ISSN 1977-0804
doi:10.3000/19770804.L_2011.325.slv
Uradni list
Evropske unije
L 325
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Zvezek 54
8. december 2011
|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2011.325.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 325 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 54 |
|
|
|
III Drugi akti |
|
|
|
* |
|
|
|
Popravki |
|
|
|
|
||
|
|
* |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1271/2011
z dne 5. decembra 2011
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi. |
|
(3) |
Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo. |
|
(5) |
Odbor za carinski zakonik ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.
Člen 2
Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. decembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
||||||||||||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||||||||||||
|
Proizvod v obliki prahu bež barve z naslednjo sestavo (v mas. %):
Proizvod je trden rastlinski ostanek, pridobljen iz sojinih zrn po ekstrakciji olja in delni odstranitvi beljakovin, čemur sledita sušenje in mletje. Proizvod ima značilnosti neteksturirane moke. Proizvod je stranski proizvod pri proizvodnji sojinih beljakovinskih koncentratov in izolatov, zato vsebuje zmanjšano količino beljakovin. Proizvod se uporablja za bogatenje prehrambnih proizvodov in živalske krme. Proizvod se nahaja v 25-kilogramskih vrečah. |
2304 00 00 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo tarifne oznake KN 2304 00 00. Čeprav se proizvod uporablja v živilski industriji, ni živilo v skladu z značilnostmi, opisanimi pod tarifno številko 1901, niti prehrambni proizvod, ki ni naveden ali zajet na drugem mestu pod tarifno številko 2106. Zato je uvrstitev pod tarifni številki 1901 in 2106 izključena. Ker je proizvod sestavljen iz raznih ostankov in odpadkov, ki izvirajo iz rastlinskih snovi, ki jih uporablja živilska industrija kot živalsko krmo in za prehrano ljudi, ga je treba uvrstiti v 23. poglavje (glej pojasnjevalne opombe HS k 23. poglavju, Splošno, prvi odstavek). Proizvod je zato treba uvrstiti pod tarifno oznako KN 2304 00 00 kot druge trdne ostanke, ki nastanejo pri ekstrakciji sojinega olja. |
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1272/2011
z dne 5. decembra 2011
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi. |
|
(3) |
Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.
Člen 2
Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. decembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev Oznaka KN |
Utemeljitev |
||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||
|
3302 90 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(a) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 1 k 23. poglavju, opomba 2 k 33. poglavju ter besedilo oznak KN 3302, 3302 90 in 3302 90 90. Proizvod vsebuje dišave v smislu opombe 2 k 33. poglavju. Čeprav je proizvod namenjen uporabi v živalski krmi kot premiks snovi za spodbujanje teka, je obdržal bistvene značilnosti prvotnega materiala (dišave). Uvrstitev pod tarifno številko 2309 kot pripravek, ki se uporablja v živalski krmi, je zato v skladu z opombo 1 k 23. poglavju izključena. Ker se za proizvod šteje, da je mešanica ene ali več dišav skupaj z dodanim nosilcem, se uvršča pod tarifno številko 3302 (glej tudi točko 6 prvega odstavka pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 3302). Proizvod se zato uvršča pod oznako KN 3302 90 90. |
||
|
3302 90 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(a) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 1 k 23. poglavju, opomba 2 k 33. poglavju ter besedilo oznak KN 3302, 3302 90 in 3302 90 90. Proizvod vsebuje dišave v smislu opombe 2 k 33. poglavju. Čeprav je proizvod namenjen uporabi v živalski krmi kot premiks snovi za spodbujanje teka, je obdržal bistvene značilnosti prvotnega materiala (dišave). Uvrstitev pod tarifno številko 2309 kot pripravek, ki se uporablja v živalski krmi, je zato v skladu z opombo 1 k 23. poglavju izključena. Ker se za proizvod šteje, da je mešanica ene ali več dišav skupaj z dodanim nosilcem, se uvršča pod tarifno številko 3302 (glej tudi točko 6 prvega odstavka pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 3302). Proizvod se zato uvršča pod oznako KN 3302 90 90. |
||
|
3302 90 90 |
Uvrstitev opredeljujejo splošna pravila 1, 3(a) in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 1 k 23. poglavju, opomba 2 k 33. poglavju ter besedilo oznak KN 3302, 3302 90 in 3302 90 90. Proizvod vsebuje dišave v smislu opombe 2 k 33. poglavju. Čeprav je proizvod namenjen uporabi v živalski krmi kot premiks snovi za spodbujanje teka, je obdržal bistvene značilnosti prvotnega materiala (dišave). Uvrstitev pod tarifno številko 2309 kot pripravek, ki se uporablja v živalski krmi, je zato v skladu z opombo 1 k 23. poglavju izključena. Ker se za proizvod šteje, da je mešanica ene ali več dišav skupaj z dodanim nosilcem, se uvršča pod tarifno številko 3302 (glej tudi točko 6 prvega odstavka pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema k tarifni številki 3302). Proizvod se zato uvršča pod oznako KN 3302 90 90. |
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/6 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1273/2011
z dne 7. decembra 2011
o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža
(kodificirano besedilo)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v Seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena GATT XXIV.6 (1) in zlasti člena 1 Uredbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 96/317/ES z dne 13. maja 1996 v zvezi s sklepom rezultatov posvetovanj s Tajsko na podlagi člena XXIII GATT (2) in zlasti člena 3 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati. |
|
(2) |
V okviru pogajanj v skladu s členom XXIV(6) GATT po pristopu Avstrije, Finske in Švedske k Evropski skupnosti od 1. januarja 1996 je bil sklenjen sporazum o odprtju uvozne kvote za 63 000 ton polbrušenega in popolnoma brušenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 30, z nično carinsko stopnjo. Ta kvota je bila uvrščena na seznam Evropske skupnosti, predviden v členu II(1)(a) GATT 1994. |
|
(3) |
Po posvetovanjih s Tajsko je bilo v skladu s členom XXIII GATT dogovorjeno, da se odpre letna uvozna kvota za 80 000 ton lomljenega riža, ki jo zajema oznaka KN 1006 40 00 z uvozno carino, zmanjšano za 28 EUR na tono. |
|
(4) |
Sklep Sveta 2005/953/ES z dne 20. decembra 2005 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Tajsko v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na Seznamu CXL ES, priloženemu GATT 1994 (5) določa odprtje nove splošne letne kvote za uvoz 13 500 ton manj brušenega ali brušenega riža z oznako KN 1006 30 z uvozno dajatvijo nič in na 100 000 ton poveča tudi splošna letna kvota za uvoz lomljenega riža z oznako CN 1006 40 00. |
|
(5) |
Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Tajsko v skladu s členom XXIV.6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o spremembah ugodnosti na seznamih Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v okviru njihovega pristopa k Evropski uniji (6), odobren s Sklepom Sveta 2006/324/ES (7), predvideva povišanje skupne letne tarifne kvote po dajatvi nič polbrušenega riža ali popolnoma brušenega riža z oznako KN 1006 30 za 25 516 ton riža katerega koli porekla in za 1 200 ton riža s Tajske. Prav tako predvideva odprtje dodatne letne tarifne kvote po dajatvi nič za 31 788 ton lomljenega riža z oznako KN 1006 40 katerega koli porekla, in odprtje novih kvot s 15 % carinsko dajatvijo, ki se uporablja za vsa porekla za 7 ton neoluščenega riža z oznako KN 1006 10 in 1 634 ton oluščenega riža z oznako KN 1006 20. |
|
(6) |
Obveze za letne uvozne tarifne kvote iz člena 1(1)(a), (c) in (d) te Uredbe predvidevajo, da upravljanje teh kvot upošteva tradicionalne dobavitelje. |
|
(7) |
Za preprečitev, da bi uvoz v skladu s temi kvotami povzročil motnje v normalnem trženju riža, gojenega v Uniji, je treba uvoz razporediti preko celega leta, tako da ga trg Unije lažje absorbira. |
|
(8) |
Za zagotovitev pravilnega upravljanja kvot in zlasti za zagotovitev, da določene količine niso presežene, morajo biti določena posebna podrobna pravila, ki zajemajo predložitev vlog in izdajo vlog. Taka podrobna pravila morajo dopolnjevati ali določati izjeme od Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008, o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (8). |
|
(9) |
Določeno naj bi bilo, da se Uredba Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (9) in Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (10), uporablja v okviru te uredbe. |
|
(10) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Skupne letne uvozne tarifne kvote se odprejo vsako leto 1. januarja:
|
(a) |
63 000 ton polbrušenega riža in popolnoma brušenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 30, po nični carinski stopnji; |
|
(b) |
1 634 ton oluščenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 20 s carinsko stopnjo, določeno na 15 % ad valorem; |
|
(c) |
100 000 ton lomljenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 40 00, z zmanjšanjem za 30,77 % carine, določene v členu 140 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (11); |
|
(d) |
40 216 ton polbrušenega riža in popolnoma brušenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 30, po nični carinski stopnji; |
|
(e) |
31 788 ton lomljenega riža, ki ga zajema oznaka KN 1006 40 00, po nični carinski stopnji. |
Splošne uvozne tarifne kvote so razdeljene v uvozne tarifne kvote po državah porekla in v več podobdobij v skladu s Prilogo I.
Uredbe (ES) št. 1342/2003, (ES) št. 1301/2006 in (ES) št. 376/2008 se uporabljajo za kvote iz prvega pododstavka, razen če ni v tej uredbi drugače določeno.
2. Letna tarifna kvota 7 ton neoluščenega riža iz oznake KN 1006 10 po carinski stopnji, določeni na 15 % ad valorem, se odpre vsako leto 1. januarja pod zaporedno številko 09.0083.
Upravlja jo Komisija v skladu s členi 308a, 308b in 308c Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (12).
Člen 2
Za količine, za katere uvozna dovoljenja niso bila izdana za kvote iz člena 1(1)(a), (b) in (e) za septembrsko podobdobje, se lahko vložijo zahtevki za izdajo uvoznega dovoljenja za oktobrsko podobdobje za vsa porekla, ki jih pokriva zadevna splošna uvozna tarifna kvota.
Člen 3
Kadar se zahtevki za uvozno dovoljenje predložijo za riž in lomljen riž s poreklom iz Tajske in za riž s poreklom iz Avstralije ali Združenih držav Amerike v okviru količin v točkah (a) in (c) člena 1(1), jih mora spremljati izvirnik izvoznega dovoljenja, sestavljen v skladu s Prilogami II, III in IV, ki ga izda pristojni organ tam navedenih držav.
Vpisi v rubrike 7, 8 in 9 Priloge II so neobvezni.
Člen 4
1. Zahtevki za izdajo dovoljenja se vložijo v prvih desetih delovnih dneh prvega meseca vsakega podobdobja.
2. Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003 je varščina za uvozna dovoljenja:
|
— |
46 EUR na tono za kvote, predvidene v točkah (a) in (d) člena 1(1), |
|
— |
5 EUR na tono za kvote, predvidene v členu 1(1)(c) in (e). |
3. V rubriko 8 vlog za dovoljenje in uvoznih dovoljenj se vpiše država porekla in s križcem označi beseda „da“.
Dovoljenja veljajo samo za proizvode s poreklom iz države, navedene v okencu 8.
4. Potrdila v okencu 24 vsebujejo eno od naslednjih navedb:
|
(a) |
v primeru kvote iz člena 1(1)(a) eno od navedb iz Priloge V; |
|
(b) |
v primeru kvote iz člena 1(1)(b) eno od navedb iz Priloge VI; |
|
(c) |
v primeru kvote iz člena 1(1)(c) eno od navedb iz Priloge VII; |
|
(d) |
v primeru kvote, omenjene v členu 1(1)(d), eden od vnosov iz Priloge VIII; |
|
(e) |
v primeru kvote iz člena 1(1)(e) eno od navedb iz Priloge IX. |
5. Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 lahko vlagatelji za tarifne kvote, na katere se nanašajo zahtevki za izdajo uvoznega dovoljenja iz prvega pododstavka člena 3 te uredbe, vložijo več zahtevkov za isto zaporedno številko kvote za posamezno obdobje uvozne kvote.
Člen 5
Komisija določi koeficient dodelitve iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 v desetih dneh od zadnjega dneva za obvestilo iz člena 8(a) te uredbe. Komisija hkrati določi količine, razpoložljive za prihodnje podobdobje in po potrebi za dodatno oktobrsko podobdobje.
Če koeficient dodelitve iz prvega pododstavka povzroči, da ena ali več količin znašajo manj od 20 ton na zahtevek, država članica vse te količine z žrebom dodeli med zadevne izvajalce v serijah po 20 ton, povečanih za preostalo količino, enakovredno razdeljeno med serije po 20 ton. Toda če bi seštevek količin, manjših od 20 ton, ne omogočal sestave serije 20 ton, država članica preostalo količino enakovredno razdeli med izvajalce, ki imajo dovoljenje za 20 ali več ton.
Če je kljub uporabi drugega pododstavka količina, za katero je treba izdati dovoljenje, manjša od 20 ton, lahko izvajalec umakne zahtevek za izdajo dovoljenja v dveh delovnih dneh po začetku veljavnosti uredbe o določitvi koeficienta dodelitve.
Člen 6
V treh delovnih dneh od objave odločbe Komisije iz člena 5 o določitvi razpoložljivih količin se uvozna dovoljenja izdajo za količine, ki izhajajo iz uporabe člena 5.
Člen 7
1. Točka (d) prvega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 376/2008 se ne uporablja.
2. Ugodnosti v zvezi s carinami, predvidenimi v členu 1(1) se ne uporabljajo za količine, uvožene v skladu z odstopanjem, specificiranim v členu 7(4) Uredbe (ES) št. 376/2008.
3. Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1342/2003 in ob uporabi člena 22(2) Uredbe (ES) št. 376/2008 so uvozna dovoljenja za oluščeni riž, popolnoma ali polbrušeni riž veljavna od dneva njihove dejanske izdaje do konca tretjega meseca po tem dnevu.
4. V okviru kvot iz člena 1(1) se sprostitev proizvodov v prosti promet znotraj Unije izvede le ob predložitvi potrdila o poreklu, ki ga izdajo pristojni nacionalni organi zadevne države v skladu s členom 47 Uredbe (EGS) št. 2454/93.
Toda potrdilo o poreklu se ne zahteva za partije zadevnih kvot, ki zadevajo države, za katere se izvozno dovoljenje zahteva v smislu člena 3 te uredbe ali za države, katerih poreklo spada pod „vse države“.
Člen 8
Države članice po elektronski pošti obvestijo Komisijo:
|
(a) |
najkasneje drugi delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov za izdajo dovoljenja do 18. ure po bruseljskem času o zahtevkih za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 11(1)(a) Uredbe (ES) št. 1301/2006 z razčlenitvijo količin, na katere se nanašajo zahtevki, po osemmestni oznaki KN in državi porekla z navedbo številke uvoznega dovoljenja in tudi izvoznega dovoljenja, kadar se zahteva; |
|
(b) |
najkasneje drugi delovni dan po izdaji uvoznih dovoljenj o izdanih dovoljenjih iz člena 11(1)(b) Uredbe (ES) št. 1301/2006 z razčlenitvijo količin, za katere so bila dovoljenja izdana, po osemmestni oznaki KN in državi porekla z navedbo številke uvoznega dovoljenja in tudi količin, za katere so bili zahtevki za izdajo dovoljenja umaknjeni v skladu s tretjim pododstavkom člena 5 te uredbe; |
|
(c) |
najkasneje zadnji dan vsakega meseca o skupnih količinah, dejansko sproščenih v prost promet ob uporabi zadevne kvote v predprejšnjem mesecu ter razčlenjenih po osemmestni oznaki KN in državi porekla z navedbo paketa, če gre za pakiranje, manjše od ali enako 5 kg. Če ni bila v tem obdobju nobena količina sproščena v prost promet, se pošlje „nično“ potrdilo. |
Člen 9
1. Komisija spremlja količine blaga, uvoženega v skladu s to uredbo, zlasti da bi ugotovila:
|
(a) |
obseg, v katerem se v Uniji pomenljivo spreminjajo tradicionalni tržni tokovi glede na količine in predstavitev, in |
|
(b) |
ali obstaja subvencioniranje med izvozom, ki pridobi neposredno s to uredbo, in izvozom ob normalnih uvoznih dajatvah. |
2. Če je izpolnjen kateri od kriterijev, določenih v točki (a) in (b) odstavka 1, in zlasti če riž v paketih po pet kilogramov ali manj presega številko 33 428 ton, in v vsakem primeru na letni osnovi Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to potrebno, opremljeno z ustreznimi predlogi, da bi preprečila motnje v sektorju za riž v Uniji.
3. Količine, uvožene v paketih vrste, omenjene v odstavku 2, in sproščene v prosti promet, so označene v relevantnih uvoznih dovoljenjih v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 376/2008.
Člen 10
Uredba (ES) št. 327/98 se razveljavi.
Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XI.
Člen 11
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. decembra 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 146, 20.6.1996, str. 1.
(2) UL L 122, 22.5.1996, str. 15.
(3) UL L 37, 11.2.1998, str. 5.
(4) Glej Prilogo X.
(5) UL L 346, 29.12.2005, str. 24.
(6) UL L 120, 5.5.2006, str. 19.
(7) UL L 120, 5.5.2006, str. 17.
(8) UL L 114, 26.4.2008, str. 3.
(9) UL L 189, 29.7.2003, str. 12.
(10) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.
(11) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(12) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.
PRILOGA I
Kvote in podobdobja, predvidene od leta 2007
|
(a) |
Kvota 63 000 ton popolnoma brušenega riža ali polbrušenega riža, ki spada pod oznako KN 1006 30, predvidena v členu 1(1)(a):
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(b) |
Kvota 1 634 ton za oluščen riž, ki spada pod oznako KN 1006 20, predvidena v členu 1(1)(b):
|
|||||||||||||||||||||
|
(c) |
Kvota 100 000 ton lomljenega riža, ki spada pod oznako KN 1006 40 00, predvidena v členu 1(1)(c):
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(d) |
Kvota 40 216 ton popolnoma brušenega riža ali polbrušenega riža, ki spada pod oznako KN 1006 30, predvidena v členu 1(1)(d):
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(e) |
Kvota 31 788 ton lomljenega riža, ki spada pod oznako KN 1006 40 00, predvidena v členu 1(1)(e):
|
|||||||||||||||||
(1) Preostala količina, neuporabljena v predhodnih podobdobjih, objavljena z Uredbo Komisije.
(2) Preostala količina, neuporabljena v predhodnih podobdobjih, objavljena z Uredbo Komisije.
(3) Preostala količina, neuporabljena v predhodnih podobdobjih, objavljena z Uredbo Komisije.
