabila za izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz izreka tega sklepa.

(238)

Komisija nazadnje ugotavlja, da je taka prednost v odnosu osebe javnega prava IFP z dobavitelji selektivna, ker njeni konkurenti, za katere še naprej veljajo sodni postopki sanacije in likvidacije občega prava, nimajo primerljivega poroštva, povezanega s statusom osebe javnega prava, dodeljenega osebi javnega prava IFP s strani države.

(239)

Komisija je v zvezi s hčerinskimi družbami osebe javnega prava IFP v odločitvi o začetku postopka navedla, da na stopnji predhodne preučitve ne more izključiti, da bi lahko „vsako prednost, ki bi izvirala iz osebe javnega prava IFP kot EPIC, kot so zlasti ugodnejši posojilni pogoji, […] imele tudi tri hčerinske družbe“ (212).

(240)

Po tej temeljiti preučitvi zaradi razlogov, naštetih v delu 7.1.1.2, in ob upoštevanju, da v francoskem pravu ni določena splošna odgovornost delničarja za njegove hčerinske družbe v skupinah družb, ni treba šteti, da bi lahko bili oseba javnega prava IFP in s tem francoska država odgovorni za poplačilo terjatev, ki jih imajo tretje osebe za gospodarske dejavnosti družb Axens in Prosernat, zlasti če bi bili ti v sodni likvidaciji.

(241)

Vendar je treba ugotoviti, da je Komisija v zgoraj navedeni odločbi N 531/2005 vseeno obravnavala vprašanje morebitnega prenosa učinkov državnega poroštva, dodeljenega njenemu edinemu delničarju, na hčerinsko družbo, čeprav je po njenem mnenju za podjetje La Banque Postale kot delniško družbo, kot je navedeno v uvodni izjavi 177, še naprej veljalo obče pravo s področja sanacije in sodne likvidacije, in to torej ni bilo deležno neomejenega državnega poroštva (213).

(242)

Komisija je natančneje presodila (214), da je oblika delovanja skupine vključevala prepustnost med delničarjem (La Poste) in hčerinsko družbo (La Banque Postale) zaradi skupnega učinka tega, (i) da hčerinska družba uporablja človeške in materialne vire, ki jih da na voljo njena matična družba, in (ii) da se navedeni viri matične družbe plačujejo na podlagi stroškov, ki jih krije matična družba, tako da bi se lahko plačilo podjetja La Banque Postale matični družbi v primeru gospodarske prednosti, na podlagi katere bi se lahko znižali stroški podjetja La Poste, ustrezno znižalo, zaradi česar bi se navedena prednost (vsaj delno) prenesla na hčerinsko družbo.

(243)

Komisija je v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 še menila, da je nekakšna prepustnost obstajala, zlasti pri izbiri tarif, ki jih je oseba javnega prava IFP zaračunavala za storitve, namenjene družbama Axens in Prosernat na njunem izključnem področju dejavnosti, tako da poslovni odnosi v skupini niso temeljili na tržnih pogojih, temveč je bilo nasprotno mogoče navzkrižno subvencioniranje gospodarskih dejavnosti hčerinskih družb iz javnih sredstev, danih na voljo matični družbi. Kot je Komisija opozorila v uvodni izjavi 226, je poleg tega ugotovila, da so bili odnosi med osebo javnega prava IFP in njeno hčerinsko družbo Beicip-Prosernat (*5) v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.

(244)

Komisija je v zgoraj navedeni zadevi v zvezi s podjetjem La Banque Postale menila, da morajo francoski organi sprejeti obveznosti, ki bodo omogočile vzpostavitev mehanizma, s katerim se v hčerinski družbi nevtralizirajo morebitne prednosti za matično družbo. Navedena obveznost pri pogojih financiranja naj bi zajemala, da se „za vsak posel v pogodbe o financiranju (za vsak instrument iz pogodbe) pisno vključi, da za to financiranje v skladu s francoskim pravom (zlasti potrebo po izrecnem zakonskem dovoljenju za vsako poroštvo) ni nikakršnega neposrednega ali posrednega državnega poroštva. Navedena pogodbena določba bo morala biti za vsak posel objavljena v prospektih“ (215).

(245)

Francoski organi so se v obravnavanem primeru pri posojilnih pogojih za hčerinske družbe osebe javnega prava IFP (Axens, Beicip-Franlab in Prosernat) zavezali, da se za vsak posel v pogodbe o financiranju (za vsak instrument iz pogodbe) pisno vključi naslednje: „[Z]a to financiranje v skladu s francoskim pravom (zlasti potrebo po izrecnem zakonskem dovoljenju za vsako poroštvo) ni nikakršnega neposrednega ali posrednega državnega poroštva.“

(246)

Pri človeških in materialnih virih, ki jih uporabljajo hčerinske družbe in da na voljo matična družba, v skladu z ugotovitvijo Komisije v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 „subvencioniranje temelji na stopnji plačil, ki jih izvedejo zadevne hčerinske družbe matični družbi, in se izraža v računovodskih izkazih skupine IFP, če gre za subvencioniranje gospodarskih dejavnosti“ (216). Toda v preučitvi računovodskih izkazov osebe javnega prava IFP so bili edini stroški, ki jih Komisija še ni upoštevala za leto 2006 v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 in za naslednja leta v letnih poročilih, ki so jih predložili francoski organi, stroški v zvezi s kritjem storitev, ki jih je oseba javnega prava IFP opravila za svoje hčerinske družbe, z neomejenim poroštvom. Ker državi ni bila plačana premija, ki ustreza garanciji za dobro ali vsaj kar najboljšo izvedbo pogodbenih obveznosti, zanjo prav tako ni mogla biti določena tarifa za storitve, opravljene za hčerinske družbe.

(247)

Zato je treba šteti, da je bila gospodarska prednost, nastala za osebo javnega prava zaradi poroštva na podlagi njenega statusa, na tej podlagi prenesena na njeni hčerinski družbi zasebnega prava Axens in Prosernat.

