|
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2011.319.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 319 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 54 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/1 |
SKLEP SVETA
z dne 28. novembra 2011
o stališču Evropske unije v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP
(2011/780/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga XIII k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) vsebuje posebne določbe in ureditve glede prometa. |
|
(2) |
Glavni cilj Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (2) je vzpostaviti in ohraniti visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva znotraj Unije. |
|
(3) |
Dejavnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu lahko vplivajo na stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropskem gospodarskemu prostoru. |
|
(4) |
Uredbo (ES) št. 216/2008 bi bilo treba torej vključiti v Sporazum, zato da bi omogočili polno sodelovanje držav Efte v Evropski agenciji za varnost v letalstvu. |
|
(5) |
Ker Uredba (ES) št. 216/2008 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1592/2002 (3), ki je vključena v Sporazum, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1592/2002 v okviru Sporazuma razveljaviti. |
|
(6) |
Prilogo XIII k Sporazumu bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|
(7) |
Unija bi morala v okviru Skupnega odbora EGP sprejeti stališče, ki je priloženo v osnutku Sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče Evropske unije v Skupnem odboru EGP o predvideni spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 28. novembra 2011
Za Svet
Predsednica
K. SZUMILAS
(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.
(2) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(3) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (UL L 240, 7.9.2002, str. 1).
OSNUTEK
SKLEP št. …/2011 SKUPNEGA ODBORA EGP
z dne …
o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti člena 98 Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Priloga XIII k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. …/… z dne … (1). |
|
(2) |
Glavni cilj Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (2) je vzpostaviti in ohraniti visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva znotraj Unije. |
|
(3) |
Dejavnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu lahko vplivajo na stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropskem gospodarskemu prostoru. |
|
(4) |
Uredbo (ES) št. 216/2008 bi bilo treba torej vključiti v Sporazum, da se omogoči polno sodelovanje držav Efte v Evropski agenciji za varnost v letalstvu. |
|
(5) |
Uredba (ES) št. 216/2008 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je vključena v Sporazum in bi jo bilo treba zato v okviru Sporazuma razveljaviti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga XIII k Sporazumu se spremeni, kakor je opredeljeno v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Besedilo Uredbe (ES) št. 216/2008 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.
Člen 3
Ta sklep začne veljati … pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma. (*1)
Člen 4
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju, …
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
Sekretarja Skupnega odbora EGP
(1) UL L …
(2) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(3) UL L 240, 7.9.2002, str. 1.
(*1) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]
Izjava držav Efte k Sklepu št. … Skupnega odbora EGP o vključitvi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES v Sporazum
„Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta med drugim obravnava pristojnost za naložitev glob in periodičnih kazni na področju varnosti letalstva. Vključitev te uredbe ne vpliva na institucionalne rešitve glede prihodnjih ukrepov podeljevanja pooblastil za naložitev sankcij.“
PRILOGA
k Sklepu št. … Skupnega odbora EGP
Priloga XIII k Sporazumu se spremeni:
|
1. |
v točki 66a (Direktiva Sveta (EGS) št. 3922/91) in točki 66r (Direktiva 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta) se doda naslednja alinea:
|
|
2. |
v točki 68a (Direktiva Sveta 91/670/EGS) se doda naslednje: „, kakor jo spreminja:
|
|
3. |
besedilo točke 66n (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002) se nadomesti z naslednjim: „ 32008 R 0216: Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1). V tem sporazumu veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:
|
UREDBE
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/8 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1244/2011
z dne 1. decembra 2011
o izvajanju Uredbe (EU) št. 442/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 442/2011 z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (1), zlasti člena 14(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 9. maja 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 442/2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji. |
|
(2) |
Glede na resnost razmer v Siriji in v skladu s Sklepom Sveta 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih glede na razmere v Siriji (2) bi bilo treba na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 442/2011, uvrstiti še dodatne osebe in subjekte – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Osebe in subjekti, navedeni v prilogi k tej uredbi, se dodajo na seznam iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 442/2011.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 1. decembra 2011
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 121, 10.5.2011, str. 1.
(2) Glej stran 56 tega Uradnega lista.
PRILOGA
Osebe in subjekti iz člena 1
A. Osebe
|
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje istovetnosti |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
|
1. |
Mohammad Al-Jleilati |
Letnica rojstva: 1945; kraj rojstva: Damask |
minister za finance; pristojen za sirsko gospodarstvo |
1.12.2011 |
|
2. |
Dr. Mohammad Nidal Al-Shaar |
Letnica rojstva: 1956; kraj rojstva: Alep |
minister za gospodarstvo in trgovino; pristojen za sirsko gospodarstvo |
1.12.2011 |
|
3. |
generalpolkovnik Fahid Al-Jassim |
|
načelnik štaba; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
4. |
generalmajor Ibrahim Al-Hassan |
|
namestnik načelnika štaba; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
5. |
Brigadir Khalil Zghraybih |
|
14, divizija; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
6. |
Brigadir Ali Barakat |
|
103. brigada republikanske garde; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
7. |
Brigadir Talal Makhluf |
|
103. brigada republikanske garde; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
8. |
Brigadir Nazih Hassun |
|
obveščevalna služba sirskih letalskih sil; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
9. |
stotnik Maan Jdiid |
|
predsedniška garda; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
10. |
Muahmamd Al-Shaar |
|
služba za politično varnost; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
11. |
Khald Al-Taweel |
|
služba za politično varnost; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
12. |
Ghiath Fayad |
|
služba za politično varnost; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
B. Subjekti
|
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje istovetnosti |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
|||||
|
1. |
Cham Press TV |
|
televizijski kanal, ki sodeluje v kampanjah za širjenje dezinformacij in spodbujanje nasilja nad protestniki |
1.12.2011 |
|||||
|
2. |
Al Watan |
|
dnevnik, ki sodeluje v kampanjah za širjenje dezinformacij in spodbujanje nasilja nad protestniki |
1.12.2011 |
|||||
|
3. |
Centre d’études et de recherches syrien (CERS) (alias CERS, Centre d’Etude et de Recherche Scientifique; alais SSRC, Scientific Studies and Research Center; alias Centre de Recherche de Kaboun) |
Barzeh Street, PO Box 4470, Damask |
zagotavlja podporo sirski vojski pri pridobivanju opreme, ki se uporablja neposredno za nadzor nad protestniki in njihovo represijo |
1.12.2011 |
|||||
|
4. |
Business Lab |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
|||||
|
5. |
Industrial Solutions |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
|||||
|
6. |
Mechanical Construction Factory (MCF) |
P.O. Box 35202, Industrial Zone, Al-Qadam Road, Damask |
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
|||||
|
7. |
Syronics – Syrian Arab Co. for Electronic Industries (sirska arabska družba za elektronsko industrijo) |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
|||||
|
8. |
Handasieh – Organization for Engineering Industries (organizacija za strojno industrijo) |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
|||||
|
9. |
Syria Trading Oil Company (Sytrol) |
Prime Minister Building, 17 Street Nissan, Damask, Sirija. |
podjetje v državni lasti, pristojno za celoten izvoz nafte iz Sirije; zagotavlja finančno podporo režimu. |
1.12.2011 |
|||||
|
10. |
General Petroleum Corporation (GPC). |
|
naftna družba v državni lasti; zagotavlja finančno podporo režimu. |
1.12.2011 |
|||||
|
11. |
Al Furat Petroleum Company |
|
mešano podjetje; 50 % ima v lasti GPC zagotavlja finančno podporo režimu. |
1.12.2011 |
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/11 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1245/2011
z dne 1. decembra 2011
o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 25. oktobra 2010 sprejel Uredbo (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu. |
|
(2) |
Svet je podrobno pregledal seznam oseb, subjektov in organov iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010, za katere se uporablja člen 16(2) navedene uredbe. Pri tem je upošteval pripombe, ki so mu jih predložile zadevne osebe, subjekti in organi. |
|
(3) |
Svet je sklenil, da bi bilo treba za osebe, subjekte in organe iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010 še naprej uporabljati posebne omejevalne ukrepe, določene v navedeni uredbi. |
|
(4) |
Svet je sklenil tudi, da bi bilo treba spremeniti vnose, ki zadevajo nekatere subjekte iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010. |
|
(5) |
Poleg tega bi bilo treba glede na to, da je Evropski svet še naprej zaskrbljen zaradi širitve iranskega jedrskega in raketnega programa, kar je sporočil 23. oktobra 2011, in v skladu s Sklepom Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (2) na seznam oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010, vključiti še druge osebe in subjekte. |
|
(6) |
Seznam oseb, subjektov in organov iz člena 16(2) Uredbe (EU) št. 961/2010 bi bilo treba ustrezno posodobiti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 1. decembra 2011
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 281, 27.10.2010, str. 1.
(2) Glej stran 71 tega Uradnega lista.
PRILOGA
Priloga VIII k Uredbi (EU) št. 961/2010 se spremeni:
|
1. |
Na seznam iz Priloge VIII se dodajo naslednje osebe in subjekti: I. Osebe in subjekti, vključeni v jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami A. Fizične osebe
B. Subjekti
II. Islamska revolucionarna garda (IRGC) A. Fizične osebe
B. Subjekti
III. Islamic Republic of Iran Shipping Lines (IRISL) A. Fizične osebe
B. Subjekti
|
|
2. |
Vnosi za spodaj navedene subjekte se nadomestijo z naslednjimi: I. Osebe in subjekti, vključeni v jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami B. Subjekti
III. Islamic Republic of Iran Shipping Lines (IRISL) B. B. Subjekti
|
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/32 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1246/2011
z dne 29. novembra 2011
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mantecados de Estepa (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Španije za registracijo imena „Mantecados de Estepa“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. novembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Dacian CIOLOȘ
Član Komisije
PRILOGA
Živila iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 510/2006:
Skupina 2.4 Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ŠPANIJA
Mantecados de Estepa (ZGO)
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/34 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1247/2011
z dne 29. novembra 2011
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi. |
|
(3) |
Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.