PRILOGA II
PRILOGA III
PRILOGA IV
PRILOGA V
Navedbe iz člena 4(4)(a)
|
— |
: |
v bolgarščini |
: |
Освободено от мито до максимално количество, посочено в графи 17 и 18 от настоящата лицензия (Регламент за изпълнение (ЕC) № 1273/2011) |
|
— |
: |
v španščini |
: |
Exención del derecho de aduana hasta la cantidad indicada en las casillas 17 y 18 del presente certificado [Reglamento de Ejecución (UE) no 1273/2011] |
|
— |
: |
v češčini |
: |
Osvobozeno od cla až do množství uvedeného v kolonkách 17 a 18 této licence (prováděcí nařízení (EU) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v danščini |
: |
Toldfri op til den mængde, der er angivet i rubrik 17 og 18 i denne licens (gennemførelsesforordning (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v nemščini |
: |
Zollfrei bis zu der in den Feldern 17 und 18 dieser Lizenz angegebenen Menge (Durchführungsverordnung (EU) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v estonščini |
: |
Tollimaksuvabastus kuni käesoleva litsentsi lahtrites 17 ja 18 osutatud koguseni (määrus (EL) nr 1273/2011) |
|
— |
: |
v grščini |
: |
Δασμολογική ατέλεια μέχρι την ποσότητα που αναγράφεται στις θέσεις 17 και 18 του παρόντος πιστοποιητικού [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) αριθ. 1273/2011] |
|
— |
: |
v angleščini |
: |
Exemption from customs duty up to the quantity indicated in sections 17 and 18 of this licence (Implementing Regulation (EU) No 1273/2011) |
|
— |
: |
v francoščini |
: |
exemption du droit de douane jusqu’à la quantité indiquée dans les cases 17 et 18 du présent certificat [règlement d'exécution (UE) no 1273/2011] |
|
— |
: |
v italijanščini |
: |
Esenzione dal dazio doganale limitatamente alla quantità indicata nelle caselle 17 e 18 del presente titolo [regolamento di esecuzione (UE) n. 1273/2011] |
|
— |
: |
v latvijščini |
: |
Atbrīvojums no muitas nodokļa līdz daudzumam, kas norādīts šīs licences 17. un 18. iedaļā (Īstenošanas regula (ES) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v litovščini |
: |
Muitas netaikomas mažesniems kiekiams nei nurodyta šios licencijos 17 ir 18 skiltyse (Reglamentas (ES) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v madžarščini |
: |
Az ezen engedély 17. és 18. rovatában megjelölt mennyiségig vámmentes (1273/2011/EU végrehajtási rendelet) |
|
— |
: |
v malteščini |
: |
Eżenzjoni mid-dwana sal-kwantità murija fit-taqsimiet 17 u 18 ta’ din il-liċenzja (Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1273/2011) |
|
— |
: |
v nizozemščini |
: |
Vrijgesteld van douanerecht voor ten hoogste de in de vakken 17 en 18 van dit certificaat vermelde hoeveelheid (Uitvoeringsverordening (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v poljščini |
: |
Zwolnienie z opłaty celnej ilości określonej w polach 17 i 18 niniejszego pozwolenia (rozporządzenie (UE) nr 1273/2011) |
|
— |
: |
v portugalščini |
: |
Isenção de direito aduaneiro até à quantidade indicada nas casas 17 e 18 do presente certificado [Regulamento de Execução (UE) n.o 1273/2011] |
|
— |
: |
v romunščini |
: |
Scutit de drepturi vamale până la concurența cantității menționate în căsuțele 17 și 18 din prezenta licență (Regulamentul de punere în aplicare (UE) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovaščini |
: |
Oslobodenie od cla po množstvo uvedené v kolónkach 17 a 18 tejto licencie (vykonávacie nariadenie (EÚ) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovenščini |
: |
Oprostitev carin do količine, navedene v rubrikah 17 in 18 tega dovoljenja (Uredba (EU) št. 1273/2011) |
|
— |
: |
v finščini |
: |
Tullivapaa tämän todistuksen kohdissa 17 ja 18 esitettyyn määrään asti (täytäntöönpanoasetus (EU) N:o 1273/2011) |
|
— |
: |
v švedščini |
: |
Tullfri upp till den mängd som anges i fält 17 och 18 i denna licens (genomförandeförordning (EU) nr 1273/2011). |
PRILOGA VI
Navedbe iz člena 4(4)(b)
|
— |
: |
v bolgarščini |
: |
Мита, ограничени до 15 % ad valorem до максимално количество, посочено в графи 17 и 18 от настоящата лицензия (Регламент за изпълнение (ЕC) № 1273/2011) |
|
— |
: |
v španščini |
: |
Derechos de aduana limitados al 15 % ad valorem hasta la cantidad indicada en las casillas 17 y 18 del presente certificado [Reglamento de Ejecución (UE) no 1273/2011] |
|
— |
: |
v češčini |
: |
Cla omezená na valorickou sazbu ve výši 15 % až do množství uvedeného v kolonkách 17 a 18 této licence (prováděcí nařízení (EU) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v danščini |
: |
Toldsatsen begrænses til 15 % af værdien op til den mængde, der er angivet i rubrik 17 og 18 i denne licens (gennemførelsesforordning (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v nemščini |
: |
Zollsatz beschränkt auf 15 % des Zollwerts bis zu der in den Feldern 17 und 18 dieser Lizenz angegebenen Menge (Durchführungsverordnung (EU) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v estonščini |
: |
Väärtuseline tollimaks piiratud 15 protsendini käesoleva sertifikaadi lahtrites 17 ja 18 märgitud kogusteni (määrus (EL) nr 1273/2011) |
|
— |
: |
v grščini |
: |
Δασμός με όριο 15 % κατ’ αξία μέχρι την ποσότητα που αναγράφεται στις θέσεις 17 και 18 του παρόντος πιστοποιητικού (εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) αριθ. 1273/2011) |
|
— |
: |
v angleščini |
: |
Customs duties limited to 15 % ad valorem up to the quantity indicated in boxes 17 and 18 of this licence (Implementing Regulation (EU) No 1273/2011) |
|
— |
: |
v francoščini |
: |
droits de douane limités à 15 % ad valorem jusqu’à la quantité indiquée dans les cases 17 et 18 du présent certificat [règlement d'exécution (UE) no 1273/2011] |
|
— |
: |
v italijanščini |
: |
Dazio limitato al 15 % ad valorem fino a concorrenza del quantitativo indicato nelle caselle 17 e 18 del presente titolo [regolamento di esecuzione (UE) n. 1273/2011] |
|
— |
: |
v latvijščini |
: |
Muitas nodoklis 15 % ad valorem par daudzumu, kas norādīts šīs licences (Īstenošanas regula (ES) Nr. 1273/2011) 17. un 18. ailē |
|
— |
: |
v litovščini |
: |
Ne didesnis nei 15 % muitas ad valorem neviršijant šios licencijos 17 ir 18 skiltyse nurodyto kiekio (Reglamentas (ES) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v madžarščini |
: |
15 %-os értékvám az ezen engedély 17. és 18. rovatában feltüntetett mennyiségig (1273/2011/EU végrehajtási rendelet) |
|
— |
: |
v malteščini |
: |
Id-dazji doganali huma stipulati għal 15 % ad valorem sal-kwantità indikata fil-kaxxi 17 u 18 ta’ din il-liċenzja (Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1273/2011) |
|
— |
: |
v nizozemščini |
: |
Douanerecht beperkt tot 15 % ad valorem voor hoeveelheden die niet groter zijn dan de in de vakken 17 en 18 van dit certificaat vermelde hoeveelheid (Uitvoeringsverordening (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v poljščini |
: |
Cło ograniczone do 15 % ad valorem do ilości wskazanej w polach 17 i 18 niniejszego pozwolenia (rozporządzenie (UE) nr 1273/2011) |
|
— |
: |
v portugalščini |
: |
Direito aduaneiro limitado a 15 % ad valorem até à quantidade indicada nas casas 17 e 18 do presente certificado [Regulamento de Execução (UE) n.o 1273/2011] |
|
— |
: |
v romunščini |
: |
Drepturi vamale limitate la 15 % ad valorem până la concurența cantității menționate în căsuțele 17 și 18 din prezenta licență (Regulamentul de punere în aplicare (UE) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovaščini |
: |
Clá znížené na 15 % ad valorem až po množstvo uvedené v kolónkach 17 a 18 tejto licencie (vykonávacie nariadenie (EÚ) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovenščini |
: |
Carinska dajatev, omejena na 15 % ad valorem do količine, navedene v rubrikah 17 in 18 tega dovoljenja (Uredba (EU) št. 1273/2011) |
|
— |
: |
v finščini |
: |
Arvotulli rajoitettu 15 prosenttiin tämän todistuksen kohdissa 17 ja 18 ilmoitettuun määrään asti (täytäntöönpanoasetus (EU) N:o 1273/2011) |
|
— |
: |
v švedščini |
: |
Tull begränsad till 15 % av värdet upp till den kvantitet som anges i fält 17 och 18 i denna licens (genomförandeförordning (EU) nr 1273/2011) |
PRILOGA VII
Navedbe iz člena 4(4)(c)
|
— |
: |
v bolgarščini |
: |
Ставка на мито, намалена с 30,77 % от ставката на митото, определено в член 140 от Регламент (ЕО) № 1234/2007, приложима до максимално количество, посочено в графи 17 и 18 от настоящата лицензия (Регламент за изпълнение (ЕС) № 1273/2011) |
|
— |
: |
v španščini |
: |
Derecho reducido en un 30,77 % del derecho fijado en el artículo 140 del Reglamento (CE) no 1234/2007, hasta la cantidad indicada en las casillas 17 y 18 del presente certificado [Reglamento de Ejecución (UE) no 1273/2011] |
|
— |
: |
v češčini |
: |
Clo snížené o 30,77 % cla stanoveného v článku 140 nařízení (ES) č. 1234/2007 až na množství uvedené v kolonkách 17 a 18 této licence (prováděcí nařízení (EU) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v danščini |
: |
Nedsættelse på 30,77 % af den told, der er fastsat i artikel 140 i forordning (EF) nr. 1234/2007, op til den mængde, der er angivet i rubrik 17 og 18 i denne licens (gennemførelsesforordning (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v nemščini |
: |
Zollsatz ermäßigt um 30,77 % des in Artikel 140 der Verordnung (EG) Nr. 1234/2007 festgesetzten Zollsatzes bis zu der in den Feldern 17 und 18 dieser Lizenz angegebenen Menge (Durchführungsverordnung (EU) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v estonščini |
: |
Määruse (EÜ) nr 1234/2007 artiklis 140 kindlaks määratud tollimaks, mida on alandatud 30,77 % võrra käesoleva sertifikaadi lahtrites 17 ja 18 märgitud kogusteni (määrus (EL) nr 1273/2011) |
|
— |
: |
v grščini |
: |
Δασμός μειωμένος κατά 30,77 % του δασμού που καθορίζεται στο άρθρο 140 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1234/2007, μέχρι την ποσότητα που αναγράφεται στις θέσεις 17 και 18 του παρόντος πιστοποιητικού [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) αριθ. 1273/2011] |
|
— |
: |
v angleščini |
: |
Reduced rate of duty of 30,77 % of the duty set in Article 140 of Regulation (EC) No 1234/2007 up to the quantity indicated in boxes 17 and 18 of this licence (Implementing Regulation (EU) No 1273/2011) |
|
— |
: |
v francoščini |
: |
droit réduit de 30,77 % du droit fixé à l’article 140 du règlement (CE) no 1234/2007 jusqu’à la quantité indiquée dans les cases 17 et 18 du présent certificat [règlement d'exécution (UE) no 1273/2011] |
|
— |
: |
v italijanščini |
: |
Dazio ridotto in ragione del 30,77 % del dazio fissato all’articolo 140 del regolamento (CE) n. 1234/2007 fino a concorrenza del quantitativo indicato nelle caselle 17 e 18 del presente titolo [regolamento di esecuzione (UE) n. 1273/2011] |
|
— |
: |
v latvijščini |
: |
Ievedmuitas nodoklis samazināts par 30,77 %, salīdzinot ar nodokli, kas noteikts Regulas (EK) Nr. 1234/2007 140. pantā, līdz šīs licences 17. un 18. ailē norādītajam daudzumam (Īstenošanas regula (ES) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v litovščini |
: |
Reglamento (EB) Nr. 1234/2007 140 straipsnyje nustatyto muito mokesčio sumažinimas 30,77 % mažesniems kiekiams nei nurodyta šios licencijos 17 ir 18 skiltyse (Reglamentas (ES) Nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v madžarščini |
: |
Az 1234/2007/EK rendelet 140. cikkében meghatározott vám 30,77 %-os csökkentett vámja az ezen bizonyítvány 17. és 18. rovatában megjelölt mennyiségig (1273/2011/EU végrehajtási rendelet) |
|
— |
: |
v malteščini |
: |
Dazju mnaqqas ta’ 30,77 % tad-dazju fiss fl-Artikolu 140 tar-Regolament (KE) Nru 1234/2007 sal-kwantità indikata fis-sezzjoni 17 u 18 ta’ dan iċ-ċertifikat (Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1273/2011) |
|
— |
: |
v nizozemščini |
: |
Recht verlaagd met 30,77 % van het in artikel 140 van Verordening (EG) nr. 1234/2007 vastgestelde recht voor hoeveelheden die niet groter zijn dan de in de vakken 17 en 18 van dit certificaat vermelde hoeveelheid (Uitvoeringsverordening (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v poljščini |
: |
Obniżona stawka celna odpowiadająca 30,77 % stawki określonej w art. 140 rozporządzenia (WE) nr 1234/2007 do ilości wskazanej w polach 17 i 18 niniejszego pozwolenia (rozporządzenie (UE) nr 1273/2011) |
|
— |
: |
v portugalščini |
: |
Direito reduzido de 30,77 % do direito fixado no artigo 140.o do Regulamento (CE) n.o 1234/2007 até à quantidade indicada nas casas 17 e 18 do presente certificado [Regulamento de Execução (UE) n.o 1273/2011] |
|
— |
: |
v romunščini |
: |
Drept redus cu 30,77 % din dreptul stabilit de articolul 140 din Regulamentul (CE) nr. 1234/2007 până la concurența cantității menționate în căsuțele 17 și 18 din prezenta licență (Regulamentul de punere în aplicare (UE) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovaščini |
: |
Clo znížené o 30,77 % cla stanoveného článkom 140 nariadenia (ES) č. 1234/2007 až po množstvo uvedené v kolónkach 17 a 18 tejto licencie (vykonávacie nariadenie (EÚ) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovenščini |
: |
Dajatev, znižana za 30,77 % od dajatve iz člena 140 Uredbe (ES) št. 1234/2007 do količine, navedene v rubrikah 17 in 18 tega dovoljenja (Uredba (EU) št. 1273/2011) |
|
— |
: |
v finščini |
: |
Tulli, jonka määrää on alennettu 30,77 % asetuksen (EY) N:o 1234/2007 140 artiklassa vahvistetusta tullista tämän todistuksen kohdissa 17 ja 18 ilmoitettuun määrään asti (täytäntöönpanoasetus (EU) N:o 1273/2011) |
|
— |
: |
v švedščini |
: |
Tullsatsen nedsatt med 30,77 % av den tullsats som anges i artikel 140 i förordning (EG) nr 1234/2007 upp till den mängd som anges i fält 17 och 18 i denna licens (genomförandeförordning (EU) nr 1273/2011). |
PRILOGA VIII
Navedbe iz člena 4(4)(d)
|
— |
: |
v bolgarščini |
: |
Освободено от мито до максимално количество, посочено в графи 17 и 18 от настоящата лицензия (член 1, параграф 1, буква г) от Регламент за изпълнение (ЕС) № 1273/2011) |
|
— |
: |
v španščini |
: |
Exención del derecho de aduana hasta la cantidad indicada en las casillas 17 y 18 del presente certificado [Reglamento de Ejecución (UE) no 1273/2011, artículo 1, apartado 1, letra d)] |
|
— |
: |
v češčini |
: |
Osvobození od cla až do množství stanoveného v kolonkách 17 a 18 této licence (čl. 1 odst. 1 písm. d) prováděcího nařízení (EU) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v danščini |
: |
Toldfri op til den mængde, der er angivet i rubrik 17 og 18 i denne licens (gennemførelsesforordning (EU) nr. 1273/2011, artikel 1, stk. 1, litra d)) |
|
— |
: |
v nemščini |
: |
Zollfrei bis zu der in den Feldern 17 und 18 dieser Lizenz angegebenen Menge (Durchführungsverordnung (EU) Nr. 1273/2011, Artikel 1 Absatz 1 Buchstabe d) |
|
— |
: |
v estonščini |
: |
Tollimaksuvabastus kuni käesoleva litsentsi lahtrites 17 ja 18 näidatud koguseni (määruse (EL) nr 1273/2011) artikli 1 lõike 1 punkt d) |
|
— |
: |
v grščini |
: |
Δασμολογική ατέλεια μέχρι την ποσότητα που αναγράφεται στις θέσεις 17 και 18 του παρόντος πιστοποιητικού [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) αριθ. 1273/2011 άρθρο 1 παράγραφος 1 στοιχείο δ)] |
|
— |
: |
v angleščini |
: |
Exemption from customs duty up to the quantity indicated in boxes 17 and 18 of this licence (Implementing Regulation (EU) No 1273/2011, Article 1(1)(d)), |
|
— |
: |
v francoščini |
: |
exemption du droit de douane jusqu’à la quantité indiquée dans les cases 17 et 18 du présent certificat [règlement d'exécution (UE) no 1273/2011, article 1er, paragraphe 1, point d)] |
|
— |
: |
v italijanščini |
: |
Esenzione dal dazio doganale fino a concorrenza del quantitativo indicato nelle caselle 17 e 18 del presente titolo [regolamento di esecuzione (UE) n. 1273/2011, articolo 1, paragrafo 1, lettera d)] |
|
— |
: |
v latvijščini |
: |
Atbrīvojumi no muitas nodokļa līdz šīs licences 17. un 18. ailē norādītajam daudzumam (Īstenošanas regulas (ES) Nr. 1273/2011 1. panta 1. punkta d) apakšpunkts) |
|
— |
: |
v litovščini |
: |
Atleidimas nuo muito mokesčio neviršijant šios licencijos 17 ir 18 skiltyse nurodyto kiekio (Reglamento (ES) Nr. 1273/2011 1 straipsnio 1 dalies d punktas) |
|
— |
: |
v madžarščini |
: |
Vámmentes az ezen engedély 17. és 18. rovatában feltüntetett mennyiségig (1273/2011/EU végrehajtási rendelet 1. cikk (1) bekezdés d) pont) |
|
— |
: |
v malteščini |
: |
Eżenzjoni tad-dazju tad-dwana sal-kwantità indikata fil-każi 17 u 18 taċ-ċertifikat preżenti (Artikolu 1, paragrafu 1, punt d) tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1273/2011) |
|
— |
: |
v nizozemščini |
: |
Vrijstelling van douanerecht voor hoeveelheden die niet groter zijn dan de in de vakken 17 en 18 van dit certificaat vermelde hoeveelheid (artikel 1, lid 1, onder d), van Uitvoeringsverordening (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v poljščini |
: |
Zwolnienie z cła ilości do wysokości wskazanej w polach 17 i 18 niniejszego pozwolenia (art. 1 ust. 1 lit. d) rozporządzenia (UE) nr 1273/2011) |
|
— |
: |
v portugalščini |
: |
Isenção do direito aduaneiro até à quantidade indicada nas casas 17 e 18 do presente certificado [Regulamento de Execução (UE) n.o 1273/2011, alínea d) do n.o 1 do artigo 1.o] |
|
— |
: |
v romunščini |
: |
Scutit de drepturi vamale până la concurența cantității menționate în căsuțele 17 și 18 din prezenta licență [Regulamentul de punere în aplicare (UE) nr. 1273/2011, articolul 1 alineatul (1) litera (d)] |
|
— |
: |
v slovaščini |
: |
Oslobodenie od cla až po množstvo uvedené v kolónkach 17 a 18 tejto licencie (článok 1 ods. 1 písm. d) vykonávacieho nariadenia (EÚ) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovenščini |
: |
Izvzetje od carine do količine, navedene v rubrikah 17 in 18 tega dovoljenja (člen 1(1)(d) Uredbe (EU) št. 1273/2011) |
|
— |
: |
v finščini |
: |