(248)

V zvezi s pogodbami, ki so jih oseba javnega prava IFP ter njene hčerinske družbe Axens, Prosernat in Beicip-Franlab sopodpisale s skupnimi dobavitelji, Komisija pa jih je navedla v odločitvi o začetku postopka, družba UOP Limited pa v svojih pripombah, kot je navedeno v uvodni izjavi 73, so francoski organi njihov obstoj seveda potrdili, vendar so pojasnili, da zadevajo zlasti področje prevoza (letalskega in železniškega) za službena potovanja osebja različnih subjektov. Komisija meni, da so hčerinske družbe lahko imele ugodnejše pogoje nakupa, odobrene skupini IFP, kar ni nujno ugotovljeno za zadevne dobave, bolj zaradi politike količinskih popustov, ki so jih morebiti uvedli dobavitelji za skupinske nakupe, kot pa zaradi morebitnega učinka poroštva. Kakor koli, tudi če bi se lahko analiza iz dela 7.1.4.1 B za osebo javnega prava uporabila pri hčerinskih družbah za skupne nabave in bi se nanje zaradi takega mehanizma prenesla prednost, ki jo ima oseba javnega prava IFP zaradi poroštva, s tem ko bi ceneje kupovale navedene storitve, bi bili zadevni zneski tako zanemarljivi, da Komisija dvomi, da bi lahko pomenili dejansko gospodarsko prednost.

(249)

Zato so v skladu z ugotovitvami iz zgoraj navedene odločbe C 51/2005 edine dejavnosti, ki bi lahko imele prednost zaradi kritja raziskovalnih dejavnosti, opravljenih na izključnem področju dejavnosti hčerinskih družb, z državnim poroštvom, odobrenim matični družbi, omejene na „prispevke [osebe javnega prava IFP] za dejavnosti na področjih dejavnosti družb Axens in Prosernat“ (217). Čeprav Komisija zlasti pri prednostih, prenesenih na družbi Axens in Prosernat, zaradi posebnosti kritega tveganja ne more natančno določiti zneska prednosti, meni, da ta v posameznem letu in za posamezno storitev nikakor ne more preseči zneskov iz Preglednice 5 v uvodni izjavi 236.

(250)

Taka gospodarska prednost, ki jo oseba javnega prava IFP prenese na svoji hčerinski družbi zasebnega prava Axens in Prosernat, je po mnenju Komisije selektivna, ker njuni tekmeci nimajo dostopa do tehnologij ter človeških in materialnih virov osebe javnega prava IFP pod tako ugodnimi pogoji.

(251)

Obravnavani ukrep lahko povzroči znižanje stroškov poslovanja osebe javnega prava IFP za storitve, ki jih zagotavlja tretjim osebam (pogodbene raziskave), in znižanje stroškov poslovanja družb Axens in Prosernat za storitve, ki jih pridobijo od svoje matične družbe (raziskave na njunem izključnem področju dejavnosti, pogodbene raziskave, posredovanje osebja in materiala, izvajanje upravnih storitev), zaradi česar bi skupina IFP lahko pridobila prednost in bi se lahko torej izkrivljala konkurenca v smislu člena 107(1) PDEU.

(252)

Ker so trgi, na katerih je dejavna skupina IFP – in sicer oseba javnega prava IFP neposredno zlasti na trgu pogodbenih raziskav, hčerinska družba Axens na trgih katalizatorjev in tehnologij za industrijske panoge na področju rafiniranja in petrokemičnih izdelkov, hčerinska družba Prosernat pa na trgih študij, storitev in opreme na področju predelave plina in razžvepljevanja –, široko odprti za trgovino v Evropski uniji, ima lahko tak ukrep neugoden učinek za konkurenčna podjetja, ki so razvila ali bi želela razviti podobne gospodarske dejavnosti na zadevnih trgih.

(253)

V teh okoliščinah lahko obstoj neomejenega državnega poroštva za osebo javnega prava IFP izkrivlja konkurenco in prizadene trgovino v smislu člena 107(1) PDEU.

(254)

Državno poroštvo na podlagi statusa za osebo javnega prava IFP torej povzroči prenos državnih sredstev, za katerega je odgovorna država, in izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo konkurenco in trgovino med državami članicami z dajanjem prednosti skupini IFP.

(255)

Komisija ugotavlja, da to poroštvo pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(256)

Oseba javnega prava IFP je bila pred spremembo statusa pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena kot strokovna ustanova v smislu akta, imenovanega zakon št. 43-612 z dne 17. novembra 1943 o upravljanju strokovnih interesov. Za osebo javnega prava IFP so zato veljali postopki občega prava s področja sanacije in sodne likvidacije in ni imela državnega poroštva, dodeljenega na podlagi statusa EPIC.

(257)

Oseba javnega prava IFP je z odlokom z dne 6. julija 2006, sprejetim na podlagi zakona št. 2005-781 z dne 13. julija 2005, 7. julija 2006 postala EPIC. Zaradi te spremembe statusa je bilo osebi javnega prava IFP odobreno neomejeno državno poroštvo. Zadevni ukrep je treba torej opredeliti kot novo pomoč v smislu člena 1(c) postopkovne uredbe.

(258)

Države članice morajo v skladu s členom 2(1) postopkovne uredbe pravočasno prijaviti „vsak načrt za dodeljevanje nove pomoči“. Ker Francija spremembe statusa osebe javnega prava IFP ni priglasila, temveč samo posredno navedla v okviru drugega postopka, in ker dejansko izvajanje ukrepa ni bilo pogojeno s predhodno odobritvijo Komisije, je francoska vlada zadevno državno pomoč izvajala v nasprotju s členom 108(3) PDEU.

(259)

Komisija zato meni, da je navedeni ukrep nezakonita pomoč v smislu člena 1(f) postopkovne uredbe.

(260)

Izvajanje storitev zajema oddajanje raziskovalne infrastrukture, posredovanje osebja ali pravne storitve (za hčerinske družbe).