Člen 2
Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. novembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||
|
8538 90 99 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 2(b) k oddelku XVI in besedilo k oznakam KN 8538 , 8538 90 in 8538 90 99 . Ker modul predstavlja vmesnik med zunanjimi napravami in aparatom za numerično krmiljenje iz tarifne številke 8537 , je izključena uvrstitev pod tarifno številko 8471 v smislu vhodne enote. Ker modul sprejema, pretvarja in procesira električne signale ter jih pošilja programljivemu logičnemu krmilniku, je izključena uvrstitev pod tarifno številko 8536 v smislu stikala ali veznega člena za povezave z električnimi tokokrogi ali znotraj njih. Ker modul sam ne krmili zunanjih naprav, temveč predstavlja zgolj vmesnik med takšnimi napravami in programljivim logičnim krmilnikom, je izključena uvrstitev pod tarifno številko 8537 v smislu aparata za električno krmiljenje. Ker je analogno-digitalna pretvorba zgolj vmesni proces, je izključena uvrstitev pod tarifno številko 8543 v smislu električnih strojev in aparatov s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni ali zajeti drugje v 85. poglavju. Ker je predvidena uporaba modula sprejemanje, pretvarjanje in procesiranje signalov, ki predstavljajo meritve, prejete iz zunanjih naprav, in pošiljanje le-teh programljivemu logičnemu krmilniku, je modul bistvenega pomena za delovanje programljivega logičnega krmilnika iz tarifne številke 8537 . Izdelek se zato uvrsti pod tarifno številko 8538 v smislu delov aparatov iz tarifnih podštevilk 8535 do 8537 . |
||
|
8538 90 99 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 2(b) k oddelku XVI in besedilo k oznakam KN 8538 , 8538 90 in 8538 90 99 . Ker modul predstavlja vmesnik med zunanjimi napravami in aparatom za numerično krmiljenje iz tarifne številke 8537 , je izključena uvrstitev pod tarifno številko 8471 v smislu izhodne enote. Ker modul prejema, procesira in pretvarja električne signale ter jih pošilja zunanjim napravam, je izključena uvrstitev pod tarifno številko 8536 v smislu stikala ali releja za povezave z električnimi tokokrogi ali znotraj njih. Izhodne povezovalne točke, ki jih predstavljajo elektromagnetni releji, so zgolj del modula, ki ga poleg povezovalnih točk sestavljajo še vodilni vmesnik, procesor in digitalno-analogni pretvornik. Obenem modul sam ne nadzoruje zunanjih naprav, temveč predstavlja vmesnik med programljivim logičnim krmilnikom in takšnimi napravami. Uvrstitev pod tarifno številko 8537 v smislu aparata za električno krmiljenje je zato izključena. Ker je digitalno-analogna pretvorba zgolj vmesni proces, je izključena uvrstitev pod tarifno številko 8543 v smislu električnih strojev in aparatov s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni ali zajeti drugje v poglavju 85. Ker je predvidena uporaba modula sprejemanje, procesiranje in pretvarjanje signalov, ki predstavljajo signale z vklopom in izklopom, prejete iz programljivega logičnega krmilnika, in pošiljanje le-teh zunanjim napravam, je modul bistvenega pomena za delovanje programljivega logičnega krmilnika iz tarifne številke 8537 . Izdelek se zato uvrsti pod tarifno številko 8538 v smislu delov aparatov iz tarifnih podštevilk 8535 do 8537 . |
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/37 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1248/2011
z dne 29. novembra 2011
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) ter zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi. |
|
(3) |
Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu 2, iz razlogov iz stolpca 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. novembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
||||||||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||||||||
|
Stroj za uporabo z dvigali, s približnimi merami 83 × 70 × 30 cm in težo 418 kg (t. i. vlečna naprava brez zobnikov), ki ga sestavljajo:
Stroj je nameščen v jašek dvigala za dviganje in spuščanje kabine. |
8425 31 00 |
Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 2(a) k oddelku XVI ter besedilo oznak KN 8425 in 8425 31 00 . Stroj sestavljata električni motor in škripec na osi motorja. Zaradi svojih značilnosti šteje kot vitel iz tarifne številke 8425 . Prisotnost zavornega sistema oziroma odsotnost kabla ali pasu ne izključuje uvrstitve v smislu vitla (glej tudi mnenje o uvrstitvi HS 8425.31/1). Prisotnost sistema za spremljanje varnosti ne spreminja značilnosti vitla. Uvrstitev kot del dvigala pod tarifno številko 8431 je zato izključena. Stroj se zato uvrsti pod oznako KN 8425 31 00 kot vitel, ki ga poganja električni motor. |
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/39 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1249/2011
z dne 29. novembra 2011
o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da bi zagotovili enotno uporabo kombinirane nomenklature, ki je priložena Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi. |
|
(2) |
Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in je predpisana s posebnimi določbami Unije, za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi. |
|
(3) |
Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu 2, iz razlogov iz stolpca 3 navedene razpredelnice. |
|
(4) |
Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) še tri mesece sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in niso v skladu s to uredbo. |
|
(5) |
Odbor za carinski zakonik ni podal mnenja v okviru roka, ki ga je določil njegov predsednik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Blago, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN, ki je navedena v stolpcu 2 navedene razpredelnice.
Člen 2
V skladu s členom 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je še tri mesece mogoče sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki so jih izdali carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. novembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Algirdas ŠEMETA
Član Komisije
PRILOGA
|
Opis blaga |
Uvrstitev (oznaka KN) |
Utemeljitev |
||||||||||||||
|
(1) |
(2) |
(3) |
||||||||||||||
|
Prenosna baterijska naprava za snemanje in shranjevanje videoposnetkov, z dimenzijami približno 10 × 5,5 × 2 cm (t. i. „žepni videosnemalnik“), ki vsebuje:
Naprava lahko snema in shranjuje samo videodatoteke v obliki zaporedij slik v formatu MPEG4-AVI. Videoposnetek je posnet z ločljivostjo 640 × 480 slikovnih pik pri 30 osvežitvah na sekundo za največ 2 uri. Zaporedja videoposnetkov, ki jih posname naprava, se lahko prenesejo v napravo za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) prek USB-vmesnika brez spreminjanja formata videodatotek ali na digitalni videosnemalnik, monitor ali televizijski sprejemnik prek avdio-video vmesnika. Videodatoteke se lahko prenesejo na napravo iz naprave za AOP prek USB-vmesnika. |
8525 80 99 |
Uvrstitev določata splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature ter besedilo oznak KN 8525 , 8525 80 in 8525 80 99 . Naprava lahko snema samo videoposnetke, zato je uvrstitev pod oznako KN 8525 80 30 izključena. Glede na svoje značilnosti je naprava video snemalna kamera. Naprava lahko snema videodatoteke iz drugih virov, ki niso vgrajena televizijska kamera, zato je uvrstitev pod oznako KN 8525 80 91 kot video snemalna kamera, primerna za snemanje zvoka in slike, posnete samo s televizijsko kamero, izključena. Proizvod se zato uvrsti pod oznako KN 8525 80 99 kot druge video snemalne kamere. |
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/41 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1250/2011
z dne 29. novembra 2011
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Πατάτα Νάξου (Patata Naxou) (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Grčije za registracijo imena „Πατάτα Νάξου“ (Patata Naxou) objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 29. novembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Dacian CIOLOȘ
Član Komisije
PRILOGA
Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:
Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
GRČIJA
Πατάτα Νάξου (Patata Naxou) (ZGO)
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/43 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1251/2011
z dne 30. novembra 2011
o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) in zlasti člena 69 Direktive,
ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (2) in zlasti člena 78 Direktive,
ob upoštevanju Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (3), ter zlasti člena 68 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994) (4), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti, sklenil Sporazum o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Sporazum je treba uporabljati za vsa naročila z vrednostjo, ki dosega ali presega zneske (v nadaljnjem besedilu: pragovi), določene v Sporazumu in izražene v posebnih pravicah črpanja. |
|
(2) |
Eden od ciljev direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES je, da se naročnikom, podjetjem ali državnim organom, ki ju uporabljajo, omogoči, da hkrati spoštujejo obveznosti iz Sporazuma. V ta namen je treba pragove, ki jih navedeni direktivi določata za javna naročila in ki so zajeti tudi v Sporazumu, prilagoditi, da ustrezajo protivrednostim pragov iz Sporazuma, ki so izražene v eurih in zaokrožene navzdol na najbližjo tisočico. |
|
(3) |
Zaradi skladnosti je treba prilagoditi tudi pragove iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, ki niso zajeti v Sporazumu. Hkrati je treba prilagoditi pragove iz Direktive 2009/81/ES, da ustrezajo popravljenim pragovom iz člena 16 Direktive 2004/17/ES. |
|
(4) |
Direktive 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(5) |
Ukrepi, ki jih določa ta uredba, so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Direktiva 2004/17/ES se spremeni:
|
1. |
Člen 16 se spremeni:
|
|
2. |
Člen 61 se spremeni:
|
Člen 2
Direktiva 2004/18/ES se spremeni:
|
1. |
Člen 7 se spremeni:
|
|
2. |
Prvi odstavek člena 8 se spremeni:
|
|
3. |
V členu 56 se znesek „4 845 000 EUR“ nadomesti s „5 000 000 EUR“. |
|
4. |
V prvem pododstavku člena 63(1) se znesek „4 845 000 EUR“ nadomesti s „5 000 000 EUR“. |