Tullivapaa tämän todistuksen kohdissa 17 ja 18 ilmoitettuun määrään asti (täytäntöönpanoasetuksen (EU) N:o 1273/2011 1 artiklan 1 kohdan d alakohta) |
|
— |
: |
v švedščini |
: |
Tullfri upp till den mängd som anges i fälten 17 och 18 i denna licens (genomförandeförordning (EU) nr 1273/2011, artikel 1.1 d). |
PRILOGA IX
Navedbe iz člena 4(4)(e)
|
— |
: |
v bolgarščini |
: |
Освободено от мито до максимално количество, посочено в графи 17 и 18 от настоящата лицензия (член 1, параграф 1, буква д) от Регламент за изпълнение (ЕС) № 1273/2011) |
|
— |
: |
v španščini |
: |
Exención del derecho de aduana hasta la cantidad indicada en las casillas 17 y 18 del presente certificado [Reglamento de Ejecución (UE) no 1273/2011, artículo 1, apartado 1, letra e)] |
|
— |
: |
v češčini |
: |
Osvobození od cla až do množství uvedeného v kolonkách 17 a 18 této licence (čl. 1 odst. 1 písm. e) prováděcího nařízení (EU) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v danščini |
: |
Toldfri op til den mængde, der er angivet i rubrik 17 og 18 i denne licens (gennemførelsesforordning (EU) nr. 1273/2011, artikel 1, stk. 1, litra e)) |
|
— |
: |
v nemščini |
: |
Zollfrei bis zu der in den Feldern 17 und 18 dieser Lizenz angegebenen Menge (Durchführungsverordnung (EU) Nr. 1273/2011, Artikel 1 Absatz 1 Buchstabe e) |
|
— |
: |
v estonščini |
: |
Tollimaksuvabastus kuni käesoleva litsentsi lahtrites 17 ja 18 näidatud koguseni (määruse (EL) nr 1273/2011) artikli 1 lõike 1 punkt e) |
|
— |
: |
v grščini |
: |
Δασμολογική ατέλεια μέχρι την ποσότητα που αναγράφεται στις θέσεις 17 και 18 του παρόντος πιστοποιητικού [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) αριθ. 1273/2011, άρθρο 1 παράγραφος 1 στοιχείο ε)] |
|
— |
: |
v angleščini |
: |
Exemption from customs duty up to the quantity indicated in boxes 17 and 18 of this licence (Implementing Regulation (EU) No 1273/2011, Article 1(1)(e)) |
|
— |
: |
v francoščini |
: |
exemption du droit de douane jusqu’à la quantité indiquée dans les cases 17 et 18 du présent certificat [règlement d'exécution (UE) no 1273/2011, article 1er, paragraphe 1, point e)] |
|
— |
: |
v italijanščini |
: |
Esenzione dal dazio doganale fino a concorrenza del quantitativo indicato nelle caselle 17 e 18 del presente titolo [regolamento di esecuzione (UE) n. 1273/2011, articolo 1, paragrafo 1, lettera e)] |
|
— |
: |
v latvijščini |
: |
Atbrīvojumi no muitas nodokļa līdz šīs licences 17. un 18. ailē norādītajam daudzumam (Īstenošanas regulas (ES) Nr. 1273/2011 1. panta 1. punkta e) apakšpunkts) |
|
— |
: |
v litovščini |
: |
Atleidimas nuo muito mokesčio neviršijant šios licencijos 17 ir 18 skiltyse nurodyto kiekio (Reglamentas (ES) Nr. 1273/2011, 1 straipsnio 1 dalies e punktas) |
|
— |
: |
v madžarščini |
: |
Vámmentes az ezen engedély 17. és 18. rovatában feltüntetett mennyiségig ([1273/2011/EU] végrehajtási rendelet 1. cikk (1) bekezdés e) pont) |
|
— |
: |
v malteščini |
: |
Eżenzjoni tad-dazju tad-dwana sal-kwantità indikata fil-każi 17 u 18 taċ-ċertifikat preżenti (Artikolu 1, paragrafu 1, punt e) tar-Regolament ta’ Implimentazzjoni (UE) Nru 1273/2011) |
|
— |
: |
v nizozemščini |
: |
Vrijstelling van douanerecht voor hoeveelheden die niet groter zijn dan de in de vakken 17 en 18 van dit certificaat vermelde hoeveelheid (artikel 1, lid 1, onder e), van Uitvoeringsverordening (EU) nr. 1273/2011) |
|
— |
: |
v poljščini |
: |
Zwolnienie z cła ilości do wysokości wskazanej w polach 17 i 18 niniejszego pozwolenia (rozporządzenie (UE) nr 1273/2011, art. 1 ust. 1 lit. e)) |
|
— |
: |
v portugalščini |
: |
Isenção do direito aduaneiro até à quantidade indicada nas casas 17 e 18 do presente certificado [Regulamento de Execução (UE) n.o 1273/2011, alínea e) do n.o 1 do artigo 1.o] |
|
— |
: |
v romunščini |
: |
Scutit de drepturi vamale până la concurența cantității menționate în căsuțele 17 și 18 din prezenta licență [Regulamentul de punere în aplicare (UE) nr. 1273/2011, articolul 1 alineatul (1) litera (e)] |
|
— |
: |
v slovaščini |
: |
Oslobodenie od cla až po množstvo uvedené v kolónkach 17 a 18 tejto licencie (článok 1 ods. 1 písm. e) vykonávacieho nariadenia (EÚ) č. 1273/2011) |
|
— |
: |
v slovenščini |
: |
Izvzetje od carine do količine, navedene v rubrikah 17 in 18 tega dovoljenja (člen 1(1)(e) Uredbe (EU) št. 1273/2011) |
|
— |
: |
v finščini |
: |
Tullivapaa tämän todistuksen kohdissa 17 ja 18 ilmoitettuun määrään asti (täytäntöönpanoasetuksen (EU) N:o 1273/2011 1 artiklan 1 kohdan e alakohta) |
|
— |
: |
v švedščini |
: |
Tullfri upp till den mängd som anges i fälten 17 och 18 i denna licens (genomförandeförordning (EU) nr 1273/2011, artikel 1.1 e). |
PRILOGA X
Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb
|
Uredba Komisije (ES) št. 327/98 |
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 648/98 |
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 2458/2001 |
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 1950/2005 |
Samo člen 7 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 2152/2005 |
Samo člen 1 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 965/2006 |
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 1996/2006 |
Samo člen 9 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 2019/2006 |
Samo člen 2 |
|
Uredba Komisije (ES) št. 488/2007 |
Samo danska, finska in švedska različica |
|
Uredba Komisije (ES) št. 1538/2007 |
|
PRILOGA XI
PRIMERJALNA TABELA
|
Uredba (ES) št. 327/98 |
Ta uredba |
|
Člen 1 do 6 |
Člen 1 do 6 |
|
Člen 7(1) in (2) |
Člen 7(1) in (2) |
|
Člen 7(4) |
Člen 7(3) |
|
Člen 7(5) |
Člen 7(4) |
|
Člen 8 |
Člen 8 |
|
Člen 9(1), uvodno besedilo |
Člen 9(1), uvodno besedilo |
|
Člen 9(1), prva in druga alinea |
Člen 9(1), točka (a) in (b) |
|
Člen 9(2) in (3) |
Člen 9(2) in (3) |
|
Člen 10 |
— |
|
— |
Člen 10 |
|
Člen 11 |
Člen 11 |
|
Priloga I |
Priloga II |
|
Priloga II |
Priloga III |
|
Priloga IV |
Priloga IV |
|
Priloga V |
Priloga V |
|
Priloga VI |
Priloga VI |
|
Priloga VII |
Priloga VII |
|
Priloga VIII |
Priloga VIII |
|
Priloga IX |
Priloga I |
|
Priloga XI |
Priloga IX |
|
— |
Priloga X |
|
— |
Priloga XI |
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/24 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1274/2011
z dne 7. decembra 2011
o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2012, 2013 in 2014 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora in na njih ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti členov 28 in 29 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Z Uredbo Komisije (ES) št. 1213/2008 (2) je bil uveden prvi usklajeni večletni program Skupnosti za leta 2009, 2010 in 2011. Navedeni program se je nadaljeval v skladu z nadaljnjimi uredbami Komisije. Zadnja je bila Uredba Komisije (EU) št. 915/2010 z dne 12. oktobra 2010 o usklajenem večletnem programu nadzoru Unije za leta 2011, 2012 in 2013 v zvezi z zagotavljanjem skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v in na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (3). |
|
(2) |
Prehrana prebivalcev Unije sestoji iz trideset do štirideset glavnih živil. Ker se znatne spremembe zaradi uporabe pesticidov pokažejo šele v treh letih, je treba v navedenih živilih pesticide spremljati v zaporednih triletnih ciklih, da se omogoči ocena izpostavljenosti potrošnikov in izvajanja zakonodaje Unije. |
|
(3) |
Na podlagi binomske verjetnostne porazdelitve se lahko izračuna, da je mogoče s pregledom 642 vzorcev z več kot 99-odstotno gotovostjo odkriti vzorec, ki vsebuje ostanke pesticidov nad mejo zaznavnosti, če najmanj 1 % proizvodov vsebuje ostanke pesticidov nad navedeno mejo. Zbiranje teh vzorcev se mora porazdeliti med države članice po številu prebivalcev, pri čemer je treba za vsak proizvod in vsako leto zbrati najmanj 12 vzorcev. |
|
(4) |
Analitični rezultati iz uradnega programa nadzora EU za leto 2009 (4) so pokazali, da so nekateri pesticidi pogosteje prisotni na kmetijskih proizvodih kot prej, kar kaže na spremembe vzorca uporabe navedenih pesticidov. Poleg pesticidov, ki jih Uredba (EU) št. 915/2010 že zajema, je treba v program nadzora vključiti navedene pesticide za zagotovitev, da je razpon pesticidov iz programa nadzora reprezentativen za pesticide v uporabi. |
|
(5) |
Analiza nekaterih pesticidov, zlasti pesticidov, dodanih v program nadzora s to uredbo, ali pesticidov s težavno opredelitvijo ostanka, v letu 2012 ne sme biti obvezna, da se uradnim laboratorijem omogoči dovolj časa za validacijo metod, potrebnih za analizo navedenih pesticidov, če tega še niso storili. |
|
(6) |
Kadar opredelitev ostanka pesticida vključuje druge aktivne snovi, metabolite ali razkrojne produkte, je treba o navedenih metabolitih poročati ločeno. |
|
(7) |
Navodila za „Validacijo metod in postopke za nadzor kakovosti v analizi ostankov pesticidov v hrani in krmi“ so objavljena na spletni strani Komisije (5). Državam članicam je treba pod nekaterimi pogoji dovoliti uporabo kvalitativnih presejalnih metod. |
|
(8) |
Z izvedbenimi pravili, kot so standardni opis vzorca (Standard Sample Description –SSD) (6) za poročanje o rezultatih analize ostankov pesticidov, ki so povezana s predložitvijo informacij držav članic, so soglašale države članice, Komisija in EFSA. |
|
(9) |
Pri postopkih vzorčenja je treba upoštevati Direktivo Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uraden nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (7), ki vključuje metode in postopke vzorčenja, ki jih predlaga Komisija za Codex Alimentarius. |
|
(10) |
Oceniti je treba skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov za otroško hrano iz člena 10 Direktive Komisije 2006/141/ES z dne 22. decembra 2006 o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke (8) ter člena 7 Direktive Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (9), pri čemer se upoštevajo samo opredelitve ostanka iz Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(11) |
Ko bo metodologija na voljo, je treba prav tako oceniti možne združene, kumulativne in sinergijske učinke pesticidov. To oceno je treba najprej izvesti za nekatere organofosfate, karbamate, triazole in piretroide, kakor je določeno v Prilogi I. |
|
(12) |
Glede metod za posamezen ostanek lahko države članice izpolnjuje svoje obveznosti analize tako, da se obrne na uradne laboratorije, ki so že validirali zahtevane metode. |
|
(13) |
Države članice morajo do 31. avgusta vsako leto predložiti informacije za predhodno koledarsko leto. |
|
(14) |
V izogib vsakršni zmedi zaradi prekrivanja zaporednih večletnih programov je treba Uredbo (EU) št. 915/2010 zaradi pravne varnosti razveljaviti. Vendar jo je treba še naprej uporabljati za vzorce, testirane leta 2011. |
|
(15) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Države članice leta 2012, 2013 in 2014 odvzamejo in analizirajo vzorce za kombinacije pesticid/proizvod, kakor je določeno v Prilogi I.
Število vzorcev vsakega proizvoda je določeno v Prilogi II.
Člen 2
1. Vsi vzorci se izberejo naključno.
Postopek vzorčenja, vključno s številom enot, je v skladu z Direktivo 2002/63/ES.
2. Vzorci se analizirajo v skladu z opredelitvami ostanka iz Uredbe (ES) št. 396/2005. Kadar za posamezni ostanek v navedeni uredbi ni izrecne opredelitve ostanka, se uporablja opredelitev ostanka iz Priloge I k tej uredbi.
Člen 3
1. Države članice predložijo rezultate analize leta 2012 preskušenih vzorcev do 31. avgusta 2013, rezultate analize leta 2013 preskušenih vzorcev do 31. avgusta 2014 in rezultate analize leta 2014 preskušenih vzorcev do 31. avgusta 2015. Navedeni rezultati se predložijo v skladu s standardnim opisom vzorca (SSD) iz Priloge III.
2. Kadar opredelitev ostanka pesticida vključuje aktivne snovi, metabolite in/ali razgradne ali reakcijske produkte, države članice poročajo o rezultatih analize v skladu s pravno opredelitvijo ostanka. Rezultati za vsakega od glavnih izomerov ali metabolitov iz opredelitve ostanka se predložijo ločeno, če se merijo posamezno.
Člen 4
Uredba (EU) št. 915/2010 se razveljavi.
Vendar se še naprej uporablja za vzorce, testirane leta 2011.
Člen 5
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2012.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. decembra 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) UL L 328, 6.12.2008, str. 9.
(3) UL L 269, 13.10.2010, str. 8.
(4) Poročilo Evropske unije za leto 2009 o ostankih pesticidov v hrani. EFSA Journal 2011; 9(11):2430 [529 str.], dostopno na spletni strani http://ec.europa.eu/food/plant/protection/pesticides/docs/2009_eu_report_ppesticide_residues_food_en.pdf
(5) Dokument št. SANCO/10684/2009, ki se je izvajal do 1.1.2010. http://ec.europa.eu/food/plant/protection/resources/qualcontrol_en.pdf.
(6) Splošne smernice o SSD za vse zbirke podatkov EFSA so na voljo v EFSA journal 2010; 8(1):1457 [str. 54] na spletni strani http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/1457.htm.
(7) UL L 187, 16.7.2002, str. 30.
(8) UL L 401, 30.12.2006, str. 1.
(9) UL L 339, 6.12.2006, str. 16.
PRILOGA I
|
||||||
|
|
2012 |
2013 |
2014 |
Opombe |
||
|
2,4-D |
Opomba (8) Opredelitev ostanka: vsota 2,4-D in njegovih estrov, izraženih kot 2,4-D. 2,4-D prosta kislina se v letu 2012 analizira na jajčevcih, cvetači in namiznem grozdju, v letu 2013 na marelicah in vinskem grozdju ter v letu 2014 na pomarančah/mandarinah. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
2-fenilfenol |
Opomba (7) |
|||||
|
abamektin |
Opomba (8) Opredelitev ostanka: vsota avermektina B1a, avermektina B1b in delta-8,9 izomera avermektina B1a. Analiza delta-8,9 izomera avermektina B1a v letu 2012 je prostovoljna. |
|||||
|
acefat |
|
|||||
|
acetamiprid |
|
|||||
|
akrinatrin |
|
|||||
|
aldikarb |
|
|||||
|
amitraz |
Opredelitev ostanka: amitraz in metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilanilina, izražen kot amitraz. V letu 2012 se analizira na sladki papriki, v letu 2013 na jabolkih in paradižniku ter v letu 2014 na hruškah. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. Sprejemljivo je, če se amitraz (izhodna spojina) in njegovi metaboliti, dokazljivi z multirezidualno metodo, in sicer 2,4 –dimetil formanilidom (DMF) in N-(2,4 –dimetilfenil)-N'-metil formamidom (DMPF), ločeno ciljno preiščejo in da se o njih ločeno poroča. |
|||||
|
amitrol |
Opomba (9) |
|||||
|
azinfos-metil |
|
|||||
|
azoksistrobin |
|
|||||
|
benfurakarb |
Hitra in popolna degradacija v karbofuran in 3-hidroksikarbofuran. Analiza izhodne spojine (benfurakarba) je prostovoljna. |
|||||
|
bifenil |
|
|||||
|
bifentrin |
|
|||||
|
bitertanol |
|
|||||
|
boskalid |
|
|||||
|
bromidov ion |
V letu 2012 se analizira le na sladki papriki, v letu 2013 na zeleni solati in paradižniku ter v letu 2014 na rižu. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
brompropilat |
|
|||||
|
bromukonazol |
Opomba (9) |
|||||
|
bupirimat |
|
|||||
|
buprofezin |
|
|||||
|
ciflutrin |
|
|||||
|
cimoksanil |
Opomba (7) |
|||||
|
cipermetrin |
|
|||||
|
ciprodinil |
|
|||||
|
ciprokonazol |
|
|||||
|
ciromazin |
Opomba (7) |
|||||
|
deltametrin (cis-deltametrin) |
|
|||||
|
diazinon |
|
|||||
|
dietofenkarb |
Opomba (7) |
|||||
|
difenilamin |
|
|||||
|
difenokonazol |
|
|||||
|
diflubenzuron |
Opomba (7) |
|||||
|
diklofluanid |
Opredelitev ostanka, ki se uporablja, vključuje samo izhodno spojino. Spremlja se metabolit DMSA (N,N-Dimetil-N-fenilsulfamid) in se o njem poroča, če je metoda validirana. |
|||||
|
dikloran |
|
|||||
|
diklorvos |
|
|||||
|
dikofol |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
dikrotofos |
Opredelitev ostanka, ki se uporablja, vključuje samo izhodno spojino. V letu 2012 se analizira na jajčevcih in cvetači, v letu 2014 pa fižolu. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
dimetoat |
Opredelitev ostanka: vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat. O dimetoatu in ometoatu se poroča ločeno, v SSD pa se po dogovoru navede vsota. |
|||||
|
dimetomorf |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
dinikonazol |
Opomba (7) |
|||||
|
ditianon |
Opomba (7) |
|||||
|
ditiokarbamati |
Opredelitev ostanka: ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom. Analizirajo se vsi proizvodi s seznama, razen pomarančnega soka in oljčnega olja. |
|||||
|
dodin |
Opomba (7) |
|||||
|
endosulfan |
|
|||||
|
EPN |
|
|||||
|
epoksikonazol |
|
|||||
|
etefon |
V letu 2012 se analizira na pomarančnem soku, sladki papriki, pšenici in namiznem grozdju, v letu 2013 jabolkih, ržu/ovsu, paradižniku in vinskem grozdju, v letu 2014 pa pomarančah/mandarinah, rižu in pšenični moki. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
etion |
|
|||||
|
etirimol |
Opomba (7) Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
etofenproks |
|
|||||
|
etoprofos |
|
|||||
|
famoksadon |
Opomba (7) |
|||||
|
fenamidon |
|
|||||
|
fenamifos |
|
|||||
|
fenarimol |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
fenazakvin |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
fenbukonazol |
|
|||||
|
fenbutatin oksid |
Opomba (8) V letu 2012 se analizira na jajčevcih, sladki papriki in namiznen grozdju, v letu 2013 jabolkih in paradižniku ter v letu 2014 pomarančah/mandarinah in hruškah. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
fenheksamid |
|
|||||
|
fenitrotion |
|
|||||
|
fenoksikarb |
|
|||||
|
fenpiroksimat |
Opomba (7) |
|||||
|
fenpropatrin |
|
|||||
|
fenpropimorf |
|
|||||
|
fention |
Opomba (9) |
|||||
|
fentoat |
|
|||||
|
fenvalerat/esfenvalerat (vsota) |
|
|||||
|
fipronil |
Opomba (8) Opredelitev ostanka: vsota fipronila in metabolita sulfona (MB46136), izražena kot fipronil. |
|||||
|
fluazifop |
Opomba (8) Opredelitev ostanka: fluazifop-P-butil (fluazifopova kislina (prosta in vezana)). Fluazifop prosta kislina in butil ester se v letu 2012 analizirata na cvetači, hruškah in sladki papriki, v letu 2013 glavnatem zelju in jagodah ter v letu 2014 fižolu, korenju, krompirju in špinači. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