(261)

Izvajanje pogodbenih raziskav osebe javnega prava IFP na splošno pomeni pomoč stranki (tretji osebi ali hčerinski družbi (218)), ki želi izvajati raziskovalne dejavnosti, da bi bolje razumela ali obvladovala znanstveni ali tehnični pojav (219). Naročilo je lahko bolj ali manj natančno in lahko osebi javnega prava IFP omogoča večji ali manjši manevrski prostor od preprostega izpolnjevanja specifikacij, ki jih strogo določi stranka, do zagotavljanja popolne raziskovalne storitve, vključno s priporočili. […] (*) Oseba javnega prava IFP na podlagi vsakega naročila oblikuje tehnično-komercialno ponudbo, ki ji priloži pogodbene pogoje izvedbe, in se o njej pogaja s stranko. Francoski organi so prikazali izvajanje pogodbenih raziskav in storitev osebe javnega prava IFP na treh področjih pristojnosti (CREP, CRRP, CRME).

(262)

Storitve na ravni CREP (Centre de résultats „Exploration-Production“, center za rezultate na področju raziskovanja in proizvodnje) zajemajo zlasti potrditev in/ali izboljšavo metodologij, tehnologij in programske opreme, ki jih razvije raziskovalno središče. CREP poleg tega za izvajanje nekaterih navedenih storitev industrijskim partnerjem posreduje opremo in algoritme izračunov, ki so last osebe javnega prava IFP, ali redka strokovna znanja, ki niso na voljo pri komercialni storitvi zasebnega subjekta. Navedene storitve je mogoče razvrstiti v te kategorije:

(263)

Na ravni CRRP (Centre de résultats „Raffinage-pétrochimie, center za rezultate na področju rafiniranja in petrokemije) je izvajanje pogodbenih raziskav na primer zajemalo pomoč tuji univerzi (224) pri uvedbi dejavnosti, za katere ima oseba javnega prava IFP posebna znanja in veščine na področju katalizatorjev, dejavnosti v zvezi z „[…] (*) (225)“ za razumevanje pojavov […] (*) ali študijo (226) o […] (*).

(264)

Na ravni CRME (Centre de résultats „Moteurs-Énergie“, center za rezultate na področju motorjev in energije) je izvajanje pogodbenih raziskav za avtomobilske proizvajalce zajemalo na primer […] (*) iz […] (*), […] (*) in metodologijo (227) osebe javnega prava IFP, študijo […] (*) (228) na podlagi raziskav osebe javnega prava IFP […] (*) ali poskuse […] (*) o […] (*), ki jih je razvila oseba javnega prava IFP (229).

(265)

Iz navedenega opisa je razvidno, da dejavnosti pogodbenih raziskav, ki jih oseba javnega prava IFP izvaja za tretje osebe, zajemajo izvajanje pripravljalnih študij tehnične izvedljivosti za raziskovalne dejavnosti, pridobivanje novih znanj in veščin na področjih pristojnosti IFP ali uporabo znanj in tehnologij, ki jih je oseba javnega prava IFP razvila za razvoj novih izdelkov, postopkov ali storitev.

(266)

Francoski organi so predložili oceno stroškov dejavnosti pogodbenih raziskav in storitev, ki jih je oseba javnega prava IFP izvajala za tretje osebe v obdobju od leta 2004 do leta 2009. Iz predloženih informacij je razvidno, da navedene storitve raziskav letno zajemajo približno [0–5] (**) % celotnega proračuna osebe javnega prava IFP (kar je […] (*) EUR storitev za približno 300 milijonov EUR proračuna), tako da se lahko ta gospodarska dejavnost opredeli kot pomožna dejavnost osebe javnega prava.

(267)

Če nepridobitna raziskovalna organizacija občasno izvaja gospodarske dejavnosti, kot so dajanje v najem infrastrukture, opravljanje storitev za podjetja ali izvajanje pogodbenih raziskav, javno financiranje teh gospodarskih dejavnosti v skladu s točko 3.1.2 okvira R & R & I na splošno pomeni državno pomoč. Vendar, če se lahko dokaže, da so bila vsa javna državna sredstva prenesena na končnega prejemnika in da ni nobene prednosti za posrednika, se lahko šteje, da zadnjenavedeni ni prejemnik državne pomoči.

(268)

Ker v obravnavanem primeru raziskovalna organizacija, ki je oseba javnega prava IFP, izvaja dejavnosti pogodbenih raziskav tako, da je krita z neomejenim javnim poroštvom, je treba šteti, da prejema državno pomoč, razen če dokaže, da je bilo zaradi prodajne cene navedenih storitev mogoče prenesti celotno državno pomoč na njene stranke.

(269)

Določanje tarif za izvajanje pogodbenih raziskav osebe javnega prava IFP temelji na celotnih proizvodnih stroških (230), na katere se doda marža, katere stopnja je odvisna od izida pogajanja s stranko, omenjenega v uvodni izjavi 261. Pri tem edini strošek, za katerega se zdi, da ga oseba javnega prava ni upoštevala, ustreza prav premiji kritja garancije za dobro (ali kar najboljšo) izvedbo osebe javnega prava IFP.

(270)

Komisija o pogodbenih raziskavah, ki jih je oseba javnega prava IFP izvedla za hčerinski družbi Axens in Prosernat, meni, da gospodarska prednost, ki izhaja iz poroštva, lahko še naprej velja za osebo javnega prava IFP in se po potrebi uporabi tudi v druge namene ali pa se prenese na hčerinski družbi v skladu z določeno tarifo ob upoštevanju posebnosti njunih povezav z matično družbo:

(271)

Prav tako, če bi se lahko pri strankah, ki so tretje osebe, ugotovilo, da se je na tretje osebe sistematično prenašal znesek, ki ustreza navedenim dodatnim stroškom, v skladu z izvajanim določanjem tarife, bi bili iz podrobne preučitve prenesenih pomoči zelo verjetno razvidni zneski de minimis (231). Iz informacij francoskih organov je namreč razvidno, da se z večino zaračunanih storitev ustvari manj kot […] (*) EUR prometa (kar je najvišji znesek kritja tveganja neplačila […] (*) EUR), ker je znesek največje pogodbe samo […] (*) EUR (kar je najvišji znesek kritja tveganja neplačila […] (*) EUR).