|
5. |
Člen 67(1) se spremeni:
|
Člen 3
Člen 8 Direktive 2009/81/ES se spremeni:
|
1. |
V točki (a) se znesek „387 000 EUR“ nadomesti s „400 000 EUR“. |
|
2. |
V točki (b) se znesek „4 845 000 EUR“ nadomesti s „5 000 000 EUR“. |
Člen 4
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2012.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. novembra 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
(2) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/45 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1252/2011
z dne 30. novembra 2011
o prepovedi ribolova na morsko spako na območju VII za plovila, ki plujejo pod zastavo Nizozemske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne 18. januarja 2011 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU, in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU (2), določa kvote za leto 2011. |
|
(2) |
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, kvota, dodeljena za leto 2011, izčrpala. |
|
(3) |
Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2011 dodeljena državi članici iz navedene priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz Priloge k tej uredbi. Po tem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. novembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
Lowri EVANS
Generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo
PRILOGA
|
Št. |
76/T&Q |
|
Država članica |
Nizozemska |
|
Stalež |
ANF/07. |
|
Vrsta |
morska spaka (Lophiidae) |
|
Območje |
VII |
|
Datum |
11.11.2011 |
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/47 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1253/2011
z dne 1. decembra 2011
o spremembi uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008 in (ES) št. 1064/2009 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Unije za uvoz žit iz tretjih držav
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 144(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 2305/2003 z dne 29. decembra 2003 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za uvoz ječmena iz tretjih držav (2) je odprl letno tarifno kvoto za uvoz 306 215 ton ječmena z oznako KN 1003 00 . |
|
(2) |
Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 969/2006 z dne 29. junija 2006 o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze iz tretjih držav (3) je odprl letno tarifno kvoto za 242 074 ton koruze z oznakama KN 1005 10 90 in 1005 90 00 . |
|
(3) |
Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1067/2008 z dne 30. oktobra 2008 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, iz tretjih držav in o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (4) je odprl letno tarifno kvoto za 2 989 240 ton navadne pšenice z oznako KN 1001 90 99 kakovosti, ki ni visoka kakovost. |
|
(4) |
Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1064/2009 z dne 4. novembra 2009 o odprtju in načinu upravljanja tarifne kvote Skupnosti za uvoz pivovarskega ječmena iz tretjih držav (5) je odprl letno tarifno kvoto za uvoz 50 000 ton pivovarskega ječmena z oznako KN 1003 00 , ki je namenjen za uporabo pri proizvodnji piva, ki zori v sodih, narejenih v celoti ali deloma iz bukovega lesa. |
|
(5) |
Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Argentinsko republiko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (6) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 2011/769/EU (7) določa, da se k zadevnim tarifnim kvotam Unije doda 122 790 ton navadne pšenice (nižje in srednje kakovosti), 890 ton ječmena, 890 ton pivovarskega ječmena in 35 914 ton koruze. |
|
(6) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (8) s 1. januarjem 2012 določa spremembe kod KN za žita. |
|
(7) |
Uredbe (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008 in (ES) št. 1064/2009 je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(8) |
Da se zagotovi učinkovito upravno vodenje kvot je treba določiti, da s ta uredba uporablja od 1. januarja 2012 dalje. |
|
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 2305/2003 se nadomesti z naslednjim:
„1. Odpre se tarifna kvota za uvoz 307 105 ton ječmena z oznako KN 1003 (zaporedna številka 09.4126).“
Člen 2
Uredba (ES) št. 969/2006 se spremeni:
|
1. |
Člen 1(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Odpre se tarifna kvota za uvoz 277 988 ton koruze z oznakama KN 1005 10 90 in 1005 90 00 (zaporedna številka 09.4131).“ |
|
2. |
Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Kvota se za vsakih 138 994 ton razdeli na dve polletni podobdobji, ki zajemata naslednje datume:
|
Člen 3
Uredba (ES) št. 1067/2008 se spremeni:
|
1. |
V členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Ne glede na člen 135 in člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se uvozna dajatev za navadno pšenico z oznako KN 1001 99 00 kakovosti, ki ni visoka kakovost, kot je opredeljena v Prilogi II k Uredbi Komisije (ES) št. 642/2010 (*1), določi v okviru kvote, ki se odpre na podlagi te uredbe. |
|
2. |
Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Tarifna kvota se odpre vsako leto 1. januarja za uvoz 3 112 030 ton navadne pšenice kakovosti, ki ni visoka kakovost, z oznako KN 1001 99 00 .“ |
|
3. |
Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Skupna uvozna tarifna kvota se razdeli v štiri podkvote:
|
|
4. |
prva alinea odstavka 2 člena 4 se nadomesti z naslednjim:
|
Člen 4
Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 1064/2009 se nadomesti z naslednjim:
„1. Ta uredba odpira tarifno kvoto za uvoz 50 890 ton pivovarskega ječmena z oznako KN 1003 , namenjenega za uporabo pri proizvodnji piva, ki zori v sodih, narejenih v celoti ali deloma iz bukovega lesa. Zaporedna številka kvote je 09.0076.“
Člen 5
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2012.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 1. decembra 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 342, 30.12.2003, str. 7.
(3) UL L 176, 30.6.2006, str. 44.
(4) UL L 290, 31.10.2008, str. 3.
(5) UL L 291, 7.11.2009, str. 14.
(6) UL L 317, 30.11.2011, str. 11.
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/49 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1254/2011
z dne 1. decembra 2011
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 2. decembra 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 1. decembra 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
AL |
62,0 |
|
IL |
98,1 |
|
|
MA |
39,4 |
|
|
MK |
68,6 |
|
|
TN |
143,0 |
|
|
TR |
85,0 |
|
|
ZZ |
82,7 |
|
|
0707 00 05 |
EG |
193,3 |
|
TR |
92,8 |
|
|
ZZ |
143,1 |
|
|
0709 90 70 |
MA |
35,4 |
|
TR |
131,7 |
|
|
ZZ |
83,6 |
|
|
0805 20 10 |
MA |
74,6 |
|
ZZ |
74,6 |
|
|
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90 |
HR |
34,1 |
|
IL |
79,1 |
|
|
TR |
84,0 |
|
|
UY |
71,0 |
|
|
ZZ |
67,1 |
|
|
0805 50 10 |
TR |
62,9 |
|
ZZ |
62,9 |
|
|
0808 10 80 |
CA |
120,5 |
|
CL |
90,0 |
|
|
CN |
74,9 |
|
|
MK |
36,4 |
|
|
US |
107,2 |
|
|
ZA |
180,1 |
|
|
ZZ |
101,5 |
|
|
0808 20 50 |
CN |
59,0 |
|
TR |
133,1 |
|
|
ZZ |
96,1 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/51 |
SKLEP SVETA 2011/781/SZVP
z dne 1. decembra 2011
o policijski misiji Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 8. decembra 2009 sprejel Sklep 2009/906/SZVP o policijski misiji Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (1). Navedeni sklep preneha veljati 31. decembra 2011. |
|
(2) |
EUPM bi se morala nadaljevati do 30. junija 2012. |
|
(3) |
Struktura poveljevanja in nadzora EUPM ne bi smela vplivati na pogodbeno odgovornost vodje EUPM do Komisije za izvrševanje proračuna EUPM. |
|
(4) |
Za EUPM bi bilo treba aktivirati stalno dežurstvo. |
|
(5) |
EUPM bo potekala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko upočasnile zunanje delovanje Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Misija
1. Policijska misija Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH), ustanovljena s Skupnim ukrepom 2002/210/SZVP (2), se nadaljuje v obdobju od 1. januarja 2012 do 30. junija 2012.
2. EUPM deluje v skladu s cilji misije, določenimi v členu 2 in opravlja ključne naloge, določene v členu 3.
Člen 2
Naloge misije
V okviru širšega pristopa k zagotavljanju pravne države v BiH in v regiji EUPM podpira zadevne organe pregona BiH ter kazenskopravni sistem v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, pri krepitvi medsebojne povezanosti policije in tožilstva ter regionalnem in mednarodnem sodelovanju.
EUPM operativno svetuje posebnemu predstavniku Evropske unije (PPEU) in ga tako podpira pri njegovi vlogi. EUPM s svojim delom in prek svoje mreže v državi prispeva k skupnim prizadevanjem za zagotovitev celovite obveščenosti Unije o dogajanjih v BiH.
Pred zaključkom misije EUPM pripravi predajo preostalih ključnih nalog urada PPEU.
EUPM podpira začasno ureditev za skladiščenje za namene skupne zunanje in varnostne politike (SVOP) do oblikovanja stalne ureditve za skladiščenje.
Člen 3
Glavne naloge misije
Da bi se dosegli cilji misije, so glavne naloge EUPM naslednje:
|
1. |
zagotavljanje strateških nasvetov organom pregona in političnim organom v BiH v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji; |
|
2. |
spodbujanje in omogočanje mehanizmov za vertikalno in horizontalno usklajevanje in sodelovanje med zadevnimi organi pregona, s posebnim poudarkom na organih na državni ravni; |
|
3. |
zagotavljanje uspešne predaje med EUPM in uradom PPEU; |
|
4. |
prispevanje k usklajevanju prizadevanj Unije in držav članic na področju pravne države. |
Člen 4
Struktura misije
1. Struktura EUPM je naslednja:
|
(a) |
glavni sedež v Sarajevu z vodjem misije in osebjem, določenim v operativnem načrtu (OPLAN); |
|
(b) |
štirje območni uradi v Sarajevu, Banja Luki, Mostarju in Tuzli. |
2. Ti elementi se še podrobneje opredelijo v operativnem načrtu (OPLAN).
Člen 5
Poveljnik civilne operacije
1. Direktor civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij je tudi poveljnik civilne operacije za EUPM.
2. Poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) in splošno podrejen visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP), izvršuje poveljevanje in nadzor nad misijo EUPM na strateški ravni.