fludioksonil |
|
|||||
|
flufenoksuron |
|
|||||
|
flukvinkonazol |
Opomba (9) |
|||||
|
fluopiram |
|
Opomba (7) |
||||
|
flusilazol |
|
|||||
|
flutriafol |
|
|||||
|
foksim |
Opomba (9) |
|||||
|
folpet |
Posebna opredelitev ostanka vsote kaptana in folpeta se uporablja za pečkato sadje, jagode, maline, ribez, paradižnike in fižol, pri vseh ostalih proizvodih pa opredelitev ostanka vključuje samo folpet. O folpetu in kaptanu se poroča ločeno, v SSD pa se po dogovoru navede vsota. |
|||||
|
formetanat |
Opomba (9) Opredelitev ostanka: vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat hidroklorid. |
|||||
|
formotion |
Opomba (7) |
|||||
|
fosalon |
|
|||||
|
fosmet |
|
|||||
|
fostiazat |
Opomba (9) |
|||||
|
glifosat |
V letu 2012 se analizira na pšenici, v letu 2013 ržu/ovsu in v letu 2014 pšenični moki. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
haloksifop, vključno s haloksifop-R |
Opomba (8) Opredelitev ostanka: haloksifop-R metil ester, haloksifop-R in konjugati haloksifop-R, izraženi kot haloksifop-R. Haloksifop prosta kislina se v letu 2012 analizira na cvetači in grahu, v letu 2013 glavnatem zelju in jagodah ter v letu 2014 stročjem fižolu, korenju, krompirju in špinači. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
heksakonazol |
|
|||||
|
heksitiazoks |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
imazalil |
|
|||||
|
imidakloprid |
|
|||||
|
indoksakarb |
|
|||||
|
iprodion |
|
|||||
|
iprovalikarb |
|
|||||
|
izofenfos-metil |
Opomba (7) |
|||||
|
izokarbofos |
Opomba (7). Opredelitev ostanka, ki se uporablja, vključuje samo izhodno spojino. |
|||||
|
izoprokarb |
Opomba (7) |
|||||
|
kaptan |
Posebna opredelitev ostanka vsote kaptana in folpeta se uporablja za pečkato sadje, jagode, maline, ribez, paradižnike in fižol, pri vseh ostalih proizvodih pa opredelitev ostanka vključuje samo kaptan. O kaptanu in folpetu se poroča ločeno, v SSD pa se po dogovoru navede vsota. |
|||||
|
karbaril |
|
|||||
|
karbendazim |
|
|||||
|
karbofuran |
|
|||||
|
karbosulfan |
Hitra in precejšnja degradacija v karbofuran in 3-hidroksikarbofuran. Analiza izhodne spojine (karbosulfana) je prostovoljna. |
|||||
|
klofentezin |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
klorantraniliprol |
Opomba (7) |
|||||
|
klorfenapir |
|
|||||
|
klorfenvinfos |
Opomba (9) |
|||||
|
klormekvat |
V letu 2012 se analizira na jajčevcih, namiznem grozdju in pšenici, v letu 2013 ržu/ovsu, paradižniku in vinskem grozdju, v letu 2014 pa korenju, hruškah, rižu in pšenični moki. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
klorotalonil |
|
|||||
|
klorpirifos |
|
|||||
|
klorpirifos-metil |
|
|||||
|
klorprofam |
Opomba (8) Opredelitev ostanka: klorprofam in 3-kloroanilin, izražen kot klorprofam. Za krompir (na seznamu za leto 2014) se opredeli samo ostanek izhodne spojine. |
|||||
|
klotianidin |
|
|||||
|
kresoksim-metil |
|
|||||
|
kvinoksifen |
|
|||||
|
lambda-cihalotrin |
|
|||||
|
linuron |
Opomba (9) |
|||||
|
lufenuron |
|
|||||
|
malation |
|
|||||
|
mandipropamid |
Opomba (7) |
|||||
|
mepanipirim |
Opomba (8) Opredelitev ostanka: mepanipirim in njegov metabolit 2-anilino-4-(2-hidroksipropil)-6-metilpirimidin), izražen kot mepanipirim. |
|||||
|
mepikvat |
V letu 2012 se analizira na pšenici, v letu 2013 ržu/ovsu in paradižniku ter v letu 2014 na hruškah, rižu in pšenični moki. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
meptildinokap |
Opomba (7) Opredelitev ostanka: vsota 2,4-DNOPC in 2,4-DNOP, izražena kot meptildinokap. |
|||||
|
metalaksil |
|
|||||
|
metamidofos |
|
|||||
|
metidation |
|
|||||
|
metiokarb |
|
|||||
|
metkonazol |
|
|||||
|
metobromuron |
Opomba (7) Opredelitev ostanka, ki se uporablja, vključuje samo izhodno spojino. |
|||||
|
metoksiklor |
Opomba (9) |
|||||
|
metoksifenozid |
|
|||||
|
metomil |
O metomilu in tiodikarbu se poroča ločeno, v SSD pa se po dogovoru navede vsota. |
|||||
|
miklobutanil |
|
|||||
|
monokrotofos |
|
|||||
|
nitenpiram |
V letu 2012 se analizira na sladki papriki, v letu 2013 breskvah ter v letu 2014 kumarah in stročjem fižolu. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. Opredelitev ostanka, ki se uporablja, vključuje samo izhodno spojino. |
|||||
|
oksadiksil |
|
|||||
|
oksamil |
|
|||||
|
oksidemeton-metil |
|
|||||
|
paklobutrazol |
|
|||||
|
paration |
|
|||||
|
paration-metil |
Opomba (9) |
|||||
|
pencikuron |
|
|||||
|
pendimetalin |
|
|||||
|
penkonazol |
|
|||||
|
pimetrozin |
Opomba (7) V letu 2012 je analiza prostovoljna (s poudarkom na jajčevcih in sladki papriki). V letu 2013 se analizira na glavnatem zelju, zeleni solati, jagodah in paradižniku ter v letu 2014 kumarah. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
piraklostrobin |
|
|||||
|
piretrini |
Opomba (8) |
|||||
|
piridaben |
|
|||||
|
pirimetanil |
|
|||||
|
pirimifos-metil |
|
|||||
|
pirimikarb |
|
|||||
|
piriproksifen |
|
|||||
|
procimidon |
|
|||||
|
profenofos |
|
|||||
|
prokloraz |
Opredelitev ostanka: vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz. |
|||||
|
propamokarb |
V letu 2012 se analizira na jajčevcih, cvetači in sladki papriki, v letu 2013 jabolkih, glavnatem zelju, zeleni solati, namiznem grozdju in paradižniku ter v letu 2014 fižolu, korenju, kumarah, pomarančah/mandarinah, krompirju in jagodah. Analiza ostalih proizvodov je prostovoljna. |
|||||
|
propargit |
|
|||||
|
propikonazol |
|
|||||
|
propizamid |
|
|||||
|
propoksur |
Opomba (7) |
|||||
|
protiofos |
Opomba (7) Opredelitev ostanka, ki se uporablja, vključuje samo izhodno spojino. |
|||||
|
protiokonazol |
Opomba (9) Opredelitev ostanka: protiokonazol-destio. |
|||||
|
rotenon |
Opomba (7) |
|||||
|
spinosad |
|
|||||
|
spirodiklofen |
Opomba (7) |
|||||
|
spiroksamin |
|
|||||
|
spiromesifen |
Opomba (7) |
|||||
|
tau-fluvalinat |
|
|||||
|
tebufenozid |
|
|||||
|
tebufenpirad |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
tebukonazol |
|
|||||
|
teflubenzuron |
|
|||||
|
teflutrin |
|
|||||
|
terbutilazin |
Opomba (7) |
|||||
|
tetradifon |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
tetrakonazol |
|
|||||
|
tetrametrin |
Opomba (7) Opredelitev ostanka, ki se uporablja, vključuje samo izhodno spojino. |
|||||
|
tiabendazol |
|
|||||
|
tiakloprid |
|
|||||
|
tiametoksam |
Opredelitev ostanka: vsota tiametoskama in klotianidina, izražena kot tiametoksam. O tiametoskamu in klotianidinu se poroča ločeno, v SSD pa se po dogovoru navede vsota. |
|||||
|
tiofanat-metil |
|
|||||
|
tolilfluanid |
Ne analizira se na žitih. |
|||||
|
tolklofos-metil |
|
|||||
|
triadimefon in triadimenol |
Opredelitev ostanka: vsota triadimefona in triadimenola. O obeh se poroča ločeno, v SSD pa se po dogovoru navede vsota. |
|||||
|
triazofos |
|
|||||
|
trifloksistrobin |
|
|||||
|
triflumuron |
|
|||||
|
trifluralin |
|
|||||
|
triklorfon |
Opomba (7) |
|||||
|
tritikonazol |
|
|||||
|
vinklozolin |
Opomba (8) Ne analizira se na žitih. Opredelitev ostanka: vsota vinklozolina in vseh metabolitov, ki vsebujejo delež 3,5-dikloranilina, izražena kot vinklozolin. |
|||||
|
zoksamid |
|
|||||
|
||||||
|
|
2012 |
2013 |
2014 |
Opombe |
||
|
aldrin in dieldrin |
Opredelitev ostanka: aldrin in dieldrin skupaj, izraženo kot dieldrin. |
|||||
|
azinfos-etil |
|
|||||
|
bifentrin |
|
|||||
|
biksafen |
Opomba (7) Analiza je prostovoljna na jajcih (v letu 2012), mleku in prašičjem mesu (v letu 2013). |
|||||
|
boskalid |
Opomba (7) Opredelitev ostanka: vsota boskalida in M 510F01, vključno z njegovimi konjugati, izražena kot boskalid. Analiza izhodne spojine boskalida je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
ciflutrin |
Opredelitev ostanka: ciflutrin, vključno z drugimi zmesmi izomerov (vsota izomerov) (F). |
|||||
|
cipermetrin |
Opredelitev ostanka: cipermetrin, vključno z drugimi zmesmi izomerov (vsota izomerov). |
|||||
|
ciprokonazol |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
DDT |
Opredelitev ostanka: vsota p,p′-DDT, o,p′-DDT, p-p′-DDE in p,p′-DDD (TDE), izražena kot DDT (F). |
|||||
|
deltametrin |
Opredelitev ostanka: cis-deltametrin. |
|||||
|
diazinon |
|
|||||
|
dikamba |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
diklorprop, vključno z diklorprop-P |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
endosulfan |
Opredelitev ostanka: vsota alfa- in beta-izomerov ter endosulfan sulfata, izražena kot endosulfan. |
|||||
|
endrin |
|
|||||
|
epoksikonazol |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
etofenproks |
Opomba (7) Analiza je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
famoksadon |
Opomba (7) Analiza je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
fenpropidin |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. Opredelitev ostanka: vsota fenpropidina in CGA289267, izražena kot fenpropidin. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
fenpropimorf |
|
Opredelitev ostanka: fenpropimorf karboksilna kislina ((BF 421-2), izražena kot fenpropimorf. Analiza je prostovoljna na prašičjem mesu v letu 2013. |
||||
|
fention |
Opredelitev ostanka: vsota fentiona in njegovega analognega oksida, njunih sulfoksidov in sulfona, izražena kot izhodna spojina (F). |
|||||
|
fenvalerat/esfenvalerat |
|
|||||
|
fluazifop |
|
Opredelitev ostanka: fluazifop-P-butil (fluazifopova kislina (prosta in vezana)). Analiza je prostovoljna na mleku v letu 2013. |
||||
|
flukvinkonazol |
Opomba (7) Analiza je prostovoljna na maslu v letu 2012. |
|||||
|
fluopiram |
|
Opomba (7) |
||||
|
fluroksipir |
|
|
|
|||
|
flusilazol |
|
Ni relevantno za proizvode v letu 2012. Opredelitev ostanka: vsota flusilazola in njegovega metabolita IN-F7321 ([bis-(4-fluorofenil)metil]silanola), izražena kot flusilazol (F). Analiza je prostovoljna na prašičjem mesu v letu 2013. |
||||
|
glifosat |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
glufosinat-amonij |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. Opredelitev ostanka: vsota glufosinata, njegovih soli, MPP in NAG, izražena kot ekvivalenti glufosinata. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
haloksifop |
Opomba (7) Opredelitev ostanka: haloksifop-R in konjugati haloksifop-R, izraženi kot haloksifop-R (F). Analiza je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
heksaklorcikloheksan (HCH), alfa-izomer |
|
|||||
|
heksaklorcikloheksan (HCH), beta-izomer |
|
|||||
|
heksaklorcikloheksan (HCH) gama-izomer (lindan) (F) |
|
|||||
|
heksaklorobenzen |
|
|||||
|
heptaklor |
Opredelitev ostanka: vsota heptaklora in heptaklor epoksida, izražena kot heptaklor. |
|||||
|
indoksakarb |
Opomba (7) Opredelitev ostanka: indoksakarb kot vsota izomerov S in R. Analiza je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
ioksinil |
|
Opredelitev ostanka: vsota ioksinila, njegovih soli in estrov, izražena kot ioksinil (F). Analiza je prostovoljna na prašičjem mesu v letu 2013. |
||||
|
karbendazim in tiofanat-metil, izraženo kot karbendazim |
|
Opredelitev ostanka: karbendazim in tiofanat-metil, izraženo kot karbendazim. Od leta 2013 dalje je analiza karbendazima prostovoljna. |
||||
|
klopiralid |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. |
|||
|
klordan |
Opredelitev ostanka: vsota cis- in trans-izomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan. |
|||||
|
klormekvat |
|
Od leta 2013 dalje je analiza prostovoljna na kravjem mleku. |
||||
|
klorobenzilat |
Opomba (7) |
|||||
|
klorpirifos |
|
|||||
|
klorpirifos-metil |
|
|||||
|
klorprofam |
Opomba (7) Opredelitev ostanka: klorprofam in 4'-hidroksiklorprofam-O- sulfonska kislina (4-HSA),izražena kot klorprofam. Analiza je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
malein hidrazid |
Opomba (7) Za mleko in mlečne izdelke je opredelitev ostanka: malein hidrazid in njegovi konjugati, izraženo kot malein hidrazid. V letu 2013 je analiza prostovoljna na kravjem mleku. V letu 2012 je analiza prostovoljna na jajcih. |
|||||
|
mepikvat |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
metaflumizon |
Opomba (7) Opredelitev ostanka: vsota izomerov E in Z. V letu 2012 je analiza prostovoljna na jajcih. |
|||||
|
metazaklor |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. Opredelitev ostanka: metazaklor, vključno z degradacijo in produkti reakcije, ki so lahko opredeljeni kot 2,6-dimetilanilin, izračunani skupno kot metazaklor. |
|||
|
metidation |
|
|||||
|
metoksiklor |
|
|||||
|
paration |
|
|||||
|
paration-metil |
Opredelitev ostanka: vsota paration-metila in paraokson-metila, izražena kot paration-metil. |
|||||
|
permetrin |
Opredelitev ostanka: vsota cis- in trans-permetrina. |
|||||
|
pirazofos |
|
|||||
|
piridat |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. Opredelitev ostanka: vsota piridata, njegovega produkta hidrolize CL 9673 (6-kloro-4-hidroksi-3-fenilpiridazin) in konjugati CL 9673, ki se lahko hidrolizirajo, izražena kot piridat. |
|||
|
pirimifos-metil |
|
|||||
|
profenofos |
|
|||||
|
prokloraz |
|
Opredelitev ostanka: vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz. Analiza je prostovoljna na prašičjem mesu v letu 2013. |
||||
|
protiokonazol |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. Opredelitev ostanka: protiokonazol-destio. |
|||
|
resmetrin |
Opredelitev ostanka: vsota izomerov (F). |
|||||
|
spinosad |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. Opredelitev ostanka: vsota spinosina A in spinosina D, izražena kot spinosad (F). |
|||
|
spiroksamin |
|
Opredelitev ostanka: spiroksamin karboksilna kislina, izražena kot spiroksamin. Analiza je prostovoljna na mleku v letu 2013. |
||||
|
tau-fluvalinat |
Analiza je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
tebukonazol |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
tetrakonazol |
Analiza je prostovoljna na maslu (v letu 2012) in mleku (v letu 2013). |
|||||
|
tiakloprid |
|
|
Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. V letu 2014 je analiza prostovoljna. |
|||
|
topramezon |
|
|
Opomba (7) Ni relevantno za proizvode v letih 2012/2013. Opredelitev ostanka: BAS 670H. |
|||
|
triazofos |
|
|||||
(1) Stročji fižol (svež ali zamrznjen), korenje, kumare, pomaranče ali mandarine, hruške, krompir, riž, špinača (sveža ali zamrznjena) in pšenična moka.
(2) Jajčevci, banane, cvetača ali brokoli, namizno grozdje, pomarančni sok, grah brez strokov (svež ali zamrznjen), sladka paprika, pšenica in deviško oljčno olje (faktor predelave olja = 5, ob upoštevanju 20-odstotne standardne pridelave oljčnega olja).
(3) Jabolka, glavnato zelje, por, zelena solata, paradižnik, breskve, vključno z nektarinami in podobnimi hibridi; rž ali oves, jagode in grozdje za vino (rdeče ali belo).
(4) Maslo, kokošja jajca.
(5) Kravje mleko, prašičje meso.
(6) Meso perutnine, jetra (goveja in od drugih prežvekovalcev, svinjska in perutninska).
(7) V letu 2012 je analizira prostovoljna.
(8) Snovi s težavno opredelitvijo ostanka. Uradni laboratoriji jih analizirajo za popolno opredelitev ostanka v skladu z zmožnostjo, zmogljivostjo in rezultati poročanj, kot je dogovorjeno za SSD.
(9) Snovi, katerih rezultati v skladu z uradnim programom nadzora za leto 2009 ne dosegajo visokih vrednosti. Analizo opravijo uradni laboratoriji z že validirano zahtevano metodo. Laboratorijem brez validirane metode ni treba obvezno validirati metode v letih 2012 in 2013.
PRILOGA II
Število vzorcev iz člena 1
|
(1) |
Število vzorcev, ki jih odvzame in analizira vsaka država članica, je določeno v preglednici v točki (5). |
|
(2) |
Poleg vzorcev, ki so zahtevani v skladu s preglednico v točki (5), vsaka država članica leta 2012 odvzame in analizira deset vzorcev žitnih kašic za dojenčke. Poleg vzorcev, ki so zahtevani v skladu z navedeno preglednico, vsaka država članica leta 2013 odvzame in analizira skupaj deset vzorcev hrane za dojenčke in majhne otroke. Poleg vzorcev, ki so zahtevani v skladu z navedeno preglednico, vsaka država članica leta 2014 odvzame in analizira skupaj deset vzorcev začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke. |
|
(3) |
Kadar je na voljo, se v skladu s preglednico v točki (5) odvzame in analizira po en vzorec na proizvod, ki je ekološko pridelan. |
|
(4) |
Države članice, ki uporabljajo metode za več ostankov snovi, lahko pri največ 15 % vzorcev za odvzem in analizo v skladu s preglednico v točki (5) uporabijo kvalitativne presejalne metode. Kadar država članica uporabi kvalitativne presejalne metode, preostalo število vzorcev analizira z metodami za več ostankov snovi. Kadar so rezultati kvalitativnega presejanja pozitivni, države članice uporabijo običajno metodo za kvantitativno opredelitev rezultatov. |
|
(5) |
Število vzorcev na državo članico
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Najmanjše število vzorcev za vsako uporabljeno metodo za posamezen ostanek.
(2) Najmanjše število vzorcev za vsako uporabljeno metodo za več ostankov snovi.
PRILOGA III
|
(1) |
Standardni opis vzorca (SSD) za živila in krmo je oblika za poročanje o rezultatih analize ostankov pesticidov. |
|
(2) |
Za večjo kakovost podatkov SSD vključuje seznam standardiziranih podatkovnih elementov (ki opisujejo lastnosti vzorcev ali analitičnih rezultatov, kot so država porekla, proizvod, analitična metoda, meja zaznavnosti, rezultat itd.), nadzorno terminologijo in pravila validacije. Preglednica 1 seznam podatkovnih elementov standardnega opisa vzorca
|
(1) Vrsta podatkov „double“ ustreza IEEE 64-bitni vrsti s premično vejico na dve mesti natančno, „decimal“ predstavlja arbitrarno natančnost decimalnih števil, „string“ pa niz znakov v XML. Vrsta podatkov „xs: double“ in druge numerične vrste podatkov, ki dovoljujejo decimalno ločilo, zahteva, da je decimalno ločilo „.“, decimalno ločilo „ , “ pa ni dovoljeno.