(272)

Vendar ni mogoče izključiti, da gibanje marže, ki ga je uporabila oseba javnega prava IFP, ni vedno omogočalo popolnega prenosa zneska državne pomoči na stranko, za katero so bile opravljene pogodbene raziskave. V takem primeru bi bilo neplačilo poroštvene premije državi za kritje pogodb o pogodbenih raziskavah za tretje osebe dodatno javno financiranje, ki ga država da na voljo osebi javnega prava IFP.

(273)

Ustrezna javna sredstva se torej lahko uporabijo v tri namene:

(274)

Komisija namerava pred preučitvijo posebnosti v obravnavnem primeru potrditi načelno stališče, ki ga je sprejela v svoji praksi odločanja, da neomejeno državno poroštvo, ki krije gospodarske dejavnosti, načeloma pomeni nezdružljivo državno pomoč (232). Komisija na splošno meni, da neomejena poroštva v gospodarskem sektorju, odprtem za konkurenco, niso združljiva s PDEU, zlasti ker se zaradi takega poroštva državi naložijo vsa tveganja v zvezi z gospodarsko dejavnostjo, ne da bi upravičeno podjetje krilo stroške navedenega kritja, in ker nastane položaj moralnega tveganja, ki upravičeno podjetje, zavarovano pred vsako nevarnostjo stečaja, spodbuja k prevzemanju večjega tveganja v primerjavi s položajem, v katerem bi v celoti krilo negativne posledice svojega ravnanja. Takih neomejenih poroštev v skladu z načelom sorazmernosti najpogosteje ni mogoče utemeljiti s tem, da gre za gospodarsko nalogo v splošnem interesu, ker se izkaže, da v primeru neomejenega poroštva ni mogoče preveriti, ali znesek pomoči ne presega neto stroškov izvajanja javne službe (233).

(275)

V obravnavanem primeru je treba poudariti, da ima oseba javnega prava IFP v skladu s francosko zakonodajo obveznosti javne službe s tremi nalogami, ki zajemajo raziskave, usposabljanje in dokumentacijo ter v nasprotju s storitvami splošnega gospodarskega pomena (234) ne spadajo med gospodarske dejavnosti v smislu prava Unije. Kritje teh negospodarskih dejavnosti z državnim poroštvom na podlagi statusa torej ni podlaga za odobritev državne pomoči. Poleg tega glavni del dejavnosti osebe javnega prava IFP ni gospodarski. Zato je učinek poroštva, ki ga ima zaradi svojega statusa, usmerjen predvsem na te negospodarske dejavnosti, pomožno izvajanje pogodbenih raziskav in storitev pa zadeva samo posredno.

(276)

Če pa tako poroštvo krije gospodarske dejavnosti raziskovalnih organizacij, na primer pogodbene raziskave ali izvajanje storitev, ne da bi se zanj določala tarifa po tržni ceni, dobi raziskovalna organizacija na njegovi podlagi državno pomoč, ki se lahko v skladu z zgoraj navedenim pojasnilom prišteje javnemu financiranju njenih negospodarskih dejavnosti v splošnem interesu (neodvisne javne raziskave) ali financiranju njenih drugih gospodarskih dejavnosti, ki zajemajo pogodbene raziskave in izvajanje storitev, ali nazadnje financiranju dejavnosti prenosa tehnologij na družbi Axens in Prosernat (235).

(277)

Vendar je treba v prvih dveh primerih ugotoviti, da je mogoče v obravnavanem primeru izjemoma in kljub vnaprejšnji neomejenosti državnega poroštva naknadno oceniti zgornjo mejo bruto ekvivalenta dotacije učinkov tega poroštva v letih od 2006 do 2009 (pri čemer premija tveganja ni plačana državi), ki ga je treba dodati (če je bil ohranjen za osebo javnega prava IFP) javnim sredstvom, ki jih je država že nakazala tej osebi za kritje neto stroškov njene dejavnosti neodvisnih javnih raziskav in pogodbenih raziskav ali izvajanja storitev.

(278)

Vendar želi Komisija v zvezi s tem poudariti, da je izvajanje pogodbenih raziskav in storitev, ki je krito z državnim poroštvom, omejeno na „pomožne“ dejavnosti osnovne dejavnosti neodvisnih javnih raziskav, to je na gospodarske dejavnosti:

(279)

Navedene pomožne dejavnosti lahko zajemajo izvajanje pogodbenih raziskav, strokovnih ali znanstvenih mnenj ali svetovanj ter po potrebi vključujejo posredovanje uporabe infrastrukture, opreme in materiala ali zelo inovativne tehnologije, ki so financirani ali vzpostavljeni in potrebni za neodvisne javne raziskave, kakršnih na svetu ni ali je le malo enakovrednih (236), razen storitev, ki jih ponujajo ena ali več primerljivih raziskovalnih organizacij, za njihovo uporabo pa so potrebni strokovno znanje in veščine raziskovalcev, znanstvenikov, inženirjev, oblikovalcev ali tehnikov, ki jih raziskovalna organizacija zaposluje, da bi prispevali k njenim dejavnostim neodvisnih javnih raziskav.

(280)

Navedene storitve poleg tega omogočajo širjenje znanstvenih dognanj med področjem javnih raziskav in industrijskim sektorjem, tako da podjetjem omogoča dostop do eksperimentalnih sredstev, tehnologij ter znanja in veščin osebja osebe javnega prava IFP, tej pa izmenjavo izkušenj o rezultatih njenega originalnega dela kot vira prihodnjih izboljšav njenih neodvisnih javnih raziskav. Od navedenih navzkrižnih vplivov strokovnih znanj imajo vzajemno korist različni vključeni subjekti in Evropska unija kot celota.

(281)

V skladu z navedbo v uvodni izjavi 266 je izvajanje pogodbenih raziskav in storitev med letoma 2004 in 2009 zajemalo samo [0–5] (**) % celotnega proračuna osebe javnega prava IFP, kar je zelo omejen delež.