3. Poveljnik civilne operacije zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje odločitev Sveta in odločitev PVO, vključno z dajanjem potrebnih strateških navodil vodji misije ter zagotavljanjem svetovanja in tehnične podpore vodji misije.
4. Vsi dodeljeni člani osebja ostajajo še naprej pod polnim poveljstvom nacionalnih organov države članice, ki jih je dodelila, ali zadevne institucije Unije. Nacionalni organi prenesejo operativni nadzor (OPCON) nad svojim osebjem, skupinami in enotami na poveljnika civilne operacije.
5. Poveljnik civilne operacije je v celoti odgovoren za zagotavljanje, da se skrbno ravnanje Unije ustrezno izvaja.
6. Poveljnik civilne operacije in PPEU se po potrebi medsebojno posvetujeta.
Člen 6
Vodja misije
1. Vodja misije nosi odgovornost ter izvršuje poveljevanje in nadzor nad EUMP na območju operacije.
2. Vodja misije izvršuje poveljevanje in nadzor nad osebjem, skupinami in enotami iz sodelujočih držav, kot jih dodeli poveljnik civilne operacije, odgovoren pa je tudi za upravljanje in logistiko, kar vključuje sredstva, vire in informacije, ki so dani na razpolago EUMP.
3. Vodja misije izdaja navodila celotnemu osebju EUPM za učinkovito izvajanje EUPM na območju operacije, pri čemer prevzame usklajevanje in vsakodnevno upravljanje misije ter sledi navodilom na strateški ravni poveljnika civilne operacije.
4. Vodja misije je odgovoren za izvrševanje proračuna EUPM. V ta namen vodja misije podpiše pogodbo s Komisijo.
5. Vodja misije je odgovoren za disciplinski nadzor nad osebjem. Za dodeljeno osebje disciplinske ukrepe izvršuje pristojni nacionalni organ ali organ Unije.
6. Vodja misije predstavlja EUPM na območju operacij in zagotavlja njeno ustrezno prepoznavnost.
7. Vodja misije se po potrebi usklajuje z drugimi akterji Unije na terenu. Brez poseganja v strukturo poveljevanja vodja misije od PPEU prejema lokalne politične smernice.
Člen 7
Osebje EUPM
1. Število in pristojnosti osebja EUPM so v skladu z nalogami misije iz člena 2, ključnimi nalogami misije iz člena 3 in strukturo iz člena 4.
2. EUPM sestavlja predvsem osebje, ki ga dodelijo države članice ali institucije Unije. Vsaka država članica ali institucija Unije krije stroške osebja, ki ga je dodelila, tudi stroške potovanja do kraja premestitve in nazaj, plače, zdravstveno zavarovanje ter nadomestila, z izjemo ustreznih dnevnic, ter nadomestila za težke razmere in tveganje.
3. EUPM lahko po potrebi pogodbeno zaposli tudi mednarodno civilno osebje in lokalno osebje, če potrebnih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice. Izjemoma se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ni na voljo primernih vlog iz držav članic, po potrebi pogodbeno zaposlijo državljani sodelujočih tretjih držav.
4. Vse osebje spoštuje minimalne varnostne operativne standarde, specifične za misijo, ter varnostni načrt misije, ki podpira varnostno politiko Unije na tem področju. Glede varovanja tajnih podatkov Unije, ki so mu zaupani pri opravljanju nalog, osebje upošteva varnostna načela in minimalne standarde, določene v Sklepu Sveta 2011/292/EU z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (3).
Člen 8
Status misije in osebja EUPM
1. Sprejmejo se potrebni ukrepi glede podaljšanja Sporazuma med Unijo in BiH z dne 4. oktobra 2002 o dejavnostih EUPM v BiH za obdobje trajanja EUPM.
2. Država ali institucija Unije, ki je dodelila člana osebja, je odgovorna, da se odzove na pritožbe v zvezi z dodelitvijo, ki jih vložijo člani osebja ali pa se nanašajo nanje. Zadevna država ali institucija Unije je odgovorna za vložitev morebitne tožbe zoper dodeljeno osebo.
3. Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti mednarodnega in lokalnega civilnega osebja se določijo v pogodbah med vodjo misije in člani osebja.
Člen 9
Struktura poveljevanja
1. EUPM ima kot operacija kriznega upravljanja enotno strukturo poveljevanja.
2. V okviru odgovornosti Sveta in VP PVO izvaja politično odgovornost in strateško vodi EUPM.
3. Poveljnik civilne operacije je, pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom PVO ter splošno podrejen VP, poveljnik EUPM na strateški ravni, ki v tej vlogi vodji misije izdaja navodila ter mu svetuje in zagotavlja tehnično podporo.
4. Poveljnik civilne operacije poroča Svetu prek VP.
5. Vodja misije izvršuje poveljevanje in nadzor nad EUPM na območju operacije in je neposredno odgovoren poveljniku civilne operacije.
Člen 10
Politični nadzor in strateško vodenje
1. PVO izvaja v okviru odgovornosti Sveta in VP politično odgovornost in strateško vodi EUPM. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev v skladu s tretjim odstavkom člena 38 PEU. To pooblastilo vključuje pristojnost za imenovanje vodje misije na predlog VP ter za spreminjanje koncepta operacij (CONOPS) in OPLAN. Za odločanje v zvezi s cilji in prenehanjem EUPM je še naprej pristojen Svet.
2. PVO redno poroča Svetu.
3. PVO redno in po potrebi prejema poročila poveljnika civilne operacije in vodje misije o zadevah v okviru njune pristojnosti.
Člen 11
Sodelovanje tretjih držav
1. Brez poseganja v avtonomijo Unije pri odločanju in v njen enotni institucionalni okvir so k sodelovanju pri EUPM lahko povabljene tudi tretje države, če prevzamejo stroške z njihove strani dodeljenega osebja, vključno s plačami, zavarovanjem za vsa tveganja, dnevnicami in potnimi stroški za pot v BiH in nazaj, ter ustrezno prispevajo h kritju tekočih stroškov EUPM.
2. Tretje države, ki prispevajo k EUPM, imajo enake pravice in dolžnosti glede vsakodnevnega upravljanja EUPM kakor države članice.
3. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev glede odobritve predlaganih prispevkov in za ustanovitev odbora prispevajočih držav.
4. Podrobnejša pravila glede sodelovanja tretjih držav so zajeta v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 37 PEU in členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. VP se lahko pogaja o takih sporazumih. Če Unija in tretja država skleneta sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje te tretje države v operacijah Unije za krizno upravljanje, se v okviru EUPM uporabljajo določbe takega sporazuma.
Člen 12
Finančna ureditev
1. Referenčni finančni znesek za kritje stroškov, povezanih z EUPM za obdobje od 1. januarja 2012 do 30. junija 2012, je 5 250 000 EUR.
2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki Unije, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. V skladu s Finančno uredbo lahko vodja misije sklepa tehnične dogovore z državami članicami, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi akterji za zagotavljanje opreme, storitev in prostorov za EUPM. Vodja misije je odgovoren za upravljanje skladišča rabljene opreme, ki se tudi lahko uporablja v primeru nujnih potreb pri razporeditvi v okviru EVOP. Državljani sodelujočih tretjih držav in državljani države gostiteljice se lahko prijavljajo na javne razpise za sklenitev pogodb.
3. Vodja misije o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe, izčrpno poroča Komisiji, ki ga nadzira.
4. Finančna ureditev upošteva operativne zahteve EUPM, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih skupin.
5. Odhodki, v zvezi z EUPM, so upravičeni od 1. januarja 2012.
Člen 13
Varnost
1. Poveljnik civilne operacije usmerja načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in zagotavlja, da se ti ukrepi za EUPM ustrezno in učinkovito izvajajo v skladu s členoma 5 in 9, pri tem pa se usklajuje z Varnostnim direktoratom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).
2. Vodja misije je odgovoren za varnost EUPM in zagotavljanje skladnosti z minimalnimi varnostnimi zahtevami, ki se uporabljajo za EUPM, v skladu s politiko Unije v zvezi z varnostjo osebja, napotenega v operativni vlogi izven Unije v skladu z naslovom V PEU in s tem povezanimi instrumenti.
3. Vodji misije pomaga višji uradnik za varnost misije (SMSO), ki poroča vodji misije in bo vzdrževal tesne delovne stike z Varnostnim direktoratom ESZD.
4. Vodja misije v posvetovanju z Varnostnim direktoratom ESZD v štirih regionalnih uradih, kjer bo EUPM nameščena, imenuje področne uradnike za varnost, ki so pod vodstvom SMSO odgovorni za vsakodnevno upravljanje vseh varnostnih vidikov ustreznih elementov EUPM.
5. Osebje EUPM pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Osebju se na območju operacije prav tako zagotovi redno osvežitveno usposabljanje, ki ga organizira SMSO.
Člen 14
Usklajevanje
1. Brez vpliva na strukturo poveljevanja vodja misije deluje v tesni povezavi z delegacijo Unije v BiH, da se zagotovi skladnost ukrepanja Unije v podporo BiH.
2. Vodja misije tesno sodeluje z vodji misij Unije v BiH.
3. Vodja misije sodeluje z drugimi mednarodnimi akterji, navzočimi v državi, zlasti z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetom Evrope in Mednarodnim programom za pomoč pri usposabljanju na področju kazenskih preiskav.
Člen 15
Posredovanje tajnih podatkov
1. VP je pooblaščen, da tretjim državam, ki so se pridružile temu sklepu, če je ustrezno in če je to v skladu s potrebami EUPM, v skladu s Sklepom 2011/292/EU posreduje tajne informacije in dokumente EU do stopnje "RESTREINT UE", ki so bili pripravljeni za namene EUPM.