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/44 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1275/2011
z dne 7. decembra 2011
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 8. decembra 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 7. decembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
AL |
58,7 |
|
MA |
51,1 |
|
|
MK |
68,6 |
|
|
TN |
95,6 |
|
|
TR |
87,5 |
|
|
ZZ |
72,3 |
|
|
0707 00 05 |
TR |
159,0 |
|
ZZ |
159,0 |
|
|
0709 90 70 |
MA |
41,1 |
|
TR |
152,1 |
|
|
ZZ |
96,6 |
|
|
0805 10 20 |
AR |
29,4 |
|
BR |
41,5 |
|
|
MA |
56,6 |
|
|
TR |
48,7 |
|
|
UY |
42,5 |
|
|
ZA |
55,6 |
|
|
ZZ |
45,7 |
|
|
0805 20 10 |
MA |
81,2 |
|
ZZ |
81,2 |
|
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
HR |
32,0 |
|
IL |
76,9 |
|
|
JM |
129,1 |
|
|
TR |
78,6 |
|
|
ZZ |
79,2 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
54,3 |
|
ZZ |
54,3 |
|
|
0808 10 80 |
CA |
120,5 |
|
CL |
90,0 |
|
|
CN |
71,1 |
|
|
US |
137,2 |
|
|
ZA |
180,1 |
|
|
ZZ |
119,8 |
|
|
0808 20 50 |
CN |
56,5 |
|
TR |
133,1 |
|
|
ZZ |
94,8 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
III Drugi akti
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/46 |
ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE
št. 34/10/COL
z dne 3. februarja 2010
o devetinsedemdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij
NADZORNI ORGAN EFTE (1) JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,
ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,
Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,
Nadzorni organ je 19. januarja 1994 sprejel procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (4),
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 30. septembra 2009 objavila Sporočilo Komisije – Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (5),
Sporočilo Komisije je pomembno tudi za Evropski gospodarski prostor,
treba je zagotoviti enotno uporabo pravil EGP glede državne pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,
v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP mora Nadzorni organ po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Komisija,
Nadzorni organ se je o tej temi posvetoval z državami Efte v dopisih z dne 22. januarja 2010 (sklicne številke 543740, 543741 in 543742) –
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij. Novo poglavje je v Prilogi k tej odločbi.
Člen 2
Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.
V Bruslju, 3. februarja 2010
Za Nadzorni organ Efte
Per SANDERUD
Predsednik
Kurt JÄGER
Član kolegija
(1) V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.
(2) V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.
(3) V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.
(4) Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP ter člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994, objavljene v Uradnem listu Evropske unije L 231, 3.9.1994, str. 1, in Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1, kakor so bile spremenjene (v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči). Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/state-aid/legal-framework/state-aid-guidelines
(5) UL C 235, 30.9.2009, str. 7.
PRILOGA
UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI V ZVEZI S HITRO POSTAVITVIJO ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ (1)
1. UVOD
|
(1) |
Širokopasovna povezljivost je ključni del razvoja, uvajanja in uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) v gospodarstvu in družbi. Širokopasovni dostop je strateško pomemben, ker lahko pospeši prispevek te tehnologije k rasti in inovacijam v vseh gospodarskih panogah ter k socialni in teritorialni koheziji. V skladu z lizbonsko strategijo in naknadnimi sporočili (2) Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) tudi Nadzorni organ podpira široko razpoložljivost širokopasovnih storitev za vse evropske državljane. |
|
(2) |
Opozoriti je treba, da je Komisija v dokumentu Akcijski načrt državnih pomoči – Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009 (3) navedla, da so lahko ukrepi državne pomoči pod določenimi pogoji učinkovito orodje za doseganje ciljev skupnega interesa. Državna pomoč lahko zlasti odpravi tržne nepopolnosti ter tako izboljša učinkovitost delovanja trgov in okrepi konkurenčnost. Če trgi sicer zagotavljajo učinkovite rezultate, vendar z vidika kohezijske politike veljajo za nezadovoljive, se lahko državna pomoč uporabi tudi za doseganje bolj zaželenih in uravnoteženih rezultatov na trgu. Dobro ciljno usmerjena državna intervencija na področju širokopasovnega dostopa lahko zlasti prispeva k zmanjšanju „digitalne ločnice“ (4), ki ločuje območja ali regije znotraj države, kjer so na voljo cenovno dostopne in konkurenčne širokopasovne storitve, od območij, kjer take storitve niso na voljo. |
|
(3) |
Hkrati je treba zagotoviti, da državna pomoč ne ovira tržnih pobud v sektorju širokopasovnih povezav. Če bi se državna pomoč za širokopasovni dostop uporabila na območjih, v katera bi verjetno vlagali ali so že vložili udeleženci na trgu, bi to lahko vplivalo na naložbe operaterjev širokopasovnih povezav, ki so jih že izvedli v skladu s tržnimi pogoji, in resno ogrozilo spodbude udeležencev na trgu za vlaganje v širokopasovni dostop. V takih primerih lahko državna pomoč za širokopasovni dostop negativno vpliva na zastavljeni cilj. Glavni cilj nadzora nad državno pomočjo na področju širokopasovnega dostopa je zagotoviti, da se bo z ukrepi državne pomoči dosegla višja stopnja pokritosti s širokopasovnim omrežjem in večja gostota omrežnih povezav ali da bi se ta stopnja dosegla hitreje kot brez pomoči, in zagotoviti, da pozitivni učinki pomoči prevladajo nad negativnimi v smislu izkrivljanja konkurence. |
|
(4) |
Opozoriti je treba, da regulativni okvir za elektronske komunikacije obravnava tudi vprašanja, povezana s širokopasovnim dostopom (5). Veleprodajni trgi širokopasovnega dostopa so zato v vseh državah Efte predmet predhodne ureditve (6). V zvezi s tem so že bile sprejete številne pobude za obravnavanje novih izzivov, ki jih z regulativnega vidika ustvarjajo omrežja naslednje generacije (v nadaljnjem besedilu: omrežja NGA) (7), zlasti v zvezi s dostopom (8). |
|
(5) |
To poglavje povzema politiko Nadzornega organa glede uporabe pravil o državni pomoči iz Sporazuma EGP za ukrepe, ki podpirajo postavitev tradicionalnih širokopasovnih omrežij, glede na postopek sprejemanja odločitev Komisije (oddelek 2), ter obravnavajo tudi več vprašanj v zvezi z oceno ukrepov, ki so namenjeni spodbujanju in podpori hitrega uvajanja omrežij NGA (oddelek 3). |
|
(6) |
Nadzorni organ bo smernice iz tega poglavja uporabil pri oceni državne pomoči za širokopasovni dostop, s čimer bo povečal pravno varnost in preglednost svojega postopka odločanja. |
2. POLITIKA NADZORNEGA ORGANA O DRŽAVNI POMOČI ZA PROJEKTE NA PODROČJU ŠIROKOPASOVNIH POVEZAV
2.1 Uporaba pravil o državni pomoči
|
(7) |
V svojih postopkih odločanja je Komisija naklonjena državnim ukrepom za postavitev širokopasovnega omrežja v podeželskih in manj pokritih območjih, bolj kritična pa je glede ukrepov pomoči na območjih, kjer je širokopasovna infrastruktura že na voljo in konkurenca obstaja. Kadar je državna intervencija za podporo postavitvi širokopasovnega omrežja izpolnjevala pogoje državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki ustreza členu 61(1) Sporazuma EGP, je Komisija njeno združljivost do zdaj ocenjevala zlasti na podlagi člena 107(3) PDEU, ki ustreza členu 61(3) Sporazuma EGP. Politika Komisije o državni pomoči glede državnih ukrepov za podporo postavitvi širokopasovnih omrežij je povzeta v oddelkih 2.2 in 2.3 v nadaljevanju. |
2.2 Člen 61(1) Sporazuma EGP: Prisotnost pomoči
|
(8) |
V členu 61(1) Sporazuma EGP je navedeno, da je: „vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“ Na podlagi tega se ukrep obravnava kot državna pomoč, če izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:
|
|
(9) |
Javna podpora projektom na področju širokopasovnih povezav pogosto vključuje državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP (9). |
|
(10) |
Prvič, ukrepi običajno vključujejo državna sredstva (če na primer država podpira projekte na področju širokopasovnih povezav s subvencijami, znižanji davkov ali drugimi vrstami preferencialnih pogojev financiranja) (10). |
|
(11) |
Drugič, kar zadeva pomoč gospodarski dejavnosti, državni ukrepi za podporo projektom postavitve širokopasovnih omrežij navadno obravnavajo opravljanje gospodarske dejavnosti (kot so izgradnja in delovanje širokopasovne infrastrukture ter omogočanje dostopa do nje, vključno s povezovalnimi zmogljivostmi za prenos signala in opremo na terenu, kot so fiksni, prizemni brezžični ali satelitskimi sistemi ali kombinacije teh tehnologij). Vendar izjemoma, ko se tako financirano omrežje ne uporablja za komercialne namene (omrežje na primer zagotavlja le širokopasovni dostop do nekomercialnih spletnih strani, storitev in informacij) (11), takšna državna intervencija ne vključuje dajanja gospodarske prednosti podjetjem in torej ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. |
|
(12) |
Tretjič, glede dajanja prednosti se pomoč navadno dodeli neposredno vlagateljem (12) v omrežje, ki so večinoma izbrani z javnim razpisom (13). Uporaba razpisnega postopka zagotavlja, da je vsaka pomoč omejena na najmanjši znesek, potreben za posamezen projekt, finančna podpora pa bi izbranemu ponudniku lahko omogočila opravljanje komercialne dejavnosti pod pogoji, ki na trgu sicer ne bi bili na voljo. Med posredne upravičence bi lahko med drugim spadali drugi operaterji, ki pridobijo grosistični dostop do tako zgrajene infrastrukture, in tudi poslovni uporabniki, ki pridobijo širokopasovno povezljivost pod pogoji, ki brez državne intervencije ne bi veljali (14). |
|
(13) |
Četrtič, kar zadeva merilo selektivnosti pomoči, so državni ukrepi za podporo postavitvi širokopasovnih omrežij selektivni, saj so usmerjeni k podjetjem, ki so dejavna samo v nekaterih regijah ali sektorjih celotnega trga elektronskih komunikacijskih storitev. Poleg tega glede izkrivljanja konkurence državna intervencija pogosto spremeni obstoječe tržne pogoje, ker se zaradi nje veliko podjetij odloči za naročilo na storitve pri izbranih ponudnikih in ne uporabi obstoječih ter po možnosti dražjih nadomestnih tržnih rešitev (15). Zato dejstvo, da se širokopasovne storitve sploh zagotavljajo po polni ali po nižji ceni kot sicer, izkrivlja konkurenco. Poleg tega lahko državna podpora širokopasovnemu dostopu zmanjša donosnost in ovira naložbe udeležencev na trgu, ki bi sicer bili pripravljeni vlagati v ciljno območje ali njegove dele. |
|
(14) |
Nazadnje, če državna intervencija lahko vpliva na ponudnike storitev iz drugih držav EGP, vpliva tudi na trgovino, ker so trgi elektronskih komunikacijskih storitev (vključno z veleprodajnimi in maloprodajnimi trgi širokopasovnega dostopa) odprti za konkurenco med operaterji in ponudniki storitev (16). |
2.2.1 Odsotnost pomoči: uveljavljanje načela vlagatelja pod tržnimi pogoji
|
(15) |
Če država podpre postavljanje širokopasovnega dostopa s kapitalsko udeležbo ali povečanjem kapitala podjetja, ki bo izvedlo projekt, je treba oceniti, ali ta naložba vključuje državno pomoč. Iz načela enakega obravnavanja izhaja, da kapitala, ki ga država neposredno ali posredno da na voljo podjetju v normalnih tržnih pogojih, ni mogoče obravnavati kot državno pomoč. |
|
(16) |
Če kapitalska udeležba javnega vlagatelja ali povečanje kapitala, ki jo ta opravi, niti dolgoročno ne vključuje zadostnih možnosti za donosnost, je treba tako intervencijo obravnavati kot pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in je treba njeno združljivost s skupnim trgom oceniti le na podlagi meril iz navedene določbe (17). |
|
(17) |
Komisija je proučila uporabo načela zasebnega vlagatelja pod tržnimi pogoji na področju širokopasovnih povezav v svoji odločbi v zvezi z mestom Amsterdam (18). Kot poudarja ta odločba, je treba skladnost javne naložbe s tržnimi pogoji natančno in celovito dokazati s precejšnjo udeležbo zasebnih vlagateljev ali dobrim poslovnim načrtom za zadostno donosnost naložb. Če v projektu sodelujejo zasebni vlagatelji, je osnovni pogoj, da morajo prevzeti poslovno tveganje, povezano z naložbo, pod enakimi pogoji kot javni vlagatelj. |
2.2.2 Odsotnost pomoči: nadomestilo za opravljanje javne službe in merila Altmark
|
(18) |
V nekaterih primerih države Efte lahko menijo, da je treba zagotavljanje širokopasovnih omrežij obravnavati kot opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: SSGP) v smislu člena 59(2) Sporazuma EGP (19). |
|
(19) |
Na podlagi sodne prakse Sodišča in če so izpolnjeni štirje glavni pogoji (splošno imenovani merila Altmark), je lahko državno financiranje za opravljanje SSGP zunaj področja uporabe člena 61(1) Sporazuma EGP (20). Ti štirje pogoji so: (a) upravičenec do mehanizma državnega financiranja za SSGP mora biti uradno pooblaščen za opravljanje SSGP, te obveznosti pa morajo biti jasno opredeljene; (b) merila za izračun nadomestila morajo biti določena vnaprej ter objektivno in pregledno, da bi se preprečila ekonomska ugodnost, ki bi prejemniku dajala prednost v primerjavi konkurenčnimi podjetji; (c) nadomestilo ne sme presegati tistega, kar je potrebno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali z izpolnjevanjem obveznosti SGEI, ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti; ter (d) če upravičenec ni izbran s postopkom oddaje javnega naročila, se mora raven odobrenega nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno podjetje, imelo pri izpolnjevanju teh obveznosti ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička. |
|
(20) |
V dveh odločbah (21) v zvezi z ukrepi, ki so jih regionalni organi sprejeli za dodelitev (subvencionirane) koncesije (22) za opravljanje javne službe zasebnim operaterjem za razvoj osnovnih širokopasovnih omrežij v manj pokritih regijah, je Komisija ugotovila, da so priglašene podporne sheme v skladu s štirimi merili iz sodbe Altmark in zato ne spadajo v področje uporabe člena 107(1) PDEU (23). V obeh primerih je bil ponudnik izbran glede na najnižji znesek zahtevane pomoči, znesek dodeljenega nadomestila pa je bil določen na podlagi predhodno določenih in preglednih meril. Poleg tega Komisija ni odkrila nobenih dokazov o čezmernih nadomestilih ali ugotovila tveganja, da bi do njih lahko prišlo. |
|
(21) |
Nasprotno pa je Komisija odločila, da pojma SSGP in nadaljnjega sklicevanja na sodno prakso v zadevi Altmark ni bilo mogoče sprejeti, če ponudnik storitev ni imel jasnih pooblastil in ni bil zavezan zagotavljanju širokopasovnega dostopa ter priključkov za vse državljane in podjetja na manj pokritih območjih, ampak je bil bolj usmerjen v priključitev podjetij (24). |
|
(22) |
Čeprav imajo države Efte veliko svobode pri opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena, lahko Nadzorni organ v skladu s sodno prakso v primeru očitne napake prouči opredelitev takih storitev ali nalog, ki so jo opravile države Efte (25). Drugače povedano, čeprav so za opredelitev vrste in obsega naročila SSGP pristojne države Efte, ki imajo pri tem veliko svobode, pa ta pristojnost ni niti neomejena niti je ni mogoče poljubno uveljavljati (26). Poleg tega, da bi dejavnost veljala za SSGP, bi morala imeti posebne značilnosti, ki jih navadne gospodarske dejavnosti nimajo (27). Zato Nadzorni organ meni, da na območjih, kjer so zasebni vlagatelji že vlagali v širokopasovno omrežno infrastrukturo (ali dodatno večajo svojo omrežno infrastrukturo) in že zagotavljajo konkurenčne širokopasovne storitve z zadostno pokritostjo s širokopasovnim dostopom, se vzpostavitev vzporedne konkurenčne javno financirane širokopasovne infrastrukture ne bi smela obravnavati kot SSGP v smislu člena 59(2) Sporazuma EGP (28). Vendar, če je mogoče dokazati, da zasebni vlagatelji v bližnji prihodnosti (29) ne bodo sposobni zagotoviti ustrezne pokritosti s širokopasovnim omrežjem za vse državljane ali uporabnike, ter bo tako znaten del prebivalstva ostal nepriključen, se lahko podjetju, pooblaščenemu za opravljanje SSGP, dodeli nadomestilo za javno službo, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 23 do 27. Uvodoma je treba poudariti, da ugotovitve iz navedenih odstavkov temeljijo na posebnostih sektorja širokopasovnih povezav in odražajo dosedanje izkušnje Komisije na tem področju. Pogoji iz navedenih odstavkov, čeprav niso izčrpni, vendarle ponazarjajo pristop Nadzornega organa, da v vsakem posameznem primeru oceni, ali je mogoče obravnavane dejavnosti opredeliti kot SSGP in ali so dodeljena javna sredstva v skladu s pravili o državni pomoči iz Sporazuma EGP. |
|
(23) |
Države Efte morajo glede opredelitve obsega naročila SSGP za zagotovitev obsežne postavitve širokopasovne infrastrukture navesti razloge, zakaj menijo, da je treba obravnavano storitev zaradi njenih značilnosti šteti za SSGP in jo razlikovati od drugih gospodarskih dejavnosti (30). Poskrbeti morajo tudi, da naročilo SSGP izpolnjuje nekatera minimalna merila, ki so skupna vsem naročilom SSGP, in dokazati, da so ta merila v posameznem primeru resnično izpolnjena. |
|
(24) |
Navedena merila vključujejo vsaj (a) akt javnega organa, ki zadevne subjekte pooblašča za opravljanje naročila SSGP ter (b) univerzalnost in obveznost tega naročila. Tako morajo države Efte, ko ocenjujejo, ali opredelitev SSGP za postavitev širokopasovnega omrežja ne povzroča očitne napake presoje, zagotoviti, da načrtovana širokopasovna infrastruktura omogoča univerzalno povezljivost vsem uporabnikom na danem območju, tj. zasebnim in poslovnim uporabnikom, brez razlike. Poleg tega obveznost naročila SSGP pomeni, da ponudnik načrtovanega omrežja ne bo mogel zavrniti dostopa do infrastrukture po lastni presoji ali zaradi neenake obravnave (ker na primer zagotavljanje dostopa določenemu območju ne bi bilo dobičkonosno). |
|
(25) |
Glede na stopnjo konkurenčnosti, ki je bila dosežena od liberalizacije sektorja elektronskih komunikacij v EGP, in zlasti glede na današnjo konkurenco na maloprodajnem trgu širokopasovnega dostopa, bi moralo biti v okviru SSGP vzpostavljeno javno financirano omrežje, dostopno vsem zainteresiranim subjektom. Tako bi morala potrditev naročila SSGP za postavitev širokopasovnega omrežja temeljiti na zagotavljanju pasivne, nevtralne (31) in odprte dostopovne infrastrukture. Takšno omrežje bi moralo iskalcem dostopa zagotoviti vse oblike dostopa do omrežja in omogočiti učinkovito konkurenco na maloprodajni ravni, s čimer bi se končnim uporabnikom zagotovile konkurenčne in cenovno dostopne storitve (32). Zato naj bi naročilo SSGP zajemalo le postavitev širokopasovnega omrežja z univerzalno povezljivostjo in zagotavljanje s tem povezanih storitev grosističnega dostopa, ne pa tudi maloprodajnih komunikacijskih storitev (33). Kadar je izvajalec naročila SSGP hkrati vertikalno integriran operater širokopasovnega dostopa, je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo navzkrižje interesov, neupravičena diskriminacija in vsakršne druge posredne prednosti (34). |
|
(26) |