(282)

Poleg tega zaračunane storitve na vsako stranko najpogosteje znašajo manj kot […] (*) EUR prometa, tako da najvišji ocenjeni znesek pomoči ostaja najpogosteje zanemarljiv, in sicer […] (*) EUR na pogodbo. Komisija zato meni, da je zadevna pomoč v sorazmerju s ciljem v splošnem interesu širjenja strokovnega znanja v Evropski uniji.

(283)

Če bodo pomožne dejavnosti še naprej obsegale zelo omejen delež proračuna, ki ga oseba javnega prava IFP nameni svoji osnovni nalogi neodvisnih javnih raziskav, in ob upoštevanju pozitivnega vpliva pomožnih dejavnosti na cilje v skupnem interesu, Komisija meni, da se zaradi njihovega kritja z državnim poroštvom nikakor ne morejo spremeniti trgovinski pogoji v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije, v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(284)

Francoski organi bodo morali pri letnih poročilih o zadevnem ukrepu predložiti dokaz, da bo navedeni pogoj še naprej izpolnjen. V primeru dvoma o tem, da so dejavnosti pogodbenih raziskav ali izvajanje storitev pomožni, bo treba o tem seveda takoj obvestiti Komisijo in po potrebi priglasiti morebitne državne pomoči ob upoštevanju učinka državnega poroštva.

(285)

Komisija je v teh okoliščinah seznanjena tudi s predlogom francoskih organov, da se v vsako pogodbo, ki se posebej nanaša na gospodarsko dejavnost osebe javnega prava IFP ter s tem na njene dejavnosti pogodbenih raziskav in izvajanje storitev, vstavi izjava o omejitvi odgovornosti države, tako da se po potrebi uveljavlja izjema sprejetega tveganja, morebitni negativni učinki poroštva pa precej omejijo.

(286)

Pri ukrepu državne pomoči za dela v R & R, ki jih izvaja oseba javnega prava IFP, se za preučitev združljivosti uporabljajo pravila v zvezi z državnimi pomočmi za raziskave in razvoj.

(287)

Ker je oseba javnega prava IFP status spremenila 7. julija 2006, je država zadevno neomejeno državno poroštvo dodelila pred 1. januarjem 2007, ko je začel veljati zgoraj navedeni okvir R & R & I. Zato bo Komisija pri preučitvi združljivosti navedenega ukrepa v skladu z Obvestilom o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (237), pri navedeni nepriglašeni pomoči uporabila okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj iz leta 1996, ki je bil veljaven ob odobritvi pomoči.

(288)

Ker mora biti kritje gospodarskih dejavnosti osebe javnega prava IFP z neomejenim poroštvom, dodeljenim na podlagi njenega statusa EPIC, časovno neomejeno in ker je mogoče v obravnavanem primeru v skladu s pojasnilom v uvodni izjavi 277 izjemoma oceniti največji učinek poroštva, bo Komisija preučila še, ali je z notranjim trgom združljivo kritje z neomejenim državnim poroštvom za dejavnosti osebe javnega prava IFP na izključnih področjih dejavnosti družb Axens in Prosernat na podlagi določb okvira R & R & I od 1. januarja 2007, ko je začel veljati. Ugotovitve analize združljivosti vsekakor ostajajo nespremenjene ne glede na uporabljeni okvir.

(289)

Komisija je v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 (238) menila, da dejavnosti osebe javnega prava IFP na področjih izključnih dejavnosti in v sodelovanju s hčerinskima družbama Axens in Prosernat dejansko spadajo med R & R, ker so bile za vsak projekt pri sestavnih delih, razmerjih ali značilnostih postopkov ali ciljnih proizvodov ugotovljene mrtve točke, saj so bila dela izvedena pred odobritvijo, in sicer jih je izvedlo osebje, ki je vključevalo večinoma raziskovalce in tehnike, z metodami, ki temeljijo na poskusih, razlagi in oblikovanju ter katerih rezultati imajo širok pomen in so bili patentirani. Komisija je poleg tega ugotovila, da so bile enake dejavnosti, ki jih izvajajo drugi nosilci dejavnosti v tem sektorju, običajno razvrščene kot raziskovalne dejavnosti (239). Inovacijski vidiki izvajanih raziskovalnih dejavnosti so bili analizirani na podlagi mednarodnih standardov iz priročnika Frascati (240).

(290)

Komisija je za leto 2006 v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 (241) preučila dela, izvedena v okviru pogodb o raziskavah, ki sta jih sklenili oseba javnega prava IFP in družba Axens na eni strani ter oseba javnega prava IFP in družba Prosernat na drugi strani. Komisija je na podlagi navedenega sklepala, da navedena dela po eni strani zajemajo dejavnosti industrijskih raziskav in po drugi strani pripravljalne študije tehnične izvedljivosti za projekte industrijskih raziskav v smislu okvira R & R iz leta 1996. Raziskovalne dejavnosti so bile razvrščene na podlagi posebnih primerov in razlag v priročniku Frascati za vsako raziskovalno dejavnost osebe javnega prava IFP in družbe Axens na eni strani ter osebe javnega prava IFP in družbe Prosernat na drugi strani.

(291)

Francoski organi so poleg tega v poročilih, predloženih v skladu z zgoraj navedeno odločbo C 51/2005, razvrstili projekte s področij izključnih dejavnosti družb Axens in Prosernat za leta 2007, 2008 in 2009 po obeh zgoraj navedenih kategorijah v smislu okvira R & R iz leta 1996 ali, kot alternativa, na dejavnosti industrijskih raziskav v smislu točke 2.2(f) in pripravljalnih študij tehnične izvedljivosti za dejavnosti industrijskih raziskav v smislu točke 5.2 okvira R & R & I iz leta 2006. Raziskave so vključevale študijo novih načinov sinteze ali njihove izpopolnitve na ravni, ki ni povezana z industrijsko ravnjo. Njihov cilj je bil potrditev zamisli, spadale pa so med industrijske raziskave v smislu okvira za R & R iz leta 1996 in okvira R & R & I. Komisiji so bili predloženi letni povzetki za vsak posamezni projekt in letna poročila, poslana v okviru zgoraj navedene pomoči C 51/2005.