2. V primeru posebne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da v skladu s Sklepom 2011/292/EU posreduje državi gostiteljici tajne informacije in dokumente EU do stopnje "RESTREINT UE", ki so bili pripravljeni za namene EUPM. V vseh drugih primerih se takšne informacije in dokumenti državi gostiteljici razkrijejo po ustreznih postopkih sodelovanja države gostiteljice z Unijo.
3. VP je pooblaščen, da tretjim državam, ki so se pridružile temu sklepu, posreduje vse dokumente EU, ki niso tajni, v zvezi z razpravami Sveta o EUPM, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti (4).
Člen 16
Enota za stalno dežurstvo
Za EUPM se aktivira stalno dežurstvo.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 1. januarja do 30. junija 2012.
V Bruslju, 1. decembra 2011
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 322, 9.12.2009, str. 22.
(2) UL L 70, 13.3.2002, str. 1.
(3) UL L 141, 27.5.2011, str. 17.
(4) Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/56 |
SKLEP SVETA 2011/782/SZVP
z dne 1. decembra 2011
o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273/SZVP
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 9. maja 2011 sprejel Sklep 2011/273/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (1). |
|
(2) |
Evropski svet je 23. oktobra 2011 sporočil, da bo Unija uvedla nadaljnje ukrepe proti režimu v Siriji in jih bo ohranila, dokler se bo nadaljevalo zatiranje civilnega prebivalstva. |
|
(3) |
Svet meni, da je zaradi resnosti razmer v Siriji potrebna uvedba dodatnih omejevalnih ukrepov. |
|
(4) |
Nadalje bi bilo treba na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi in so navedeni v Prilogi I k Sklepu 2011/273/SZVP, uvrstiti še dodatne osebe in subjekte. |
|
(5) |
Zaradi jasnosti bi bilo treba ukrepe, uvedene s Sklepom 2011/273/SZVP in dodatne ukrepe združiti v en sam pravni instrument. |
|
(6) |
Zato bi bilo treba razveljaviti Sklep 2011/273/SZVP. |
|
(7) |
Za izvajanje določenih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije. |
|
(8) |
Zaradi zagotovitve učinkovitosti ukrepov iz tega sklepa, bi moral začeti veljati na dan sprejetja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
POGLAVJE 1
OMEJITVE IZVOZA IN UVOZA
Člen 1
1. Za državljane držav članic, ali z njihovih ozemelj ali z uporabo plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo ali njihovih zrakoplovov, velja prepoved prodaje, dobave, prenosa ali izvoza v Sirijo orožja in drugega vojaškega materiala vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, para-vojaško opremo in rezervnimi deli za navedeno, kakor tudi opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, ne glede na izvor navedenega.
2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Siriji, ali za uporabo v tej državi, je prepovedano:
|
(a) |
neposredno ali posredno zagotavljanje tehnične pomoči, posredniških ali drugih storitev v zvezi s predmeti iz odstavka 1, z njihovim dobavljanjem, izdelavo, vzdrževanjem in uporabo; |
|
(b) |
neposredno ali posredno financiranje ali zagotavljanje finančne pomoči v zvezi s predmeti iz odstavka 1, vključno in zlasti z nepovratnimi sredstvi, posojili in izvozno kreditnimi zavarovanji, za vsako prodajo, dobavo, prenos ali izvoz navedenih predmetov ali zagotavljanje tehnične pomoči, posredniških ali drugih storitev v zvezi z navedenim. |
Člen 2
1. Člen 1 se ne uporablja za:
|
(a) |
oskrbo in tehnično pomoč, ki je namenjena izključno uporabi ali v podporo Opazovalnim silam Združenih narodov za razrešitev (UNDOF); |
|
(b) |
prodajo, dobavo, prenos ali izvoz vojaške opreme ali opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo in ni smrtonosna, pri čemer je tovrstna oprema namenjena izključno uporabi v humanitarne ali zaščitne namene ali programom Združenih narodov (ZN) in Evropske unije za vzpostavljanje institucij ali operacijam Evropske unije in ZN za krizno upravljanje; |
|
(c) |
prodajo, dobavo, prenos ali izvoz nebojnih vozil, ki so bila izdelana ali opremljena z materiali za balistično zaščito in so namenjena izključno zaščiti osebja Evropske unije in njenih držav članic v Siriji; |
|
(d) |
zagotavljanje tehnične pomoči, posredniških storitev in drugih storitev v zvezi s takšno opremo ali takšnimi programi in operacijami; |
|
(e) |
zagotavljanje financiranja in finančne pomoči v zvezi s to opremo ali takšnimi programi in operacijami, |
pod pogojem, da je zadevni pristojni organ vnaprej odobril ta izvoz in pomoč.
2. Člen 1 se ne uporablja za zaščitna oblačila, vključno z zaščitnimi jopiči in vojaškimi čeladami, ki jih samo za osebno uporabo v Sirijo začasno izvozijo osebje ZN, osebje Evropske unije ali njenih držav članic, predstavniki medijev, humanitarni in razvojni delavci ter povezano osebje.
Člen 3
Prodaja, dobava, prenos ali izvoz opreme ali programske opreme, predvsem za namene spremljanja ali prestrezanja uporabe interneta in telefonskih komunikacij z mobilnimi ali fiksnimi omrežji v Siriji, ter zagotavljanje pomoči pri namestitvi, obratovanju ali posodabljanju tovrstne opreme ali programske opreme je prepovedano.
Unija sprejme potrebne ukrepe za določitev elementov, za katere se uporablja določba tega člena.
Člen 4
1. Nakup, uvoz ali prevoz surove nafte in naftnih derivatov iz Sirije je prepovedan.
2. Neposredno ali posredno financiranje ali zagotavljanje finančne pomoči, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter zavarovanj in pozavarovanj v zvezi s prepovedmi iz odstavka 1, je prepovedano.
Člen 5
Ne glede na prepovedi iz člena 4, se morajo do 15. novembra 2011 izpolniti pogodbene obveznosti na podlagi pogodb, sklenjenih pred 2. septembrom 2011.
Člen 6
1. Za državljane držav članic, ali z njihovih ozemelj, ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod njihovo sodno pristojnostjo, velja prepoved prodaje, dobave ali prenosa ključne opreme in tehnologije, ne glede na izvor, za namene podjetij Sirije ali ključnih panog industrije nafte in zemeljskega plina v Siriji ali podjetij, ki so v lasti Sirije, vendar so dejavna izven te države v naslednjih panogah:
|
(a) |
rafiniranje; |
|
(b) |
panoge, ki vključujejo utekočinjeni zemeljski plin; |
|
(c) |
raziskave; |
|
(d) |
proizvodnja. |
Unija sprejme potrebne ukrepe za določitev panog, za katere se bo uporabljala določba tega odstavka.
2. Za podjetja v Siriji ali podjetja Sirije ali v njeni lasti, ki so v tej državi ali izven nje dejavna v ključnih panogah industrije nafte in zemeljskega plina iz odstavka 1, velja prepoved:
|
(a) |
zagotavljanja tehnične pomoči ali usposabljanja in drugih storitev v zvezi s ključno opremo in tehnologijo iz odstavka 1; |
|
(b) |
financiranja ali zagotavljanja finančne pomoči za vsako prodajo, dobavo, prevoz ali izvoz ključne opreme in tehnologije iz odstavka 1, ali tehnične pomoči ali usposabljanja v zvezi s tem. |
Člen 7
1. Ne glede na prepoved iz člena 6(1), morajo biti izpolnjene pogodbene obveznosti v zvezi z dobavo blaga na podlagi pogodb, sklenjenih pred 1. decembrom 2011.
2. Ne glede na prepoved iz člena 6 morajo biti izpolnjene pogodbene obveznosti na podlagi pogodb, odobrenih ali sklenjenih pred 1. decembrom 2011, nastalih pred tem datumom zaradi naložb podjetij, ustanovljenih v državah članicah, v Sirijo.
Člen 8
Dostavljanje bankovcev in kovancev Sirije Centralni banki Sirije je prepovedano.
OMEJITVE FINANCIRANJA NEKATERIH PODJETIJ
Člen 9
Prepovedano je:
|
(a) |
odobriti kakršna koli finančna posojila ali kredite podjetjem v Siriji, ki so dejavna v panogah raziskovanja, proizvodnje ali rafiniranja nafte v naftni industriji Sirije, ali podjetjem Sirije ali v njeni lasti, ki so dejavna v teh panogah izven Sirije; |
|
(b) |
odobriti kakršna koli finančna posojila ali kredite podjetjem v Siriji, ki so dejavna pri izgradnji novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo elektrike v Siriji; |
|
(c) |
pridobiti ali povečati lastniške deleže v podjetjih v Siriji, ki so dejavna v panogah raziskovanja, proizvodnje ali rafiniranja nafte v naftni industriji Sirije, ali v podjetjih Sirije ali v njeni lasti, ki so dejavna v teh panogah izven Sirije, vključno z nakupom teh podjetij v celoti ali nakupom delnic ali lastniških vrednostnih papirjev; |
|
(d) |
pridobiti ali povečati lastniške deleže v podjetjih v Siriji, ki so dejavna pri izgradnji novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo elektrike v Siriji, vključno z nakupom teh podjetij v celoti ali nakupom delnic ali lastniških vrednostnih papirjev; |
|
(e) |
ustanoviti kakršno koli skupno podjetje s podjetji v Siriji, ki so dejavna v panogah raziskovanja, proizvodnje ali rafiniranja nafte v naftni industriji Sirije, in z vsemi hčerinskimi podjetji ali podružnicami pod njihovim nadzorom; |
|
(f) |
ustanoviti kakršno koli skupno podjetje s podjetji v Siriji, ki so dejavna pri izgradnji novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo elektrike v Siriji, in z vsemi hčerinskimi podjetji ali podružnicami pod njihovim nadzorom. |
Člen 10
1. Ne glede na prepovedi iz točk (a) in (c) člena 9:
|
(i) |
se morajo izpolniti pogodbene obveznosti na podlagi pogodb ali dogovorov, sklenjenih pred 23. septembrom 2011; |
|
(ii) |
se lahko povečajo lastniški deleži, če je tako povečanje obveznost na podlagi dogovora, sklenjenega pred 23. septembrom 2011. |
2. Ne glede na prepovedi iz točk (b) in (d) člena 9:
|
(i) |
se morajo izpolniti pogodbene obveznosti na podlagi pogodb ali dogovorov, sklenjenih pred 1. decembrom 2011; |
|
(ii) |
se lahko povečajo lastniški deleži, če je tako povečanje obveznost na podlagi dogovora, sklenjenega pred 1. decembrom 2011. |
OMEJITVE INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV
Člen 11
1. Neposredno ali posredno sodelovanje pri izgradnji novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo elektrike v Siriji je prepovedano.