Glede na to, da je trg elektronskih komunikacij popolnoma liberaliziran, SSGP za postavitev širokopasovnega omrežja ne morejo biti oddane na podlagi odobritve izključne ali posebne pravice za ponudnika SSGP v smislu člena 59(1) Sporazuma EGP. |
|
(27) |
Ponudnik SSGP bo morda moral za izpolnitev naročila univerzalne pokritosti omrežno infrastrukturo postaviti tako na nedonosnih kot donosnih območjih, to je območjih, na katerih so drugi operaterji morda že postavili lastne omrežne infrastrukture, ali pa to načrtujejo v bližnji prihodnosti. Vendar bi moralo biti glede na posebnosti sektorja širokopasovnih povezav tudi v tem primeru nadomestilo dodeljeno zgolj za pokritje stroškov postavitve infrastrukture na nedonosnih območjih (35). Kadar SSGP za postavitev širokopasovnega omrežja ne pomeni postavitve infrastrukture v javni lasti, bi bilo treba uporabiti ustrezen nadzorni mehanizem in mehanizem za vračilo sredstev, tako da bi se z zadržanjem omrežja, ki se je financiralo iz javnih sredstev, v javni lasti tudi po izteku koncesije za SSGP preprečila dodelitev neupravičene prednosti ponudniku SSGP. Nadomestilo za SSGP bi se moralo načeloma dodeliti na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminacijskega razpisnega postopka, po katerem bi morali vsi prijavljeni operaterji na pregleden način opredeliti donosna in nedonosna območja, oceniti pričakovane prihodke in zahtevati ustrezen znesek nadomestila, ki bi se jim zdel resnično potreben, s čimer bi se preprečilo izplačilo čezmernih nadomestil. Izvedba razpisnega postopka pod takšnimi pogoji bi morala poskrbeti, da bi bil izpolnjen četrti pogoj iz sodbe Altmark (glej odstavek 19). |
|
(28) |
Kadar niso izpolnjena štiri merila iz sodbe Altmark in če so izpolnjena splošna merila za uporabo člena 61(1) Sporazuma EGP, bo nadomestilo za opravljanje javne službe za postavitev širokopasovne infrastrukture pomenilo državno pomoč in se bodo zanj uporabile določbe iz členov 49, 59 in 61 Sporazuma EGP ter člena 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču). V tem primeru bi bilo državno pomoč v obliki nadomestila za opravljanje javne službe, dodeljenega nekaterim podjetjem, ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (glej odstavke 23–27 zgoraj), mogoče obravnavati kot združljivo z delovanjem Sporazuma EGP in tako izvzeto iz zahteve po priglasitvi iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, če bi bile izpolnjene zahteve iz akta iz točke 1h Priloge XV k Sporazumu EGP (Odločba Komisije 2005/842/ES z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena) (36) kakor je prilagojen Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu (37). |
2.3 Ocena združljivosti pomoči na podlagi člena 61(3) Sporazuma EGP
|
(29) |
Kadar je Komisija ugotovila, da priglašeni ukrep v sektorju širokopasovnih povezav pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je ocena združljivosti doslej temeljila neposredno na členu 107(3)(c) PDEU (38). |
|
(30) |
Območja, ki so vključena v državno pomoč za projekt na področju širokopasovnih povezav, so lahko tudi območja, ki prejemajo pomoč, v smislu člena 61(3)(a) in (c) ter poglavja o državni regionalni pomoči za 2007–2013 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: poglavje o državni regionalni pomoči) (39). V tem primeru se lahko pomoč za širokopasovni dostop opredeli tudi kot pomoč za začetne naložbe v smislu poglavja o državni regionalni pomoči. Vendar so bili v več primerih, ki jih je do zdaj obravnavala Komisija, priglašeni ukrepi usmerjeni tudi v druga območja, ki niso prejemala pomoči, zato Komisija ocene ni mogla opraviti na podlagi ustreznih smernic Komisije o regionalni pomoči (40). |
|
(31) |
Če spada ukrep na področje uporabe poglavja o državni regionalni pomoči in predvidoma podeljuje individualno ad hoc pomoč enemu podjetju ali pomoč, omejeno na eno področje dejavnosti, mora država Efte dokazati, da so pogoji poglavja o državni regionalni pomoči izpolnjeni. To pomeni predvsem, da zadevni projekt prispeva k skladni strategiji regionalnega razvoja ter da, ob upoštevanju lastnosti in obsega projekta, ne bo povzročil nesprejemljivega izkrivljanja konkurence. |
2.3.1 Preskus izravnave in njegova uporaba pri pomoči za postavitev širokopasovnega omrežja
|
(32) |
Pri oceni tega, ali je mogoče ukrep pomoči šteti za združljiv z delovanjem Sporazuma EGP, Nadzorni organ tehta pozitiven učinek ukrepa pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa in stranske učinke, ki so lahko negativni, kot je izkrivljanje trgovine in konkurence. |
|
(33) |
Pri uporabi tega preskusa izravnave bo Nadzorni organ obravnaval naslednja vprašanja:
|
|
(34) |
Posamezni koraki preskusa izravnave na področju širokopasovnega dostopa so natančneje določeni v oddelkih 2.3.2 in 2.3.3. |
2.3.2 Cilj ukrepa
|
(35) |
Kot je navedeno v uvodu, je razširjen in cenovno dostopen širokopasovni dostop zelo pomemben, ker lahko poveča prispevek teh tehnologij k rasti in inovacijam v vseh gospodarskih panogah ter k socialni in teritorialni koheziji. |
|
(36) |
Ekonomija zagotavljanja širokopasovnega dostopa je taka, da naložbe vanj ne bodo vedno donosne za trg. Ob upoštevanju vidika ekonomije gostote je zagon širokopasovnih omrežij na splošno bolj donosen na območjih, kjer je potencialna raven povpraševanja višja in zgoščena, tj. na gosto poseljenih območjih. Zaradi visokih fiksnih stroškov naložb se z zmanjšanjem gostote prebivalstva stroški na enoto močno povečajo. Zato so širokopasovna omrežja običajno donosna le pri delu prebivalstva. Prav tako je lahko na nekaterih območjih donosno le, če omrežje postavi en ponudnik storitev in ne dva ali več. |
|
(37) |
Kjer trg ne zagotavlja zadostne pokritosti s širokopasovnim omrežjem ali pogoji dostopa niso ustrezni, je lahko državna pomoč koristna. Natančneje, državna pomoč v sektorju širokopasovnih povezav lahko odpravi tržne nepopolnosti, tj. razmere, ko posamezni tržni vlagatelji ne vlagajo, čeprav bi to bilo učinkovito s širšega gospodarskega vidika, na primer zaradi pozitivnih posrednih učinkov na druga področja. V nasprotnem primeru se lahko državna pomoč za širokopasovni dostop obravnava tudi kot orodje za doseganje ciljev lastniškega kapitala, tj. kot način za izboljšanje dostopa do osnovnih sredstev komunikacije in udeležbe v družbi ter svobode izražanja za vse udeležence v družbi, s čimer se izboljšata socialna in teritorialna kohezija. |
|
(38) |
Koristno je, da se že na začetku uvede temeljno razlikovanje med vrstami morebitnih ciljnih območij glede na stopnjo širokopasovne povezljivosti, ki je že na voljo. Komisija je dosledno razlikovala med območji, kjer ni širokopasovne infrastrukture ali na katerih je malo verjetno, da bo ta v bližnji prihodnosti postavljena (bele lise), območji, kjer je le en ponudnik širokopasovnega omrežja (sive lise), in območji, kjer sta prisotna vsaj dva ali več ponudnikov širokopasovnega omrežja (črne lise) (42). |
2.3.2.1
|
(39) |
Nadzorni organ meni, da podpora za razvoj širokopasovnega omrežja na podeželskih in manj pokritih belih lisah spodbuja teritorialno socialno in gospodarsko kohezijo ter odpravlja tržne nepopolnosti. Širokopasovna omrežja so običajno donosna le pri delu prebivalstva, tako da je za doseganje splošne pokritosti potrebna državna pomoč |
|
(40) |
Nadzorni organ odobri finančno podporo za zagotavljanje širokopasovnih storitev na območjih, kjer širokopasovni dostop zdaj ni na voljo in kjer zasebni vlagatelji njegovega razvoja v bližnji prihodnosti ne načrtujejo, države Efte pa si prizadevajo uresničiti konkretne cilje na področju kohezije in gospodarskega razvoja, zato je njihova intervencija verjetno v skladu s skupnim interesom (43). Izraz „bližnja prihodnost“ je treba razumeti kot triletno obdobje. Zasebni vlagatelji morajo torej svoja vlaganja načrtovati tako, da bo pri zagotavljanju pokritosti v treh letih dosežen vsaj precejšen napredek, pri čemer bo dokončanje načrtovane naložbe sledilo v razumnem časovnem obdobju (odvisno od posebnosti posameznega območja in posameznega projekta). Državni organi lahko zahtevajo predložitev poslovnega načrta in podrobnega časovnega razporeda postavitve ter dokazil o ustreznem financiranju ali drugih dokazil, ki bi pokazala, da je naložba, ki jo načrtujejo zasebni omrežni operaterji, verodostojna in uresničljiva. |
2.3.2.2
|
(41) |
Če sta na nekem geografskem območju prisotna vsaj dva ponudnika širokopasovnega omrežja in se širokopasovne storitve zagotavljajo pod konkurenčnimi pogoji (konkurenca med operaterji z lastno infrastrukturo), tržnih nepopolnosti ni. Zato je zelo malo možnosti, da bo državna intervencija zagotovila dodatne koristi. Nasprotno, državna podpora za financiranje postavitve dodatnega širokopasovnega omrežja bo načeloma povzročila nesprejemljivo izkrivljanje konkurence in izrinila zasebne vlagatelje. Zato bo Nadzorni organ brez jasnih dokazov o tržnih nepopolnostih ukrepe za financiranje postavitve dodatne širokopasovne infrastrukture v črnih lisah obravnaval negativno (44). |
2.3.2.3
|
(42) |
Obstoj operaterja omrežja na nekem območju še ne pomeni, da ni težav v zvezi s tržnimi nepopolnostmi ali kohezijo. Monopolna ponudba lahko vpliva na kakovost storitve ali ceno, po kateri so storitve ponujene državljanom. Na področjih, kjer je prisoten le en operater širokopasovnega omrežja, pa lahko subvencije za izgradnjo alternativnega omrežja načeloma izkrivijo dinamičnost trga. Zato je v zvezi z državno podporo za postavitev širokopasovnih omrežij v sivih lisah potrebna podrobnejša analiza in natančna ocena združljivosti. |
|
(43) |
Čeprav je na območju, h kateremu je usmerjena državna intervencija, prisoten operater omrežja, nekatere kategorije uporabnikov morda še vedno niso ustrezno pokrite, tj. niso jim na voljo nekatere zahtevane širokopasovne storitve ali, če niso določene regulirane cene grosističnega dostopa, maloprodajne cene teh storitev niso cenovno dostopne v primerjavi z enakimi storitvami, ki se zagotavljajo na drugih konkurenčnejših območjih ali regijah države (45). Če bi poleg tega obstajale le omejene možnosti, da bodo tretje osebe vzpostavile alternativno infrastrukturo, bi bilo financiranje alternativne infrastrukture lahko ustrezen ukrep. S tem bi se odpravila težava, ker ni konkurence med operaterji z lastno infrastrukturo, s tem pa bi se zmanjšale težave, ki izhajajo iz dejanskega monopolnega položaja obstoječega operaterja (46). Vendar za dodelitev pomoči v teh razmerah velja več pogojev, ki jih mora zadevna država Efte izpolnjevati. |
|
(44) |
V skladu s tem lahko Nadzorni organ ukrepe državne pomoči, usmerjene v območja, kjer je dejansko še vedno prisoten monopol pri zagotavljanju širokopasovne infrastrukture, pod nekaterimi pogoji razglasi za združljive, če (i) za zadovoljitev potreb državljanov ali podjetij ni na voljo nobenih cenovno dostopnih ali ustreznih storitev in če (ii) ni na voljo nobenih manj izkrivljajočih ukrepov (vključno s predhodno ureditvijo) za doseganje istih ciljev. Za ugotovitev navedenega bo Nadzorni organ zlasti ocenil:
|
2.3.3 Zasnova ukrepa in potreba po omejevanju izkrivljanja konkurence
|
(45) |
Če pokritost s širokopasovnim omrežjem ni zadostna, se lahko zahteva državna intervencija. Prvo vprašanje je, ali je državna pomoč ustrezen instrument politike za reševanje te težave ali so na voljo drugi primernejši instrumenti. |
|
(46) |
V tem smislu Nadzorni organ ugotavlja, da predhodna ureditev v več primerih sicer olajša razvoj širokopasovnih storitev na mestnih in gosteje poseljenih območjih, vendar morda ni ustrezen instrument, ki bi omogočil ponudbo širokopasovnih storitev zlasti na manj pokritih območjih, kjer je s tem povezana donosnost naložb nizka (47). |
|
(47) |
Podobno tudi ukrepi na strani povpraševanja v korist širokopasovnemu dostopu (kot so kuponi za končne uporabnike), čeprav lahko pozitivno vplivajo na gostoto povezav širokopasovnega omrežja in bi jih bilo treba spodbujati kot alternativno rešitev ali kot dopolnitev drugih javnih ukrepov, ne morejo vedno odpraviti težav zaradi nezadostnega širokopasovnega dostopa (48). V takih okoliščinah je dodeljevanje javnih sredstev morda edina možnost za izboljšanje nezadostne širokopasovne povezljivosti. |
|
(48) |
Glede spodbujevalnega učinka ukrepa je treba proučiti, ali se zadevne naložbe v širokopasovno omrežje brez državne pomoči ne bi izvedle v enakem časovnem obdobju. |
|
(49) |
Pri ocenjevanju sorazmernosti priglašenih ukrepov v belih ali sivih lisah bi neizpolnjevanje katerega koli od pogojev, ki so navedeni v nadaljevanju v točkah (a) do (h), zahtevalo podrobno oceno (49), na podlagi katere bi bilo zelo verjetno dano negativno mnenje glede združljivosti pomoči z delovanjem Sporazuma EGP:
|
3. DRŽAVNA POMOČ ZA OMREŽJA NGA
3.1 Pomoč za hitro postavitev omrežij NGA
|
(50) |
Več držav Efte pozornost zdaj preusmerja k podpori za širokopasovna omrežja, ki lahko zagotavljajo storitve visokih hitrosti, in podpori za več različnih naprednih digitalnih konvergenčnih storitev. Ta omrežja NGA so zlasti optična ali napredna nadgrajena kabelska omrežja, ki naj bi v celoti ali večinoma zamenjala obstoječa bakrena širokopasovna omrežja ali kabelska omrežja. |
|
(51) |
Omrežja NGA so žična dostopovna omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi (kot je večji pretok) v primerjavi s storitvami, ki se zagotavljajo prek obstoječih bakrenih omrežij (58). |
|
(52) |
Omrežja NGA bodo dejansko zagotavljala ustrezno hitrost in zmogljivost, da bodo v prihodnosti lahko posredovala vsebine z visoko ločljivostjo, na zahtevo podpirala aplikacije, ki zahtevajo večjo pasovno širino, ter podjetjem ponudila cenovno dostopne simetrične širokopasovne priključke, ki so zdaj običajno na voljo le velikim podjetjem. Na splošno lahko omrežja NGA izboljšajo vse vidike širokopasovne tehnologije in storitev. |
|
(53) |
Komisija je že obravnavala nekatere priglasitve državnih pomoči, ki so vključevale podporo za razvoj optičnih omrežij. Ti primeri so vključevali postavitev regionalnega „osrednjega“ omrežja NGA (59) ali zagotovitev optične povezljivosti le za omejeno število poslovnih uporabnikov (60). |
|
(54) |
Kot pri t. i. prvi generaciji postavitve osnovnih širokopasovnih omrežij državni, lahko občinski in regionalni organi svojo podporo za hiter razvoj optičnih omrežij utemeljujejo na podlagi tržnih nepopolnosti ali kohezijskega cilja. Medtem ko so se pri razvoju osnovne širokopasovne infrastrukture primeri državne intervencije iz prakse sprejemanja odločitev Komisije večinoma nanašali na podeželske skupnosti/območja (majhna gostota prebivalstva, visoki kapitalski stroški) ali območja, ki so gospodarsko manj razvita (nizka sposobnost plačevanja storitev), naj bi zdaj ekonomija modela omrežij NGA ovirala postavitev omrežij NGA ne le na redko poseljenih območjih, ampak tudi na nekaterih mestnih območjih. Zdi se, da so glavna težava, ki vpliva na hiter in širok razvoj omrežij NGA, zlasti stroški in nekoliko manj gostota prebivalstva (61). |
|
(55) |
Za državne organe je lahko torej neposredna intervencija upravičena, če bodo imela zato območja, ki jih omrežni operaterji obravnavajo kot nedonosna, vseeno koristi od precejšnjih posrednih učinkov omrežij NGA na druga področja v gospodarstvu in jih ne bo prizadela nova digitalna ločnica v zvezi z omrežji NGA. Zato si države Efte morda želijo spodbujati razvoj omrežja NGA na območjih, kjer bi se naložbe obstoječih operaterjev širokopasovnega omrežja v taka omrežja izvedle šele v nekaj letih, ker so ta območja finančno manj zanimiva kot nekatera večja mestna območja. Države Efte se lahko v nekaterih primerih odločijo, da bodo vlagale same ali zagotovile finančno pomoč za zasebne operaterje, da se doseže povezljivost z omrežjem NGA ali pa se ta povezljivost doseže prej, kot je bilo načrtovano, ter se s tem čim prej spodbudijo zaposlovanje in druge gospodarske priložnosti. |
|
(56) |
Vsaka javna intervencija, katere cilj je pomoč za zagotavljanje ali pospeševanje razvoja omrežja NGA, mora dokazati združljivost s pravili o državni pomoči. |
3.2 Vrste javnih intervencij
|
(57) |
Države Efte se lahko odločijo za različne ravni intervencije na trgu za spodbujanje ali pospeševanje razvoja omrežij NGA. V zvezi s tem se ugotovitve iz oddelkov 2.2.1 in 2.2.2 (izvajanje načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, nadomestilo za opravljanje javne službe in merila Altmark) smiselno uporabljajo za državne intervencije na področju razvoja omrežja NGA. Glede na lastnosti in učinke izbrane intervencije so na podlagi pravil o državni pomoči lahko upravičeni različni analitični pristopi. |
|
(58) |
Države Efte se lahko odločijo, da bodo za območja, kjer se pričakuje, da bodo zasebni vlagatelji v prihodnosti postavljali omrežja NGA, sprejele sveženj ukrepov za pospešitev naložbenega cikla in s tem vlagatelje spodbudile k predložitvi naložbenih načrtov. Ti ukrepi ne vključujejo nujno državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Ker je velik del stroškov za postavitev optičnih omrežij namenjen javnim delom (na primer kopanje, polaganje kablov, napeljava v zgradbah itd.), se lahko države Efte na podlagi regulativnega okvira EGP za elektronske komunikacije odločijo, da bodo za enostavnejši postopek pridobivanja služnostnih pravic na primer zahtevale, da omrežni operaterji usklajujejo javna dela in/ali dajo na voljo del svoje infrastrukture (62). Prav tako lahko države Efte odredijo, da je treba pri vseh novih gradnjah (vključno z novimi vodnimi, energetskimi, transportnimi ali kanalizacijskimi omrežji) in/ali zgradbah vgraditi optične priključke. |
|
(59) |
Podobno se lahko javni organi odločijo, da bodo izvajali nekatera javna dela (kot so kopanje na javnih površinah, gradnja vodov), da bi zadevnim operaterjem omogočili in poenostavili razvoj elementov lastnega omrežja. Vendar taka javna dela ne smejo biti omejena na posamezno industrijo ali sektor, ampak morajo biti načeloma na voljo vsem morebitnim uporabnikom in ne le operaterjem elektronskih komunikacijskih omrežij (kot so podjetja za oskrbo z električno energijo, plinom, vodo itd.). Če je cilj takih javnih intervencij ustvarjanje potrebnih pogojev, da izvajalci javnih služb razvijajo lastno infrastrukturo, ne da se daje prednost nekemu sektorju ali podjetju (zlasti z zniževanjem kapitalskih stroškov tega sektorja ali podjetja), take intervencije ne spadajo na področje uporabe člena 61(1) Sporazuma EGP. |
|
(60) |
Tudi nacionalni regulativni organi lahko sprejmejo podobne ukrepe, da zagotovijo enak in nediskriminatoren dostop do drogov ali souporabe vodov, ki so v lasti javnih služb ali obstoječih omrežnih operaterjev. |
|
(61) |
Kot je razvidno iz prakse sprejemanja odločitev Komisije v zvezi z osnovnimi širokopasovnimi storitvami, državno pomoč za širokopasovna omrežja dodeljujejo večinoma lokalni ali regionalni organi, katerih cilj je izboljšati slabo širokopasovno povezljivost v regiji ali povečati konkurenčnost regije z dodatnim izboljšanjem obstoječe širokopasovne pokritosti in omrežne povezljivosti. Javni organi so za doseganje teh ciljev do zdaj objavili javne razpise za postavitev in upravljanje širokopasovne infrastrukture v javni lasti ali pa finančno podprli izgradnjo širokopasovnega omrežja v zasebni lasti (63). |