(292)

Komisija za naslednja leta opozarja, da ji mora Francija v skladu z zgoraj navedeno odločbo C 51/2005 predložiti letno poročilo s podrobnostmi o projektih, ki jih vodi oseba javnega prava IFP, razvrščenih po kategorijah raziskav.

(293)

Stroški projektov na izključnih področjih družb Axens in Prosernat so v zgoraj navedeni odločbi C 51/2005 (242) (za leto 2006) in letnih poročilih (za leta 2007, 2008 in 2009) v skladu z upravičenimi stroški, opredeljenimi v Prilogi II k okviru R & R iz leta 1996, in z upravičenimi stroški v smislu točke 5.1.4 okvira R & R & I.

(294)

Treba je opozoriti, da zaračunavanje stroškov za raziskovalne dejavnosti osebe javnega prava IFP družbama Axens in Prosernat vključuje stroške, ki neposredno nastanejo pri projektih in so povezani s sklepanjem pogodb s podizvajalci, potovanji, zavarovanji in dokumentacijo ter opremo in drobnim materialom. Vključujejo tudi druge stroške, ki nastanejo pri projektih, kot so stroški osebja v raziskovalni dejavnosti, amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev ter drugi režijski stroški. Ti stroški neposredno nastanejo kot posledica raziskovalne dejavnosti in so razdeljeni med različne raziskovalne projekte v sorazmerju s časom, ki ga osebje v raziskovalni dejavnosti porabi za posamezen projekt. Poleg tega se stroški horizontalnih projektov v R & R v zvezi z metodami in opremo, uporabljeno pri drugih projektih v R & R, določijo v sorazmerju s stroški posameznega projekta R & R.

(295)

Navedeni stroški ustrezajo tem kategorijam: stroškom svetovalnih in drugih ustreznih storitev, stroškom osebja, stroškom instrumentov in opreme, stroškom stavb in zemljišč ter dodatnim režijskim stroškom in drugim operativnim stroškom, v skladu s kategorijami upravičenih stroškov okvira iz leta 1996 in okvira R & R & I.

(296)

Navedene informacije bo treba v naslednjih letih vključiti tudi v letna poročila francoskih organov.

(297)

Iz okvira R & R iz leta 1996 je razvidno, da so najvišje dovoljene intenzivnosti 75 % za pripravljalne študije tehnične izvedljivosti za projekte industrijskih raziskav (točka 5.4) in 50 % za projekte industrijskih raziskav (točka 5.3).

(298)

Iz okvira R & R & I je razvidno, da je lahko intenzivnost pomoči, izračunana na podlagi upravičenih stroškov, največ 50 % za industrijske raziskave (točka 5.1.2(b)) in 65 % za pripravljalne študije za dejavnosti industrijskih raziskav, ki se izvajajo v velikih podjetjih (točka 5.2(b)). Treba je opozoriti, da dejavnosti, krite z državnim poroštvom, zajemajo samo industrijske raziskave in študije tehnične izvedljivosti, ki jih izvaja oseba javnega prava IFP, ker dejavnosti predkonkurenčnega razvoja v smislu okvira R & R iz leta 1996 (ali eksperimentalnega razvoja v smislu okvira R & R & I) v celoti financirata družbi Axens in Prosernat z lastnimi sredstvi iz dohodkov na trgih.

(299)

Komisija je na podlagi seznamov projektov, ki prikazujejo letne stroške po projektih in fazah raziskovanja, ter na podlagi seznama lastnih sredstev osebe javnega prava IFP izdelala Preglednico 6 iz uvodne izjave 300.

(300)

Komisija je v tem proračunskem letu uporabila konservativen pristop in je vključila vse stroške, ki so neposredno ali posredno povezani s področji izključnih dejavnosti družb Axens in Prosernat, ob izključitvi vseh drugih prihodkov razen tistih, ki sta jih nakazali družbi Axens in Prosernat (243). Komisija je iz previdnosti v to preglednico vključila tudi vse možne učinke neomejenega državnega poroštva, če bi jih – kar je malo verjetno – oseba javnega prava IFP vse uporabila za financiranje raziskovalnih dejavnosti na izključnih področjih družb Axens in Prosernat (učinki poroštva v odnosih z dobavitelji in strankami, ne le s hčerinskimi družbami, temveč tudi tretjimi osebami).

Preglednica 6

Najvišja ocena celotnega zneska celotnega javnega financiranja, ki ga je oseba javnega prava IFP namenila za dejavnosti na izključnih področjih družb Axens in Prosernat med letoma 2006 in 2009

(301)

Komisija je preverila spoštovanje dovoljene intenzivnosti glede na fazo raziskovanja na podlagi letnih seznamov projektov, ki so se izvajali med letoma 2006 in 2009, ob upoštevanju največjega mogočega učinka neomejenega poroštva, povezanega s statusom IFP kot osebe javnega prava, tako da je kot dodaten element pomoči vključila ocenjeno zgornjo mejo premij kritja različnih tveganj. V vseh primerih velja, da je zgornja meja intenzivnosti pomoči še naprej veliko manjša od najvišje dovoljene intenzivnosti, tudi če se vključijo vsi morebitni učinki poroštva v odnosih s strankami in dobavitelji. Skratka, Komisija meni, da so upoštevane intenzivnosti pomoči, dovoljene v skladu z okvirom R & R iz leta 1996 in okvirom R & R & I.

(302)

Komisija za naslednja leta opozarja, da mora Francija v skladu z zgoraj navedeno odločbo C 51/2005 Komisiji predložiti letno poročilo, da bi lahko ta preverila upoštevanje intenzivnosti pomoči po fazah raziskovanja in po projektih. Poročilo bo moralo od leta 2010 vključevati predstavitev vseh projektov, izvedenih na področjih dejavnosti družb Axens in Prosernat in razvrščenih po kategorijah raziskav, z navedbo njihovih stroškov po fazah raziskovanja, zneska javnega financiranja ter lastnih sredstev skupine IFP in njenih hčerinskih družb, zgornje meje premije poroštva, ocenjene z metodo, opisano v tem sklepu, vključno z morebitnimi učinki za pogoje zadolženosti osebe javnega prava IFP v skladu s sklepanjem iz uvodne izjave 200.