2. Financiranje ali zagotavljanje tehnične ali finančne pomoči pri izgradnji novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo elektrike v Siriji je prepovedano.
3. Ne glede na prepovedi iz odstavkov 1 in 2 morajo biti izpolnjene obveznosti na podlagi pogodb ali dogovorov, sklenjenih pred 1. decembrom 2011.
OMEJITVE FINANČNE PODPORE ZA TRGOVINO
Člen 12
1. Države članice se vzdržijo sprejemanja novih kratkoročnih in srednjeročnih zavez v zvezi z državno in zasebno finančno podporo za trgovino s Sirijo, vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, izvoznih garancij ali zavarovanja izvoznih poslov svojim državljanom ali subjektom, ki se ukvarjajo s takimi trgovskimi posli, da bi zmanjšale neporavnane terjatve in zlasti, da ne bi s tako finančno podporo prispevale k nasilnemu zatiranju civilnega prebivalstva v Siriji. Države članice tudi ne prevzemajo novih dolgoročnih zavez v zvezi z državno in zasebno finančno podporo za trgovino s Sirijo.
2. Določba odstavka 1 ne vpliva na zaveze, nastale pred 1. decembrom 2011.
3. Določba odstavka 1 se ne nanaša na trgovino za prehrambene, kmetijske, zdravstvene ali druge humanitarne namene.
POGLAVJE 2
FINANČNI SEKTOR
Člen 13
Razen v humanitarne in razvojne namene, države članice ne sprejemajo novih zavez za zagotavljanje nepovratnih sredstev, finančne pomoči in ugodnih posojil vladi Sirije, tudi ne s svojim sodelovanjem v mednarodnih finančnih ustanovah.
Člen 14
Za Evropsko investicijsko banko (EIB) velja prepoved:
|
(a) |
izvrševanja izplačil ali plačil na podlagi ali zaradi veljavnih posojilnih pogodb, ki jih je sklenila s Sirijo; in |
|
(b) |
nadaljevanja izvajanja veljavnih pogodb za storitve tehnične pomoči državnim projektom v Siriji. |
Člen 15
Dejanja neposredne ali posredne prodaje, nakupa, posredovanja pri teh dejanjih ali pomoči pri izdaji državnih obveznic Sirije ali obveznic z jamstvom države Sirije izdanih po 1. decembru 2011 z vlado Sirije, njenimi javnimi organi, družbami in agencijami, Centralno banko Sirije ali bankami s sedežem v Siriji, ali podružnicami in hčerinskimi družbami bank s sedežem v Siriji, ne glede na sodno pristojnost držav članic, ali finančnimi subjekti, ki nimajo sedeža v Siriji in niso v sodni pristojnosti držav članic, vendar jih osebe in subjekti s sedežem v Siriji nadzorujejo, kakor tudi z vsemi osebami in subjekti, ki delujejo v njihovem imenu in po njihovih navodilih, ali subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, so prepovedana.
Člen 16
1. Za banke Sirije, vključno s Centralno banko Sirije, njihove podružnice in hčerinske družbe ter finančne subjekte, ki nimajo sedeža v Siriji, vendar jih osebe in subjekti s sedežem v Siriji nadzorujejo, velja prepoved odpiranja novih podružnic, hčerinskih družb ali predstavništev bank Sirije na ozemlju držav članic, kakor tudi ustanavljanja novih skupnih podjetij z bankami pod sodno pristojnostjo držav članic ali lastniške udeležbe v teh bankah ali sklepanja novih bančnih odnosov z njimi.
2. Za finančne institucije na ozemlju ali v sodni pristojnosti držav članic velja prepoved odpiranja predstavništev, hčerinskih družb ali bančnih računov v Siriji.
Člen 17
1. Opravljanje storitev zavarovanja in pozavarovanja za sirsko vlado, njene javne organe, družbe in agencije ali za osebe ali subjekte, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali za subjekte, ki jih imajo v lasti ali jih nadzorujejo, tudi z nezakonitimi sredstvi, je prepovedano.
2. Določba odstavka 1 se ne uporablja za opravljanje storitev:
|
(a) |
zdravstvenega ali potovalnega zavarovanja za fizične osebe; |
|
(b) |
obveznega zavarovanja ali obveznega škodnega zavarovanja za osebe, subjekte ali organe Sirije s sedežem v Uniji; |
|
(c) |
zavarovanja ali pozavarovanja lastniku plovila, letala ali vozila, ki ga ima v najemu oseba, subjekt ali organ Sirije, ki ni naveden v prilogah I ali II. |
POGLAVJE 3
OMEJITEV VSTOPA
Člen 18
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji ter osebam, ki izkoriščajo ali podpirajo režim, kakor tudi z njimi povezanim osebam, ki so navedene na seznamu v Prilogi I, preprečijo vstop na njihovo ozemlje ali tranzit preko njega.
2. Ne glede na določbo odstavka 1 države članice niso zavezane lastnim državljanom odkloniti vstopa na svoje ozemlje.
3. Določba odstavka 1 ne vpliva na primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje določena mednarodnopravna obveznost, in sicer:
|
(a) |
kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije; |
|
(b) |
kot državo gostiteljico mednarodne konference pod njihovim ZN ali ki jo skličejo ZN; |
|
(c) |
v skladu z večstranskim sporazumom o dodeljenih privilegijih in imunitetah; ali |
|
(d) |
v skladu z Lateransko pogodbo, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija. |
4. Določba odstavka 3 se uporablja tudi v primerih, da je država članica država gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
5. Svet je ustrezno obveščen vsakič, ko posamezna država članica odobri izjemo v skladu z odstavkom 3 ali 4.
6. Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih na podlagi odstavka 1, kadar je potovanje utemeljeno zaradi nujnih humanitarnih potreb ali udeležbe na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih podpira Unija ali jih gosti država članica, ki predseduje OVSE, na katerih poteka politični dialog, ki neposredno spodbuja demokracijo, človekove pravice in pravno državo v Siriji.
7. Država članica, ki želi dovoliti izjeme iz odstavka 6, o tem pisno uradno obvesti Svet. Izjema se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta pošlje pisni ugovor v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlagani izjemi. Tudi če eden ali več članov Sveta ugovarja, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.
8. Kadar posamezna država članica na podlagi odstavkov 3, 4, 5, 6 in 7 osebam s seznama v Prilogi I dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega, se dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, ter na osebe, na katere se nanaša.
POGLAVJE 4
ZAMRZNITEV SREDSTEV IN GOSPODARSKIH VIROV
Člen 19
1. Osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji ter osebam in subjektom, ki imajo od režima koristi ali ga podpirajo, ter z njimi povezanim osebam in subjektom s seznama v prilogah I in II, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki jim pripadajo, so v njihovi lasti, s katerimi razpolagajo ali so pod njihovim nadzorom.
2. Fizičnim ali pravnim osebam ali subjektom s seznamov v prilogah I in II se ne dajo niti posredno niti neposredno na razpolago ali v njihovo korist sredstva ali gospodarski viri.
3. Pristojni organ države članice lahko pod pogoji, za katere meni, da so primerni, dovoli sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z njimi, potem ko je ugotovil, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:
|
(a) |
nujni za osnovne potrebe oseb s seznamov v prilogah I in II in njihovih vzdrževanih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravljenje, davke, zavarovalne premije in pristojbine za storitve javnih gospodarskih služb; |
|
(b) |
namenjeni izključno za plačilo razumnih honorarjev in nadomestil za nastale stroške, povezane z zagotavljanjem pravnih storitev; |
|
(c) |
namenjeni izključno za plačilo honorarjev ali stroškov storitev za redno ohranjanje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov; ali |
|
(d) |
nujni za kritje izrednih izdatkov, pod pogojem, da je pristojni organ o razlogih, na podlagi katerih meni, da bi bilo treba izdati posebno dovoljenje, uradno obvestil pristojni organ drugih držav članic in Komisijo vsaj dva tedna pred izdajo dovoljenja; |
|
(e) |
nujni za humanitarne namene, kot so zagotavljanje ali lajšanje zagotavljanja pomoči, vključno z medicinsko opremo, hrano, humanitarnimi delavci in s tem povezano pomočjo, ali za evakuacijo iz Sirije; |
|
(f) |
nakazani na račun ali z računa diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so taka plačila namenjena za opravljanje uradnih nalog diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije. |
Država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi tega odstavka.
4. Kot izjemo od odstavka 1 lahko pristojni organi države članice dovolijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
sredstva ali gospodarski viri so predmet sodnega, upravnega ali arbitražnega zasega, izvedenega pred datumom uvrstitve fizične ali pravne osebe ali subjekta iz odstavka 1 tega člena na seznam iz prilog I in II, ali sodbe sodišča ali upravne sodbe ali arbitražne sodbe, izdane pred tem datumom; |
|
(b) |
sredstva ali gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s takšnim zasegom ali priznane kot veljavne v takšni sodbi, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami; |
|
(c) |
zaseg ali sodba ni v korist fizičnim ali pravnim osebam ali subjektom, navedenim v prilogah I in II, ter |
|
(d) |
priznanje zasega ali sodbe ni v nasprotju z javnim redom zadevne države članice. |
Država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi tega odstavka.