|
(62) |
Če javne intervencije pomenijo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, jih je treba priglasiti Nadzornemu organu, ki bo ocenil njihovo združljivost s skupnim trgom v skladu z načeli iz oddelkov 3.3 in 3.4 (64). |
3.3 Razlikovanje med belimi, sivimi in črnimi lisami za omrežja NGA
|
(63) |
Kot je bilo navedeno v odstavku 38, se združljivost državne pomoči za razvoj tradicionalnih širokopasovnih omrežij ocenjuje ob upoštevanju razlikovanja med belimi, sivimi in črnimi lisami. Nadzorni organ meni, da to razlikovanje vpliva tudi na oceno, ali je državna pomoč za omrežja NGA združljiva v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, vendar ga je treba natančneje opredeliti, da se upoštevajo posebnosti omrežij NGA. |
|
(64) |
V zvezi s tem se je treba zavedati, da bodo po pričakovanjih omrežja NGA dolgoročno nadomestila obstoječa osnovna širokopasovna omrežja. Ker omrežja NGA vključujejo drugačno omrežno arhitekturo ter omogočajo ponudbo širokopasovnih storitev, ki so bistveno kakovostnejše od sedanjih, in storitev, ki jih obstoječa širokopasovna omrežja ne bi mogla podpirati, je verjetno, da se bodo v prihodnosti pojavile precejšnje razlike med območji, ki jih bodo omrežja NGA pokrivala, in tistimi, ki jih ne bodo (65). |
|
(65) |
Zdaj lahko tudi nekatera napredna osnovna širokopasovna omrežja (kot je ADSL 2+ (66)) v določeni meri podpirajo nekatere vrste širokopasovnih storitev, ki se bodo v bližnji prihodnosti verjetno zagotavljale prek omrežij NGA (kot je osnovni paket storitev trojček). Vseeno je treba ne glede na uvedbo predhodne ureditve upoštevati, da se lahko pojavijo novi proizvodi ali storitve, ki z vidika povpraševanja in ponudbe niso nadomestljivi ter bodo zahtevali širokopasovne hitrosti, ki presegajo zgornje fizične omejitve osnovne širokopasovne infrastrukture. |
|
(66) |
V skladu s tem je treba za oceno državne pomoči za omrežja NGA območje, kjer takih omrežij zdaj ni ter tudi ni verjetno, da jih bodo zasebni vlagatelji v bližnji prihodnosti postavili in bodo začela v celoti delovati, obravnavati kot „bele lise NGA“ (67). Pri tem je treba izraz „v bližnji prihodnosti“ razumeti kot obdobje treh let (68). Javni organi morajo imeti pravico, da v nekaterih okoliščinah posredujejo zaradi obvladovanja vprašanj socialne kohezije, regionalnega razvoja ali tržnih nepopolnosti, ko se lahko dokaže, da zasebni vlagatelji v naslednjih treh letih ne nameravajo razvijati omrežij NGA. Zasebni vlagatelji morajo svoja vlaganja načrtovati tako, da bo pri zagotavljanju pokritosti v treh letih dosežen vsaj precejšen napredek, pri čemer bo dokončanje načrtovane investicije sledilo v razumnem časovnem obdobju (odvisno od posebnosti posameznega območja in posameznega projekta). Daljše časovno obdobje ne bi bilo ustrezno, ker bi to lahko škodovalo interesom manj pokritih regij v primerjavi z drugimi deli države, kjer je pokritost s temi naprednimi širokopasovnimi omrežji ustrezna. Državni organi lahko zahtevajo predložitev poslovnega načrta in podrobnega časovnega razporeda postavitve ter dokazil o ustreznem financiranju ali drugih dokazil, ki bi pokazala, da je naložba, ki jo načrtujejo zasebni omrežni operaterji, verodostojna in uresničljiva. |
|
(67) |
Enako je treba območje obravnavati kot „sivo liso NGA“, če je na voljo ali se bo v naslednjih treh letih razvilo le eno omrežje NGA in nobeden od operaterjev v naslednjih treh letih ne načrtuje razvoja takega omrežja (69). Pri ocenjevanju, ali bi lahko drugi vlagatelji v omrežje na zadevnem območju razvili dodatna omrežja NGA, je treba upoštevati vse obstoječe regulativne ali zakonodajne ukrepe, ki bi lahko znižali ovire za razvoj takega omrežja (dostop do vodov, souporaba infrastrukture itd.). |
|
(68) |
Če je na zadevnem območju na voljo več kot eno omrežje NGA ali se bo v naslednjih treh letih tako omrežje postavilo, je treba tako območje načeloma obravnavati kot „črno liso NGA“ (70). |
3.4 Ocena združljivosti
|
(69) |
Čeprav so omrežja NGA kakovostnejša od obstoječih tradicionalnih bakrenih širokopasovnih omrežij, kot je navedeno v odstavkih 64 in 65, bo Nadzorni organ pri ocenjevanju združljivosti državne pomoči za razvoj omrežja NGA s pravili o državni pomoči upošteval tudi učinke take pomoči na obstoječa širokopasovna omrežja glede na stopnjo zamenljivosti, ki naj bi zdaj obstajala v zvezi s širokopasovnimi storitvami, ki se zagotavljajo prek širokopasovnih omrežij in omrežij NGA. Poleg tega bo pri ocenjevanju združljivosti državne pomoči za omrežja NGA uporabil tudi preskus izravnave (glej odstavek 33). Nadzorni organ bo pri ocenjevanju sorazmernosti priglašenega ukrepa zlasti preveril, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 49 (podrobno kartiranje in analiza pokritosti, odprti razpisni postopek, ekonomsko najugodnejša ponudba, tehnološka nevtralnost, uporaba obstoječe infrastrukture, odobritev odprtega grosističnega dostopa, primerjava cen in mehanizem za vračilo sredstev). Vendar so v zvezi z oceno omrežij NGA zlasti pomembne naslednje točke. |
3.4.1 Bele lise NGA: podpora za razvoj omrežja NGA na manj pokritih območjih
|
(70) |
Nadzorni organ bo kot pri osnovnih širokopasovnih storitvah, za katere velja sveženj pogojev, ki jih morajo izpolniti države Efte (glej odstavka 49 in 69), kot združljive s pravili o državni pomoči iz Sporazuma EGP obravnaval ukrepe, ki podpirajo postavitev omrežij NGA na območjih, kjer zdaj ni širokopasovne infrastrukture, ali območjih, kjer obstoječi širokopasovni operaterji razvoj omrežij NGA obravnavajo kot nedonosen. |
|
(71) |
V belih lisah NGA, kjer je že na voljo osnovno širokopasovno omrežje (tradicionalna siva lisa), se pomoč za omrežja NGA dodeli, če zadevna država Efte dokaže, (i) da širokopasovne storitve, ki se zagotavljajo prek navedenih omrežij, niso dovolj za izpolnitev potreb državljanov in poslovnih uporabnikov na zadevnem območju (tudi ob upoštevanju morebitne nadgradnje v prihodnosti) ter (ii) da ni drugih manj izkrivljajočih načinov (vključno s predhodno ureditvijo) za doseganje navedenih ciljev. |
3.4.2 Sive lise NGA: potreba po podrobnejši analizi
|
(72) |
Nadzorni organ bo na območjih, kjer je en zasebni vlagatelj že razvil omrežje NGA ali ga bo morda razvil v naslednjih treh letih (glej tudi odstavek 66) in ni noben zasebni vlagatelj predložil načrtov za razvoj drugega omrežja NGA v naslednjih treh letih, moral opraviti podrobnejšo analizo, da bi preveril, ali se lahko državna intervencija na takih območjih obravnava kot združljiva s pravili o državni pomoči. Državna intervencija lahko na takih območjih dejansko povzroči tveganje za izrivanje obstoječih vlagateljev in izkrivljanje konkurence. |
|
(73) |
Da bi Nadzorni organ lahko opravil ugotovitev združljivosti, morajo biti države Efte sposobne dokazati, da obstoječe ali načrtovano omrežje NGA ni ali ne bi bilo dovolj za izpolnitev potreb državljanov in poslovnih uporabnikov na zadevnih območjih ter da ni drugih manj izkrivljajočih načinov (vključno s predhodno ureditvijo) za doseganje navedenih ciljev. Nadzorni organ bo pri podrobni oceni ocenil zlasti:
|
3.4.3 Črne lise NGA: državna intervencija ni potrebna
|
(74) |
Nadzorni organ bo na območjih, kjer je že na voljo več kot eno omrežje NGA ali zasebni vlagatelji morda razvijajo konkurenčna omrežja NGA, upošteval, da bi lahko državna pomoč za dodatno javno financirano konkurenčno omrežje NGA resno izkrivljala konkurenco in ni združljiva s pravili o državni pomoči. |
3.4.4 Poseben primer obstoječih črnih lis (osnovni širokopasovni dostop): nekaj dodatnih zaščitnih ukrepov
|
(75) |
Nadzorni organ meni, da so tradicionalne črne lise, tj. območja, kjer se obstoječe širokopasovne storitve zagotavljajo prek konkurenčnih širokopasovnih infrastruktur (xDSL in kabelska omrežja), tista območja, kjer je treba obstoječe omrežne operaterje spodbuditi k nadgradnji obstoječih tradicionalnih širokopasovnih omrežij na hitra omrežja NGA, h katerim bi lahko preusmerili svoje stranke. Na takih območjih načeloma ni potrebna dodatna državna intervencija. |
|
(76) |
Vendar lahko država Efte tako trditev izpodbija, če dokaže, da obstoječi operaterji osnovnih širokopasovnih omrežij v naslednjih treh letih ne načrtujejo naložb v omrežja NGA, ter tako dokaže na primer, da pretekle izkušnje z naložbami v obstoječe omrežje, ki so jih v zadnjih letih izvajali vlagatelji za nadgradnjo širokopasovne infrastrukture in s tem zagotavljanje višjih hitrosti kot odziv na zahteve uporabnikov, niso zadovoljive. V takih primerih bi bilo treba državno pomoč za razvoj omrežij NGA obravnavati v podrobni analizi iz odstavka 73 in zahtevati izpolnjevanje svežnja pogojev, ki je podrobneje opisan v oddelku 3.4.5. |
3.4.5 Zasnova ukrepa in potreba po omejevanju izkrivljanja konkurence
|
(77) |
Kot pri politiki, ki se izvaja za razvoj osnovnega širokopasovnega dostopa, lahko državna pomoč za razvoj omrežja NGA pomeni ustrezen in upravičen instrument, če je izpolnjenih več temeljnih pogojev. Nadzorni organ meni, da je treba, razen pri belih lisah NGA, ki so bele lise tudi glede osnovnega širokopasovnega dostopa (pri katerih niso potrebne dodatne zahteve), poleg zaščitnih ukrepov iz oddelka 2.3.3 in zlasti odstavka 49 (podrobno kartiranje in analiza pokritosti, odprti razpisni postopek, ekonomsko najugodnejša ponudba, tehnološka nevtralnost, uporaba obstoječe infrastrukture, odobritev odprtega grosističnega dostopa, primerjava cen in mehanizem za vračilo sredstev) izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
|
4. KONČNE DOLOČBE
|
(78) |
To poglavje se bo uporabljalo od prvega dne po sprejetju. |
|
(79) |
Nadzorni organ bo to poglavje pregledal v skladu s prihodnjimi revizijami ustreznega Sporočila Komisije – Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij. |
(1) To poglavje ustreza Sporočilu Komisije – Smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 235, 30.9.2009, str. 7).
(2) Glej na primer i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje (COM(2005) 229 konč.), 1. junij 2005; eEvropa 2005: Informacijska družba za vse (COM(2002) 263 konč.), Premoščanje širokopasovne vrzeli (COM(2006) 129).
(3) COM(2005) 107 konč.
(4) V zadnjem desetletju je bila širši javnosti dana na voljo cenovno dostopna informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT). Izraz „digitalna ločnica“ se običajno uporablja za opredelitev vrzeli med posamezniki in skupnostmi, ki imajo dostop do informacijske tehnologije, in tistimi, ki ga nimajo. Vzrokov za to digitalno ločnico je več, vendar je najpomembnejši pomanjkanje ustrezne širokopasovne infrastrukture. Z vidika regionalne razsežnosti je stopnja urbanizacije pomemben dejavnik dostopa in uporabe IKT. Na redko poseljenih območjih v vsem Evropskem gospodarskem prostoru je razširjenost interneta zato še vedno veliko manjša.
(5) Glej akt iz točke 5cl Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33)), akt iz točke 5ck Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21)) in akt iz točke 5cj Priloge XI k Sporazumu EGP (Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medmrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7)), kakor so prilagojeni Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu.
(6) Glej odločbo Norveškega urada za pošto in telekomunikacije z dne 3. aprila 2009 o določitvi podjetij z znatno tržno močjo in določitvi posebnih obveznosti za veleprodajni trg širokopasovnega dostopa (trg 5); odločbo Uprave za pošto in telekomunikacije št. 8/2008 z dne 18. aprila 2008 o določitvi podjetij z znatno tržno močjo in določitvi obveznosti za veleprodajni trg širokopasovnega dostopa na Islandiji ter odločbo Urada za komunikacije z dne 16. decembra 2009 o sektorskih ureditvah za veleprodajni trg širokopasovnega dostopa v Lihtenštajnu.
(7) V tem dokumentu omrežja NGA pomenijo žična dostopovna omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi (kot je večji pretok) v primerjavi s storitvami, ki se zagotavljajo prek obstoječih bakrenih omrežij (glej tudi opombo 58).
(8) Glej osnutek Priporočila Komisije o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij nove generacije (NGA) na naslovu
http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/doc/library/public_consult/nga/dr_recomm_nga.pdf in izjavo Evropske skupine regulatornih organov o razvoju dostopa do NGA, ERG(08) 68 na naslovu http://www.erg.eu.int/doc/publications/erg_08_68_statement_on_nga_devolopment_081211.pdf
(9) Seznam vseh odločb Komisije, sprejetih na podlagi pravil o državni pomoči na področju širokopasovnega dostopa je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/competition/sectors/telecommunications/broadband_decisions.pdf
(10) Glej tudi oddelek 2.2.1. o izvajanju načela vlagatelja pod tržnimi pogoji.
(11) Glej Odločbo Komisije z dne 30. maja 2007 v zadevi NN 24/07 – Češka, Mestno brezžično omrežje v Pragi.
(12) Izraz „vlagatelji“ označuje podjetja ali operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki vlagajo v izgradnjo in postavitev širokopasovne infrastrukture.
(13) Komisija je samo v enem primeru odobrila ukrep, ki ni vključeval javnega razpisa, temveč shemo davčne olajšave za podporo postavitvi širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih Madžarske, glej Odločbo N 398/05 – Madžarska „Razvoj davčne ugodnosti za širokopasovni dostop“.
(14) Glej na primer Odločbo Komisije N 570/207 – Nemčija, Širokopasovno omrežje v podeželskih območjih Baden-Württemberg; Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „Digital Region“ v južnem Yorkshiru; Odločbo Komisije N 262/06 – Italija, Širokopasovno omrežje za toskansko podeželje; Odločbo Komisije N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih; in Odločbo Komisije N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu. Vendar za rezidenčne uporabnike in tudi upravičence do takih ukrepov ne veljajo pravila o državni pomoči, ker niso ne podjetja ne gospodarski subjekti v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.
(15) Glej Odločbo Komisije N 266/208 – Nemčija, Širokopasovno omrežje na bavarskih podeželskih območjih.
(16) Glej Odločbo Komisije N 237/08 – Nemčija, Podpora za širokopasovno omrežje v Spodnji Saški.
(17) Zadeva C-303/88, Italija proti Komisiji, Recueil 1991, str. I-1433, odstavki 20–22.
(18) Odločba Komisije z dne 11. decembra 2007 v zadevi C 53/2006, Citynet Amsterdam – naložba mesta Amsterdam v omrežje kablov iz steklenih vlaken do doma (FTTH), UL L 247, 16.9.2008, str. 27. V zadevi je bila obravnavana izgradnja širokopasovnega dostopovnega omrežja kablov iz optičnih vlaken do doma (FTTH), ki naj bi povezovalo 37 000 gospodinjstev v Amsterdamu, ki so že bila vključena v več konkurenčnih širokopasovnih omrežij. Mestna občina Amsterdam je sklenila, da bo z dvema zasebnima vlagateljema in petimi stanovanjskimi podjetji vložila v pasivni del omrežja. Pasivno infrastrukturo je imel v lasti ločen gospodarski subjekt in jo je tudi upravljal, lastnik tretjine delnic tega subjekta pa je bila mestna občina Amsterdam, druga tretjina je bila v lasti dveh zasebnih vlagateljev (ING Real Estate in Reggefiber), stanovanjska podjetja pa so imela v lasti preostalo tretjino.
(19) V skladu s sodno prakso je treba podjetjem, ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tako nalogo dodeliti z aktom javnega organa. Zato se lahko operaterja pooblasti za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena s podelitvijo koncesije za opravljanje javne službe; glej združeni zadevi T-204/97 in T-270/97, EPAC proti Komisiji, Recueil 2000, str. II-2267, točka 126, in zadevo T-17/02, Fred Olsen proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-2031, točke 186, 188 in 189.
(20) Glej zadevo C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH [2003] PSES I-7747. V nadaljnjem besedilu: sodba Altmark.
(21) Glej Odločbo Komisije N 381/04 – Francija, Projekt hitrega telekomunikacijskega omrežja v Pyrénées-Atlantiques, in Odločbo Komisije N 382/04 – Francija, Vzpostavitev hitre infrastrukture v regiji Limousin (DORSAL).
(22) Čeprav je v tem poglavju govora o „koncesiji“ za opravljanje javne službe, pa se lahko oblika pogodbenega instrumenta za oddajo naročila javne službe ali SSGP od ene države Efte do druge razlikuje. Vendar mora izbrani instrument določati vsaj natančno vrsto, obseg in trajanje dodeljenih obveznosti javne službe in identiteto zadevnih podjetij ter stroške, ki jih mora prevzeti zadevno podjetje.
(23) Ker imajo države članice veliko svobode pri opredeljevanju področja uporabe SSGP, je Komisija v navedenih dveh odločbah sklenila, da zadevne države članice niso storile očitne napake, ko so zadevne storitve opredelile kot SSGP, ker je zagotavljanje vseprisotne širokopasovne infrastrukture odprto za vse druge ponudnike omrežij ter odpravlja tržne nepopolnosti in zagotavlja povezljivost vsem uporabnikom v zadevnih regijah.
(24) Glej Odločbo Komisije N 284/2005 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN), odstavki 23, 37–40. V navedenem primeru je Komisija odločila, da podpora, namenjena postavitvi in delovanju omrežij na mestnih območjih v več mestih na Irskem, ni bila nadomestilo za SSGP, ker je bil priglašeni ukrep bolj podoben javno-zasebnemu partnerstvu kot pooblastilu za SSGP in njihovemu izvajanju. Glej tudi Odločbo N 890/06 – Francija, Pomoč združenja občin Sicoval za zelo hitro omrežje. V tej zadevi je Komisija opozorila, da se je priglašeni ukrep nanašal na podporo za zagotavljanje širokopasovne povezljivosti le poslovnim centrom in organizacijam javnega sektorja v delu Toulousa, ne pa tudi rezidenčnemu sektorju. Poleg tega je projekt vključeval le del regije. Zato je Komisija ugotovila, da zadevni primer ni vključeval SSGP, ker namen priglašenega ukrepa ni bil izpolniti interese državljanov, ampak interese poslovnega sektorja.
(25) Glej zadevo T-289/03, BUPA in drugi proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-741, točka 165, in zadevo T-106/95, FFSA in drugi proti Komisiji, Recueil 1997, str. II-229, točka 99. Glej tudi odstavek 14 Sporočila Komisije o storitvah splošnega pomena v Evropi, (UL C 17, 19.1.2001, str. 4).
(26) Zadeva T-442/03 SIC proti Komisiji [2008] ZOdl. II-1161, odstavek 195; zadeva T-289/03, BUPA in drugi proti Komisiji, op.cit., odstavek 166, in zadeva T-17/02, Fred Olsen proti Komisiji, op.cit., odstavek 216. V skladu z odstavkom 22 Sporočila Komisije o storitvah splošnega pomena v Evropi „pravica držav članic pri opredelitvi [storitev splošnega gospodarskega pomena] pomeni predvsem njihovo pristojnost pri opredelitvi, kaj šteje za [takšne] storitve (…) na podlagi posebnih značilnosti dejavnosti. Takšno opredeljevanje je podvrženo le nadzoru nad očitnimi napakami.“
(27) To pomeni, da cilj splošnega interesa, ki ga želijo doseči javni organi, ne more biti zgolj razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali gospodarskih območij, kakor je določeno v členu 61(3)(c). Glej Odločbo Komisije N 381/04 – Francija, Projekt hitrega telekomunikacijskega omrežja v Pyrénées-Atlantiques, odstavek 53, in Odločbo Komisije N 382/04 – Francija, Vzpostavitev hitre infrastrukture v regiji Limousin (DORSAL).