(303)

Upoštevane so določbe na področju kumulacije iz točke 5.12 okvira za R & R iz leta 1996 ali točke 8 okvira R & R & I. Komisija je namreč izračunala znesek skupnega javnega financiranja ne glede na izvor, vključno z največjim učinkom neomejenega poroštva za leta 2006 do 2009.

(304)

Francoski organi bodo od leta 2010 uporabljali isto metodo v letnih poročilih, predloženih Komisiji.

(305)

Državne pomoči morajo imeti na podlagi okvira R & R iz leta 1996 in okvira R & R & I spodbujevalni učinek, tj. prejemnika pomoči morajo spodbuditi k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča svojo raven dejavnosti na področju R & R (ter inovacij). Na splošno za dokaz obstoja spodbujevalnega učinka za projekte, krite s pomočmi pod pragi, določenimi za temeljito preučitev, zadostujejo ta merila: povečanje obsega projekta, povečanje področja uporabe, povečanje hitrosti projekta in povečanje skupnega zneska, porabljenega za R & R & I. Če je mogoče prikazati pomemben učinek vsaj enega od navedenih elementov, bo Komisija ob upoštevanju običajnega ravnanja podjetja v zadevnem sektorju običajno sklepala, da ima predlog pomoči spodbujevalni učinek (247).

(306)

Komisija se sklicuje na analizo, opisano v uvodnih izjavah od 196 do 198 zgoraj navedene odločbe C 51/2005 v zvezi s strateškim interesom, ki ga spremljajo in potrdijo tehnični odbori, za raziskave, ki jih oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe opravijo na področju dolgoročne varne oskrbe z energijo, zlasti v zvezi z obnovo ter povečanjem proizvodnje nafte in plina (večja uspešnost pri raziskovanju, višja stopnja izkoriščanja nahajališč, izkoriščanje nekonvencionalnih virov itd.), oblikovanjem postopkov rafiniranja, tehnološkimi postopki za konverzijo, razvojem inovativnih goriv in učinkovite tehnologije motorjev, diverzifikacijo energetskih virov za proizvodnjo goriva, pri čemer je večina od navedenega med prednostnimi nalogami Evropske unije na področju raziskav ter energetske in okoljske politike.

(307)

Komisija v zvezi z letom 2006 znova navaja analizo iz uvodne izjave 199 zgoraj navedene odločbe C 51/2005, da so oseba javnega prava IFP in njene hčerinske družbe lahko zaradi javne pomoči, katere del je neomejeno poroštvo, izvajale dodatne raziskovalne dejavnosti, ki se sicer ne bi mogle izvajati zaradi tehnološkega tveganja ali velike negotovosti v zvezi s povračilom naložb.

(308)

Komisija na podlagi letnih poročil francoskih organov ugotavlja, da se je taka logika nadaljevala v letih 2007, 2008 in 2009. Francoski organi so v poročilih za vsak posamezni projekt navedli spodbujevalni učinek pomoči, zlasti v smislu področja uporabe projekta, njegove hitrosti in povečanja skupnega zneska, porabljenega za R & R.

(309)

Leta 2007 je skupina IFP na izključnem področju dejavnosti družbe Axens na primer izvajala zlasti vodilne projekte, […] (*) (248) […] (*). Brez državne pomoči bi bili proizvodi dani na trg z večletnim zaostankom: projekti R & R bi se začeli pozneje, razvijali bi se počasneje in […] (*).

(310)

Državna pomoč je poleg tega na izključnem področju dejavnosti družbe Prosernat omogočila začetek projekta […] (*) v zvezi z […] (*), razvoj in patentiranje originalnih postopkov […] (*) (249) […] (*). [Tak projekt] (**) je vključeval občutljive in težavne postopke, za katere so bile potrebne visoke naložbe v človeške vire ter tehnološke in finančne naložbe, ki jih družba, kot je Prosernat, ne more izvesti sama. Zato se je javna pomoč, ki jo je namenila oseba javnega prava IFP, izkazala za nujno. Predvsem je treba omeniti, da je imela le oseba javnega prava IFP specializirane skupine, ki so lahko razvijale modele, potrebne za razvoj postopka, in laboratorijsko opremo, primerno za obdelavo zdravju nevarnih sestavin.

(311)

Z državno pomočjo so bile lahko leta 2008 na izključnem področju družbe Axens odpravljene znanstvene in tehnične ovire pri […] (*). Poleg tega se je zelo razvil tudi projekt […] (*) (250). Oseba javnega prava IFP je lahko z državno pomočjo v povezavi z industrijskimi partnerji razvila postopek […] (*), ki bo dostopen na trgu prek licence. Dejavnosti razvoja postopka te vrste vključujejo obenem […] (*) in […] (*).

(312)

Poleg tega je bil na izključnem področju dejavnosti družbe Prosernat izveden projekt […] (*) v zvezi z zajemanjem CO2 iz izpušnih plinov. Zajemanje/shranjevanje CO2 (251) je eden od ugotovljenih načinov za zmanjševanje globalnega segrevanja. Oseba javnega prava IFP je ob upoštevanju sestave izpušnih plinov in njihovega nizkega tlaka premagala nove tehnološke izzive. Družba Prosernat naj ne bi zmogla razviti navedenega postopka na podlagi lastnih sredstev zaradi negotovosti v zvezi s sestavo, obsegom, razvojem in regulativnim okvirom prihodnjega trga zajemanja CO2.