5. Ne glede na določbo odstavka 1 lahko imenovana oseba ali subjekt plača zapadlo plačilo po pogodbi, ki je bila sklenjena pred uvrstitvijo te osebe ali subjekta na seznam, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila ne prejme neposredno ali posredno kakšna druga oseba ali subjekt iz odstavka 1.
6. Ne glede na določbo odstavka 1 lahko subjekt s seznama iz Priloge II dva meseca po datumu uvrstitve na seznam plačuje z zamrznjenimi sredstvi ali gospodarskimi viri, ki jih je prejel po datumu uvrstitve na seznam, če je tako plačilo zapadlo na podlagi pogodbe v zvezi s financiranjem trgovskih poslov, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila neposredno ali posredno ne prejme kakšna druga oseba ali subjekt iz odstavka 1.
7. Določba odstavka 2 se ne uporablja za prilive na zamrznjene račune, kot so:
|
(a) |
obresti ali drugi donosi na teh računih; ali |
|
(b) |
zapadla plačila po pogodbah, sporazumih ali obveznostih, sklenjenih ali nastalih pred datumom, ko je za te račune začel veljati ta sklep, |
pod pogojem, da se za takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej uporablja odstavek 1.
POGLAVJE 5
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 20
Osebam ali subjektom s seznamov iz prilog I in II ali kateri koli drugi osebi ali subjektu v Siriji, vključno z vlado Sirije, njenimi javnimi organi, korporacijami ali agencijami, ali kateri koli osebi ali subjektu, ki zahtevo vlaga prek ali v korist take osebe ali subjekta se v zvezi s pogodbami ali transakcijami, ki so jih neposredno ali posredno, v celoti ali delno, ovirali ukrepi iz tega sklepa, se ne odobri noben zahtevek, vključno z zahtevki za odškodnino ali nadomestilo, ali podoben zahtevek, na primer zahtevek za terjatev, globo ali uveljavljanje garancij, ali zahtevek za podaljšanje ali izplačilo obveznice, finančne garancije, vključno z zahtevki iz naslova akreditivov ter podobnih instrumentov.
Člen 21
1. Svet na predlog države članice ali visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sestavi in spremeni seznama iz prilog I in II.
2. Svet o svojem sklepu, vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, obvesti zadevno osebo ali subjekt, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer navedeni osebi ali subjektu da možnost, da predloži pripombe.
3. Če so predložene pripombe ali novi tehtni dokazi, Svet ponovno pregleda svoj sklep in o tem ustrezno obvesti zadevno osebo ali subjekt.
Člen 22
1. V prilogah I in II so navedeni razlogi za uvrstitev zadevnih oseb in subjektov na seznam.
2. Prilogi I in II vključujeta tudi informacije, potrebne za ugotavljanje istovetnosti zadevnih oseb ali subjektov, če so te informacije na voljo. Pri osebah lahko te informacije vključujejo imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Pri subjektih lahko te informacije vključujejo imena, kraj in datum registracije, matično številko in sedež podjetja.
Člen 23
Zavestno ali namerno sodelovanje pri dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izognitev prepovedim iz tega sklepa, je prepovedano.
Člen 24
Da bi bili ukrepi iz tega sklepa čim bolj učinkoviti, Unija spodbuja tretje države k sprejetju omejevalnih ukrepov, podobnih ukrepom iz tega sklepa.
Člen 25
Ta sklep se uporablja za obdobje 12 mesecev. Redno se ga pregleduje. Če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi, se sprejmejo ustrezne spremembe ali se podaljša veljavnost sklepa.
Člen 26
Sklep 2011/273/SZVP se razveljavi.
Člen 27
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 1. decembra 2011
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
PRILOGA I
Seznam oseb in subjektov iz členov 18 in 19
A. Osebe
|
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje istovetnosti |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
|
1. |
Bashar Al-Assad |
Rojen 11. septembra 1965 v Damasku; št. diplomatskega potnega lista: D1903 |
Predsednik republike; odredbodajalec in izvajalec zatrtja protestov. |
23. 5. 2011 |
|
2. |
Maher (tudi Mahir) Al-Assad |
Rojen 8. decembra 1967; št. diplomatskega potnega lista: 4138 |
Poveljnik 4. oklepne divizije, član centralnega poveljstva stranke Baas, pomemben član republikanske garde; brat predsednika Basharja Al Asada; glavni vodja izvajanja nasilja nad protestniki. |
9. 5. 2011 |
|
3. |
Ali Mamluk (tudi Mamlouk) |
datum rojstva: 19.02.46 v Damasku; št. diplomatskega potnega lista: 983 |
Načelnik sirske splošne obveščevalne službe; vpleten v nasilje nad protestniki. |
9. 5. 2011 |
|
4. |
Muhammad Ibrahim Al-Sha’ar (tudi Mohammad Ibrahim Al-Chaar) |
|
Minister za notranje zadeve; vpleten v nasilje nad protestniki. |
9. 5. 2011 |
|
5. |
Atej (tudi Atef, Atif) Najib |
|
nekdanji vodja direktorata za politično varnost v Dari; bratranec predsednika Basharja Al Asada; vpleten v nasilje nad protestniki. |
9. 5. 2011 |
|
6. |
Hafiz Makhluf (tudi Hafez Makhlouf) |
datum rojstva: 02.04.71 v Damasku; št. diplomatskega potnega lista: 2246 |
Polkovnik in vodja enote na območju Damaska v splošni obveščevalni službi; bratranec predsednika Basharja Al Asada; blizu Maherju Al Asadom; vpleten v nasilje nad protestniki. |
9. 5. 2011 |
|
7. |
Muhammad Dib Zaytun (tudi Mohammed Dib Zeitoun) |
datum rojstva: 20.05.51 v Damasku; št. diplomatskega potnega lista: D000001300 |
Vodja službe za politično varnost; vpleten v nasilje nad protestniki. |
9. 5. 2011 |
|
8. |
Amjad Al-Abbas |
|
Načelnik službe za politično varnost v Banyasu, vpleten v nasilje nad protestniki v Baidi. |
9. 5. 2011 |
|
9. |
Rami Makhlouf |
rojen 10. julija 1969 v Damasku; št. potnega lista: 454224 |
sirski poslovnež; poslovni partner Maherja Al Asada; bratranec predsednika Basharja Al Asada; financira režim in tako omogoča nasilje nad protestniki. |
9. 5. 2011 |
|
10. |
Abd Al-Fatah Qudsiyah |
Rojen leta 1953 v Hami; št. diplomatskega potnega lista:D0005788 |
Vodja sirske vojaške obveščevalne službe; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
9. 5. 2011 |
|
11. |
Jamil Hassan |
|
Vodja obveščevalne službe sirskih letalskih sil; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
9. 5. 2011 |
|
12. |
Rustum Ghazali |
Rojen 3. maja 1953 v Dari; št. diplomatskega potnega lista: D000000887 |
Načelnik enote za podeželje na območju Damaska v sirski vojaški obveščevalni službi; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
9. 5. 2011 |
|
13. |
Fawwaz Al-Assad |
Rojen 18. junija 1962 v Kerdali; št. potnega lista: 88238 |
Vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom kot član milice Šabiha. |
09.05.2011 |
|
14. |
Munzir Al-Assad |
Rojen 1. marca 1961 v Latakiji; št. potnih listov: 86449 in 842781 |
Vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom kot član milice Šabiha. |
9. 5. 2011 |
|
15. |
Asif Shawkat |
Rojen 15. januarja 1950 v Al-Madehlehu v Tartusu |
Namestnik načelnika štaba za varnost in obveščanje; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
23. 5. 2011 |
|
16. |
Hisham Ikhtiyar |
Rojen leta 1941 |
Vodja sirskega državnega varnostnega urada; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
23. 5. 2011 |
|
17. |
Faruq Al Shar’ |
Rojen 10. decembra 1938 |
Podpredsednik Sirije; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
23. 5. 2011 |
|
18. |
Muhammad Nasif Khayrbik |
Rojen 10. aprila 1937 /ali 20. maja 1937) v Hami, št. diplomatskega potnega lista 0002250 |
Namestnik podpredsednika Sirije za državno varnost; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
23. 5. 2011 |
|
19. |
Mohamed Hamcho |
datum rojstva: 20.05.66; št. potnega lista: 002954347 |
Svak Maherja Al-Assada; poslovnež in lokalni zastopnik več tujih družb; financira režim in tako omogoča nasilje nad protestniki. |
23. 5. 2011 |
|
20. |
Iyad (tudi Eyad) Makhlouf |
datum rojstva: 21. 1. 1973 v Damasku; št. potnega lista: N001820740 |
Brat Ramija Makhloufa in uradnik splošne obveščevalne službe, vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom. |
23. 5. 2011 |
|
21. |
Bassam Al Hassan |
|