(28) V tem okviru morajo biti omrežja, ki jih je treba upoštevati pri oceni potrebe po SSGP, vedno primerljiva z vidika arhitekture, in sicer bodisi omrežja osnovnega širokopasovnega dostopa ali omrežja NGA.
(29) Izraz „bližnja prihodnost“ je treba razumeti kot triletno obdobje. Zasebni vlagatelji morajo torej svoja vlaganja načrtovati tako, da bo pri zagotavljanju pokritosti v treh letih dosežen vsaj precejšen napredek, pri čemer bo dokončanje načrtovane naložbe sledilo v razumnem časovnem obdobju (odvisno od posebnosti posameznega območja in posameznega projekta).
(30) Brez teh razlogov Nadzorni organ ne bi mogel opraviti niti omejenega pregleda na podlagi prvega pogoja iz sodbe Altmark in člena 59(2) Sporazuma EGP glede obstoja očitne napake države Efte pri izvajanju njene diskrecijske pravice, zadeva T-289/03, BUPA in drugi proti Komisiji, točka 172, op.cit.
(31) Omrežje mora biti tehnološko nevtralno in iskalcem dostopa omogočati uporabo vseh razpoložljivih tehnologij za zagotavljanje storitev končnim uporabnikom. Čeprav se lahko takšna zahteva v zvezi s postavitvijo infrastrukture za omrežje ADSL uveljavlja le v omejenem obsegu, pa morda to ne velja za optično omrežje NGA, v katerem lahko subjekti za zagotavljanje storitev končnim uporabnikom uporabijo različne tehnologije vlaken (npr. točka–točka ali G-PON).
(32) Omrežje ADSL bi moralo na primer zagotavljati bitni tok in povsem razvezano krajevno zanko, medtem ko bi moralo optično omrežje NGA zagotavljati vsaj dostop do temnih optičnih vlaken, bitnega toka, pri postavitvi omrežja FTTS pa dostop do razvezane podzanke.
(33) Utemeljitev te omejitve sledi iz dejstva, da so tržne sile po končani postavitvi širokopasovnega omrežja z univerzalnim dostopom navadno dovolj močne, da se zagotovijo komunikacijske storitve po konkurenčnih cenah za vse uporabnike.
(34) Takšni zaščitni ukrepi lahko vključujejo zlasti obveznost ločenega računovodstva, poleg tega pa tudi vzpostavitev subjekta, ki je strukturno in pravno ločen od vertikalno integriranega operaterja. Takšen subjekt bi bil izključno odgovoren za upoštevanje in izvajanje naročila SSGP, ki mu je bilo dodeljeno.
(35) Države Efte morajo glede na posebnosti vsakega primera oblikovati najustreznejšo metodologijo, po kateri bo odobreno nadomestilo pokrilo le stroške izvedbe naročila SSGP na nedonosnih območjih. Odobreno nadomestilo bi lahko na primer temeljilo na primerjavi med prihodki od komercialnega koriščenja infrastrukture na donosnih območjih in prihodki komercialnega koriščenja infrastrukture na nedonosnih območjih. Ves presežni dobiček, to je dobiček, večji od povprečnega donosa kapitala v panogi za postavitev dane širokopasovne infrastrukture, bi se lahko namenil financiranju SSGP na nedonosnih območjih, preostali znesek pa bi pomenil odobreno finančno nadomestilo.
(36) UL L 312, 29.11.2005, str. 67.
(37) Glej tudi poglavje o državni pomoči v obliki nadomestila za javne storitve Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, UL L 109, 26.4.2007, str. 44 in Dopolnilo EGP št. 20, 26.4.2007, str. 1. na voljo tudi na spletni strani Nadzornega organa http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/state_aid_guidelines/partvi-stateaidintheformofpublicservicecompensation.pdf
(38) Opozoriti je treba, da se lahko v skladu s členom 107(3)(a) PDEU, ki ustreza členu 61(3)(a) Sporazuma EGP tudi „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika“, obravnava kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.
(39) UL L 54, 28.2.2008, str. 1 in Dopolnilo EGP št. 11, 28.2.2008, str. 1.
(40) Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13). Poleg tega, čeprav je bila dodeljena pomoč v nekaterih primerih omejena na „območja, ki prejemajo pomoč“ in bi se lahko opredelila tudi kot pomoč za začetno naložbo v skladu z navedenimi smernicami, je lahko intenzivnost pomoči pogosto presegla dovoljeno zgornjo mejo za regionalno pomoč na takih območjih.
(41) Glej na primer Odločbo Komisije N 508/08 – Združeno kraljestvo, Zagotavljanje širokopasovnih storitev na oddaljenih območjih Severne Irske, Odločbo N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih, in Odločbo N 118/06 – Latvija, Razvoj širokopasovnih komunikacijskih omrežij na podeželskih območjih.
(42) Glej na primer Odločbo Komisije N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih.
(43) Glej na primer Odločbo Komisije N 118/06 – Latvija, Razvoj širokopasovnih komunikacijskih omrežij na podeželskih območjih.
(44) Glej Odločbo Komisije z dne 19. julija 2006 o državni pomoči C 35/2005 (ex N 59/05), ki jo Nizozemska namerava izvajati v okviru razvoja širokopasovnega omrežja v Appingedamu, UL L 86, 27.3.2007, str. 1. Zadeva je vključevala razvoj pasivnega omrežja (tj. vodi in vlakna), ki bi bilo v lasti občine, medtem ko bi se aktivni del (tj. upravljanje in delovanje omrežja) z razpisnim postopkom dodelil grosističnemu operaterju iz zasebnega sektorja, ki bi moral drugim ponudnikom storitev zagotavljati storitve grosističnega dostopa. Komisija je v svoji odločbi opozorila, da se nizozemski trg širokopasovnega dostopa hitro razvija ter da ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev na tem trgu, vključno s kabelskimi operaterji in ponudniki internetnih storitev, uvajajo zelo zmogljive širokopasovne storitve brez kakršne koli državne podpore. Razmere v Appingedamu niso bile drugačne kot na preostalem nizozemskem trgu širokopasovnega dostopa. Prvotni operater fiksne telefonije in kabelski operater sta v Appingedamu že zagotavljala „storitev trojček“ (telefonija, širokopasovni dostop in digitalna/analogna televizija) in oba operaterja sta imela tehnične zmogljivosti za dodatno povečanje pasovne širine svojih omrežij.
(45) Kot je omenjeno v odstavku 4, je treba opozoriti, da so bili trgi širokopasovnega dostopa do zdaj v vseh državah Efte predmet predhodne regulacije.
(46) Komisija je morala v Odločbi N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu, oceniti, ali je mogoče finančno podporo organov v Walesu za izgradnjo odprtega, optičnega omrežja, ki je neodvisno od ponudnika ter povezuje 14 poslovnih centrov in do katerega bodo imeli ponudniki enakopraven dostop, še vedno razglasiti za združljivo, čeprav ciljne lokacije že pokriva prvotni operater omrežja, ki je zagotavljal cenovno regulirane zakupljene vode. Komisija je ugotovila, da je bila ponudba zakupljenih vodov prvotnega operaterja zelo draga ter za mala in srednja podjetja skoraj cenovno nedostopna. Za ciljne poslovne centre se prav tako niso zagotovile simetrične storitve ADSL nad 2 Mbps zaradi njihove oddaljenosti od telefonskih central prvotnega operaterja. Poleg tega prvotni operater svojih vodov in temnih optičnih vlaken ni dal na voljo tretjim osebam. Zato prisotnost prvotnega operaterja na ciljnih območjih ni mogla zagotoviti cenovno dostopnih storitev hitrega interneta za mala in srednja podjetja. Prav tako ni bilo nobenih možnosti, da bi tretje osebe zgradile alternativno infrastrukturo za zagotavljanje visokokakovostnih storitev za zadevne poslovne centre. Glej tudi Odločbo Komisije N 890/06 – Francija, Pomoč združenja občin Sicoval za zelo hitro omrežje, in Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN).
(47) Glej na primer Odločbo Komisije N 473/07 – Italija, Širokopasovne povezave za Južno Tirolsko, Odločbo Komisije N 570/07 – Nemčija, Širokopasovno omrežje na podeželskih območjih dežele Baden-Württemberg Odločbo Komisije N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN), Odločbo Komisije N 118/06 – Latvija, Razvoj širokopasovnih komunikacijskih omrežij na podeželskih območjih, in Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „Digital Region“ v južnem Yorkshiru.
(48) Glej na primer Odločbo Komisije N 222/06 – Italija, Pomoč za premostitev digitalne ločnice na Sardiniji, Odločbo Komisije N 398/05 – Madžarska, Razvoj davčne ugodnosti za širokopasovni dostop, in Odločbo Komisije N 264/06 – Italija, Širokopasovno omrežje za toskansko podeželje.
(49) Običajno v okviru postopka, določenega v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.
(50) Kadar je mogoče dokazati, da obstoječi operaterji pri pripravi zahtevanega kartiranja državnemu organu niso zagotovili koristnih informacij, se morajo ti organi zanašati na informacije, ki so jim bile predložene.
(51) Glej na primer Odločbo Komisije št. 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih, Odločbo Komisije št. 264/06 – Italija, Širokopasovno omrežje za toskansko podeželje, Odločbo Komisije št. 475/07 – Irska, Nacionalna shema za širokopasovna omrežja, in Odločbo Komisije št. 115/08 – Nemčija, Širokopasovno omrežje na podeželskih območjih Nemčije.
(52) Glej na primer Odločbo Komisije N 508/08 – Združeno kraljestvo, Zagotavljanje širokopasovnih storitev na oddaljenih območjih Severne Irske, Odločbo Komisije N 475/07 – Irska, Nacionalna shema za širokopasovna omrežja, in Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt za širokopasovni dostop „Digital Region“ v južnem Yorkshiru.
(53) Da bi organ, ki dodeljuje pomoč, ugotovil, katera od ponudb je ekonomsko najugodnejša, mora vnaprej določiti relativno težo, ki jo bo imelo vsako izbrano (kvalitativno) merilo.
(54) Komisija je do zdaj le v enem primeru potrdila upravičeno uporabo posamezne tehnološke rešitve; glej Odločbo Komisije N 222/06 – Italija, Pomoč za premostitev digitalne ločnice na Sardiniji. Komisija je v tem primeru ugotovila, da je zaradi posebnih okoliščin, kot so „topografija regije, odsotnost kabelskih omrežij in potreba po večji koristi pomoči, uporaba tehnologije ADSL ustrezna tehnologija, na podlagi katere se lahko izpolnijo cilji projekta“, kot je navedeno v odstavku 45.
(55) Poleg tega se v primeru, ko države Efte izberejo model upravljanja, na podlagi katerega subvencionirana širokopasovna infrastruktura tretjim osebam zagotavlja le grosistične storitve dostopa in ne maloprodajnih storitev, verjetno izkrivljanje konkurence dodatno zmanjša, ker tak model upravljanja omrežja prispeva k preprečevanju potencialno zapletenih položajev, ko se pojavljajo oblikovanje oderuških cen in prikriti načini diskriminacije pri dostopu.
(56) Pri tem bi moral nacionalni regulativni organ upoštevati morebitni obstoj posebnih pogojev, ki so že v začetku upravičili dodelitev pomoči zadevnemu operaterju infrastrukture.
(57) V izjemnih okoliščinah, ki jih je ustrezno opisala država Efte, ki je priglasila ukrep, bi lahko vzpostavitev takega mehanizma za zelo nizke zneske pomoči ali neobsežne, „enkratne“ projekte na podlagi preprostih načel naročanja nesorazmerno obremenila organe, ki dodeljujejo pomoč, zato je Nadzorni organ ne bo zahteval.
(58) Na tej stopnji tehnološkega in tržnega razvoja se zdi, da niti tehnologija satelitskih omrežij niti tehnologija mobilnih omrežij ne moreta zagotoviti zelo hitrih simetričnih širokopasovnih storitev, čeprav se lahko v prihodnosti položaj spremeni, zlasti na področju mobilnih storitev (naslednji pomemben korak v mobilnih radijskih komunikacijah, tj. tehnologija Long Term Evolution, lahko ob morebitni uvedbi teoretično doseže najvišje stopnje prenosa podatkov 100 Mbps za navzdolnjo povezavo in 50 Mbps za navzgornjo povezavo).
(59) Glej Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt za širokopasovni dostop „Digital Region“ v južnem Yorkshiru, in Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni širokopasovni program: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN).
(60) Do zdaj se je državna pomoč le v dveh primerih (Appingedam in Amsterdam) dodelila za razvoj „dostopovnih“ omrežij naslednje generacije, ki bi zagotovila optično povezljivost za rezidenčni segment trga.
(61) Operaterji širokopasovnih omrežij trdijo, da je razvoj optičnega omrežja še vedno zelo draga in tvegana naložba, razen na območjih z visoko gostoto prebivalstva/podjetij, kjer imajo operaterji že precejšnjo bazo uporabnikov širokopasovnih storitev, ki jih lahko preusmerijo na višje hitrosti. Stroški razvoja omrežij NGA in optičnih omrežij naj bi bili v nekaterih primerih previsoki glede na prihodek, ki se lahko pričakuje, tako da ne bi na trg vstopil noben ponudnik iz zasebnega sektorja ali pa bi bilo teh ponudnikov premalo.
(62) Taki ukrepi ne smejo biti posebej usmerjeni k operaterjem elektronskih komunikacijskih omrežij, ampak jih je treba brez razlikovanja uporabiti za vse operaterje v vseh zadevnih sektorjih (na primer, vključno z operaterji, ki opravljajo druge javne službe, kot so podjetja za oskrbo s plinom, električno energijo in/ali vodo). Ukrepi, ki bi veljali le za operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij, bi lahko pomenili sektorsko pomoč in bi tako spadali v področje uporabe prepovedi iz člena 61(1) Sporazuma EGP.
(63) Glej na primer Odločbo Komisije N 157/06 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „Digital Region“ v južnem Yorkshiru, Odločbo Komisije N 201/06 – Grčija, Razvoj dostopa do širokopasovnega omrežja na manj pokritih območjih, in Odločbo Komisije N 131/05 – Združeno kraljestvo, Projekt na področju širokopasovnih povezav „FibreSpeed“ v Walesu, Odločbo Komisije N 284/05 – Irska, Regionalni program na področju širokopasovnih povezav: fazi II in III programa Metropolitan Area Networks (MAN), Odločbo Komisije N 381/04 – Francija, Projekt hitrega telekomunikacijskega omrežja v Pyrénées-Atlantiques, Odločbo Komisije N 382/05 – Francija, Vzpostavitev hitre infrastrukture v regiji Limousin (DORSAL), Odločbo Komisije N 57/05 – Združeno kraljestvo, Pomoč za regionalne inovativne širokopasovne storitve v Walesu, in Odločbo Komisije N 14/08 – Združeno kraljestvo, Širokopasovni dostop na Škotskem – Širitev širokopasovne pokritosti.
(64) To ne posega v morebitno uporabo poglavja o nacionalni regionalni pomoči, kakor je navedeno v odstavku 31 zgoraj.
(65) Če danes razlika med območjem, kjer je na voljo le ozkopasovni internet (klicna povezava), in območjem, kjer je na voljo širokopasovni dostop, pomeni, da je prvo območje bela lisa, je treba kot belo liso obravnavati tudi območje, kjer ni širokopasovne infrastrukture naslednje generacije, čeprav je na voljo osnovna širokopasovna infrastruktura.
(66) ADSL 2 + razširja zmogljivosti osnovnega omrežja ADSL do največje pasovne širine 24 Mbps.
(67) Bela lisa NGA je območje, kjer ni nobene osnovne širokopasovne infrastrukture (tj. tradicionalne bele lise), in tudi območje, kjer deluje samo en ponudnik osnovnega širokopasovnega dostopa (tj. tradicionalne sive lise) ali več ponudnikov osnovnega širokopasovnega dostopa (tj. tradicionalne črne lise). Kot je navedeno v oddelku 3.4, se v teh različnih okoliščinah za združljivost državne pomoči za razvoj širokopasovnega dostopa zahtevajo različni pogoji.
(68) Zdi se, da to obdobje ustreza povprečnemu obdobju, potrebnemu za razvoj dostopovnega omrežja naslednje generacije, ki pokriva nek kraj ali mesto. Operater mora biti torej sposoben dokazati, da bo v prihajajočem obdobju treh let izvedel potrebne naložbe v infrastrukturo, da bi v tem času pokril znaten del ozemlja ali zadevnega prebivalstva.
(69) Siva lisa NGA je območje, kjer (a) poleg NGA ni nobene druge osnovne širokopasovne infrastrukture in (b) kjer deluje en ali več ponudnikov osnovnega širokopasovnega dostopa (mogoče ga je obravnavati kot tradicionalno sivo ali črno liso). Kot je navedeno v oddelku 3.4, se v teh različnih okoliščinah za združljivost državne pomoči za razvoj širokopasovnega dostopa zahtevajo različni pogoji.
(70) Črna lisa NGA je lahko tudi območje, kjer deluje en (tradicionalna siva lisa) ali več (tradicionalna črna lisa) ponudnikov širokopasovnega dostopa. Kot je navedeno v nadaljevanju, se v teh različnih okoliščinah za združljivost državne pomoči za razvoj širokopasovnega dostopa zahtevajo različni pogoji.
(71) Pri tem bi bilo treba upoštevati morebitni obstoj posebnih tržnih pogojev, ki so že v začetku upravičili dodelitev pomoči zadevni infrastrukturi.
Popravki
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/63 |
Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1270/2011 z dne 6. decembra 2011 o določanju odstotka sprejetja za izdajo izvoznih dovoljenj, o zavračanju zahtevkov za izvozna dovoljenja in začasni odložitvi vlaganja zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor
( Uradni list Evropske unije L 324 z dne 7. decembra 2011 )
Stran 27, uvodna izjava 3:
besedilo:
„Količine sladkorja iz zahtevkov za izvozna dovoljenja presegajo količinsko omejitev iz člena 1(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 372/2011. Odstotek sprejetja je zato treba določiti za količine, ki se uporabljajo dne 1. decembra 2011. Vse zahtevke za izvozna dovoljenja za sladkor, ki so bili vloženi po 2. decembru 2011, je treba v skladu s tem zavrniti in začasno odložiti vlaganje zahtevkov za izvozna dovoljenja –“
se glasi:
„Količine sladkorja iz zahtevkov za izvozna dovoljenja presegajo količinsko omejitev iz člena 1(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 372/2011. Odstotek sprejetja je zato treba določiti za količine, ki se uporabljajo dne 1. decembra 2011 in 2. decembra 2011. Vse zahtevke za izvozna dovoljenja za sladkor, ki so bili vloženi po 2. decembru 2011, je treba v skladu s tem zavrniti in začasno odložiti vlaganje zahtevkov za izvozna dovoljenja –“.
Stran 27, člen 1(1):
besedilo:
„1. Za izvenkvotni sladkor, za katerega so bili 1. decembra 2011 vloženi zahtevki, se izdajo izvozna dovoljenja za količine iz zahtevkov, pomnožene z odstotkom sprejetja, ki znaša 51,679586 %.“
se glasi:
„1. Za izvenkvotni sladkor, za katerega so bili 1. decembra 2011 in 2. decembra 2011 vloženi zahtevki, se izdajo izvozna dovoljenja za količine iz zahtevkov, pomnožene z odstotkom sprejetja, ki znaša 51,679586 %.“.
|
8.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/63 |
Popravek Sklepa Sveta z dne 8. novembra 2011 o spremembah Sklepa 2011/734/EU, naslovljenega na Grčijo zaradi okrepitve in poglobitve fiskalnega nadzora ter poziva Grčiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja
( Uradni list Evropske unije L 320 z dne 3. decembra 2011 )
Stran 31, podpis:
besedilo:
„Za Svet
Predsednik
J. VINCENT-ROSTOWSKI“
se glasi:
„Za Svet
Predsednik
W. PAWLAK“.