(313)

Kot primer se lahko navede projekt […] (*) o postopkih […] (*) iz leta 2009 na izključnem področju dejavnosti družbe Axens. Njegov namen je bil razviti […] (*) in izboljšati nekatere postopke […] (*). Z javnimi sredstvi je bilo mogoče preučevati […] (*), kar je omogočilo veliko izboljšanje […] (*). V okviru projekta […] (*) je bilo z javnim financiranjem mogoče raziskovati rešitve, ki so presegale dosedanje tehnologije […] (*). Poleg tega se je nadaljeval tudi projekt […] (*) v zvezi s katalizatorji, ki so po ekstrapolaciji omogočili popestritev ponudbe na hitro rastočem trgu […] (*). Katalizatorji bi se brez javne pomoči razvijali veliko bolj postopoma, njihova učinkovitost pa bi se izboljševala počasneje. Kar zadeva […] (*), je bilo mogoče z javno pomočjo pri projektu […] (*) v zvezi z inovativnimi katalizatorji […] (*) raziskati nove možnosti, pri projektu […] (*), katerega namen je bil raziskati meje tehnologije (zlasti spreminjanje obremenitev), da bi se lahko […] (*), pa se je lahko njegova paleta razširila prek dosedanjih zmogljivosti.

(314)

Poleg tega je javna pomoč na izključnem področju dejavnosti družbe Prosernat omogočila ponoven začetek in nadaljevanje dejavnosti R & R, začetih na področju […] (*), ki pa so postopoma zamrle. Z javno pomočjo je bilo tako mogoče preprečiti izgubo prejšnjih tehnoloških pridobitev in ohraniti številne postopke […] (*) na trgu. Zaradi pomoči se je lahko nadaljeval tudi projekt […] (*) v zvezi z zajemanjem CO2 […] (*).

(315)

Komisija še ugotavlja, da se je med letoma 2007 in 2009 nadaljeval pozitiven razvoj kazalnikov, s katerimi se meri prizadevanje osebe javnega prava IFP ter njenih hčerinskih družb Axens in Prosernat na področju R & R, ki ga je ugotovila v uvodni izjavi 200 zgoraj navedene odločbe C 51/2005.

Preglednica 7

Razvoj kazalnikov za merjenje prizadevanja osebe javnega prava IFP ter njenih hčerinskih družb Axens in Prosernat v letih 2007, 2008 in 2009

(316)

Komisija poleg tega znova navaja ugotovitve, ki jih je povzela v uvodnih izjavah od 201 do 203 zgoraj navedene odločbe C 51/2005: delež odhodkov za R & R v prometu skupine IFP je posebno velik, čeprav skupina posluje v okolju s številnimi nacionalnimi ureditvami, ki se stalno spreminjajo, zlasti pri okoljskih standardih ali sistemu varstva intelektualne lastnine.

(317)

Komisija je enako kot v uvodni izjavi 204 zgoraj navedene odločbe C 51/2005 seznanjena z raznovrstnostjo in sestavo ponudbe ter delovanjem konkurence (252) na trgu postopkov rafiniranja ali petrokemije. V zvezi s tem ugotavlja, da so nekateri tekmeci v veliko ugodnejšem konkurenčnem položaju kot skupina IFP, pri čemer ima na primer skupina UOP Limited 57-odstotni svetovni tržni delež po vrednosti, skupina IFP pa ima samo 7-odstotnega. Komisija zato meni, da javna pomoč, dodeljena za projekte v R & R skupine IFP, zaradi svoje narave ali obsega ne more ovirati dinamičnih spodbud trga za tehnološke postopke rafiniranja. Poleg tega je treba ugotoviti, da trgovinski partnerji Evropske unije, zlasti Združene države, namenjajo veliko sredstev za financiranje raziskav na področju energije, ki so pomagala tekmecem skupine IFP pri projektih R & R. Tako so nekateri tekmeci skupine IFP, zlasti družba UOP Limited, prejemali znatno javno pomoč (253) ali posredno javno pomoč zaradi partnerstev z raziskovalnimi inštituti in univerzami.

(318)

Skratka, Komisija ugotavlja, da je imela državna pomoč za skupino IFP na izključnem področju dejavnosti njenih hčerinskih družb Axens in Prosernat v letih 2006, 2007, 2008 in 2009 spodbujevalni učinek.

(319)

V letnih poročilih, ki jih bo morala Francija od leta 2010 predložiti Komisiji do izteka izključnih sporazumov med osebo javnega prava IFP ter njenima hčerinskima družbama Axens in Prosernat, bo treba dokazati, da se spodbujevalni učinek pomoči stalno preverja.

(320)

Komisija ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih elementov ugotavlja, da je državna pomoč, dodeljena skupini IFP za dejavnosti na izključnem področju njenih hčerinskih družb Axens in Prosernat, vključno z elementom pomoči, povezanim z učinki neomejenega poroštva za osebo javnega prava IFP, v skladu z določbami okvira R & R iz leta 1996 in okvira R & R & I, če se bodo upoštevali njuni pogoji.

(321)

Komisija skratka meni, da je zadevni ukrep združljiv z notranjim trgom, če se upoštevajo pogoji iz delov 7.3.1 in 7.3.2.

(322)

Komisija želi poudariti, da nikakor ne izpodbija pripadnosti osebe javnega prava IFP državi niti statusa pravne osebe javnega prava kot takega.

(323)

V skladu s členom 345 PDEU je Skupnost nevtralna glede lastninskopravne ureditve v državah članicah in nobena določba Pogodbe ne ovira tega, da ima država v lasti del podjetja ali celotno podjetje. Pri tem se morajo pravila konkurence uporabljati enako za zasebna in javna podjetja. Nobeno od teh dveh vrst podjetij ne sme z uporabo teh pravil dobiti prednosti ali biti v slabšem položaju.

(324)

V tem primeru poroštvo, ki ga je deležna oseba javnega prava IFP, ne izhaja iz lastništva, ampak izhaja iz pravnega statusa podjetja. Države članice lahko prosto izberejo pravno obliko podjetij, vendar morajo pri tej izbiri upoštevati pravila konkurence iz Pogodbe. Zlasti preprosto dejstvo, da je državno poroštvo samodejno povezano z določenim pravnim statusom, ne preprečuje, da bi navedeno poroštvo pomenilo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če so izpolnjeni tam navedeni pogoji (254) –