Svetovalec predsednika za strateške zadeve; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
23. 5. 2011 |
|
22. |
Dawud Rajiha |
|
Načelnik štaba oboroženih sil, odgovoren za vojaško posredovanje pri nasilju nad miroljubnimi protestniki. |
23. 5. 2011 |
|
23. |
Ihab (alias Ehab, Iehab) Makhlouf |
datum rojstva: 21. 1. 1973 v Damasku; št. potnega lista: N002848852 |
Podpredsednik podjetja SyriaTel in skrbnik podjetja Ramija Makhloufa v ZDA; financira režim in tako omogoča nasilje nad protestniki. |
23. 5. 2011 |
|
24. |
Zoulhima Chaliche (Dhu al-Himma Shalish) |
rojen leta 1951 ali 1946 v Kardahi |
vodja službe za varnost predsednika; udeležen v nasilju nad protestniki; bratranec v prvem kolenu predsednika Basharja Al Asada |
23. 6. 2011 |
|
25. |
Riyad Chaliche (Riyad Shalish) |
|
direktor Military Housing Establishment; zagotavlja financiranje režima; bratranec v prvem kolenu predsednika Basharja Al Asada |
23. 6. 2011 |
|
26. |
poveljnik brigadir Mohammad Ali Jafari (tudi Ja'fari, Aziz; tudi Jafari, Ali; tudi Jafari, Mohammad Ali; tudi Ja'fari, Mohammad Ali; tudi Jafari-Najafabadi, Mohammad Ali) |
Rojen 1. septembra 1957 v Yazdu v Iranu. |
generalni poveljnik iranske revolucionarne garde, vpleten v zagotavljanje opreme in podpore sirskemu režimu pri zatiranju protestov v Siriji |
23. 6. 2011 |
|
27. |
generalmajor Qasem Soleimani (alias Qasim Soleimany) |
|
poveljnik iranske revolucionarne garde, vpleten v zagotavljanje opreme in podpore sirskemu režimu pri zatiranju protestov v Siriji |
23. 6. 2011 |
|
28. |
Hossein Taeb (tudi Taeb, Hassan; tudi Taeb, Hosein; tudi Taeb, Hossein; tudi Taeb, Hussayn; tudi Hojjatoleslam Hossein Ta’eb) |
Rojen leta 1963 v Teheranu v Iranu. |
namestnik poveljnika za obveščevalno dejavnost iranske revolucionarne garde, vpleten v zagotavljanje opreme in podpore sirskemu režimu pri zatiranju protestov v Siriji |
23.6.2011 |
|
29. |
Khalid Qaddur |
|
poslovni partner Maherja Al Asada; zagotavlja financiranje režima |
23 .6. 2011 |
|
30. |
Ra’if Al-Quwatli (alias Ri’af Al-Quwatli) |
|
poslovni partner Maherja Al Asada; zagotavlja financiranje režima |
23. 6. 2011 |
|
31. |
Mohammad Mufleh |
|
vodja sirske vojaške obveščevalne službe v mestu Hama, sodeloval pri represiji nad protestniki |
1. 8. 2011 |
|
32. |
general major Tawfiq Younes |
|
vodja Oddelka za notranjo varnost Direktorata za splošno obveščevalno dejavnost; vpleten v nasilje nad civilnim prebivalstvom |
1. 8. 2011 |
|
33. |
Mohammed Makhlouf (alias Abu Rami) |
rojen v kraju Latakia, Sirija, 19. 10. 1932 |
Tesni sodelavec predsednika Bašarja al Asada in Maherja al Asada; poslovni partner in oče Ramija, Ihaba in Izada Makhloufa. |
1. 8. 2011 |
|
34. |
Ayman Jabir |
rojen v kraju Latakia |
povezan z Mahirjem al-Assadom zaradi milice Šabiha; neposredno sodeloval pri represiji in nasilju nad civilnim prebivalstvom; koordinator skupin milice Šabiha |
1. 8. 2011 |
|
35. |
general Ali Habib Mahmoud |
rojen v kraju Tartous leta 1939; 3. junija 2009 imenovan za ministra za obrambo |
minister za obrambo; pristojen za vodenje in operacije sirskih oboroženih sil, ki so sodelovale v represiji in nasilju nad civilnim prebivalstvom |
1. 8. 2011 |
|
36. |
Hayel Al-Assad |
|
Namestnik Maherja Al-Assada, vodje oddelka vojaške policije 4. vojaške divizije, ki je vpletena v zatiranje protestnikov. |
23. 8. 2011 |
|
37. |
Ali Al-Salim |
|
Direktor urada za dobavo na sirskem ministrstvu za obrambo, prek katerega je bilo pridobljeno celotno orožje sirske vojske. |
23. 8. 2011 |
|
38. |
Nizar Al-Assad (
|
bratranec Bašarja Al Asada; predhodno vodja družbe Nizar Oilfield Supplies |
Tesen sodelavec ključnih vladnih uradnikov. Financira Šabiho na območju Latakije. |
23. 8. 2011 |
|
39. |
Brigadni general Rafiq Shahadah |
|
Vodja sirske vojaške obveščevalne službe, sektor 293 (notranje zadeve), v Damasku. Neposredno vpleten v zatiranje in izvajanje nasilja nad civilnim prebivalstvom v Damasku. Svetovalec predsednika Bašarja al Asada za strateška vprašanja in vojaško obveščevalno dejavnost. |
23. 8. 2011 |
|
40. |
Brigadni general Jamea Jamea (Jami Jami) |
|
Vodja sektorja sirske vojaške obveščevalne službe v mestu Dayr az-Zor. Neposredno vpleten v zatiranje in izvajanje nasilja nad civilnim prebivalstvom v mestih Dayr az-Zor in Alboukamal. |
23. 8. 2011 |
|
41. |
Hassan Bin-Ali Al-Turkmani |
Rojen leta 1935 v Alepu. |
Namestnik ministra, nekdanji minister za obrambo, posebni odposlanec predsednika Bašarja al Asada. |
23. 8. 2011 |
|
42. |
Muhammad Said Bukhaytan |
|
Od leta 2005 pomočnik regionalnega sekretarja Arabske socialistične stranke Baas, od 2000 do 2005 dierktor nacionalne varnosti regionalne stranke Baas; nekdanji guverner Hame (1998–2000). Tesni sodelavec predsednika Bašarja al Asada in Maherja al Asada. Pomemben nosilec odločitev v režimu zatiranja civilnega prebivalstva. |
23. 8. 2011 |
|
43. |
Ali Douba |
|
Odgovoren za poboje v Hami leta 1980; poklican nazaj v Damask kot posebni svetovalec predsednika Bašarja al Asada. |
23. 8. 2011 |
|
44. |
Brigadni general Nawful Al-Husayn |
|
Vodja sektorja sirske vojaške obveščevalne službe v Idlibu. Neposredno vpleten v zatiranje in izvajanje nasilja nad civilnim prebivalstvom v provinci Idlib. |
23. 8. 2011 |
|
45. |
Brigadir Husam Sukkar |
|
Svetovalec predsednika za varnostna vprašanja. Svetovalec predsednika za zatrtje in izvajanje nasilja varnostnih služb nad civilnim prebivalstvom. |
23. 8. 2011 |
|
46. |
Brigadni general Muhammed Zamrini |
|
Vodja sektorja sirske vojaške obveščevalne službe v mestu Homs. Neposredno vpleten v zatiranje in izvajanje nasilja nad civilnim prebivalstvom v mestu Homs. |
23. 8. 2011 |
|
47. |
Generalpolkovnik Munir Adanov (Adnuf) |
|
Namestnik vodje osebja, operacij in usposabljanja sirske vojske. Neposredno vpleten v zatiranje in izvajanje nasilja nad civilnim prebivalstvom v Siriji. |
23. 8. 2011 |
|
48. |
Brigadni general Ghassan Khalil |
|
Vodja sektorja za informiranje pri direktoratu za splošno obveščevalno dejavnost. Neposredno vpleten v zatiranje in izvajanje nasilja nad civilnim prebivalstvom v Siriji. |
23. 8. 2011 |
|
49. |
Mohammed Jabir |
Rojen v Latakiji. |
Milica Šabiha. Sodelavec Maherja al Asada za milico Šabiha. Neposredno vpleten v zatiranje in izvajanje nasilja nad civilnim prebivalstvom ter odgovoren za usklajevanje skupin milice Šabiha. |
23. 8. 2011 |
|
50. |
Samir Hassan |
|
Tesen poslovni sodelavec Maherja al Asada. poznan po finančni podpori sirskega režima. |
23. 8. 2011 |
|
51. |
Fares Chehabi (Fares Shihabi) |
|
predsednik trgovinske zbornice v Alepu; zagotavlja finančno podporo sirskemu režimu. |
2. 9. 2011 |
|
52. |
Emad Ghraiwati |
Rojen marca 1959 v Damsku v Siriji. |
predsednik industrijske zbornice Damaska (Zuhair Ghraiwati Sons); zagotavlja finančno podporo sirskemu režimu. |
2. 9. 2011 |
|
53. |
Tarif Akhras |
Rojen leta 1949 v Homsu v Siriji. |
Ustanovitelj Akhras Group (blago, trgovina, predelava in logistika) iz Homsa. zagotavlja finančno podporo sirskemu režimu. |
2. 9. 2011 |
|
54. |
Issam Anbouba |
Rojen leta 1949 v Latakiji v Siriji. |
Predsednik Issam Anbouba Est. za živilskopredelovalno industrijo. zagotavlja finančno podporo sirskemu režimu. |
2. 9. 2011 |
|
55. |
Tayseer Qala Awwad |
Rojen leta 1943 v Damasku. |
Minister za pravosodje; povezan s sirskim režimom, vključno s podporo njegovi politiki in praksi samovoljne aretacije in pridržanja. |
23. 9. 2011 |
|
56. |
Dr. Adnan Hassan Mahmoud |
Rojen leta 1966 v Tartusu. |
Minister za informiranje; povezan s sirskim režimom, vključno s podporo in spodbujanjem njegove politike informiranja. |
23. 9. 2011 |
|
57. |
general major Jumah Al-Ahmad |
|
poveljnik posebnih sil; odgovoren za uporabo nasilja nad protestniki po vsej Siriji |
14.11.2011 |
|
58. |
Polkovnik Lu’ai al-Ali |
|
vodja enote na območju Dara v sirski vojaški obveščevalni službi; odgovoren za uporabo nasilja nad protestniki v Dari |
14.11.2011 |
|
59. |
generalpolkovnik Ali Abdullah Ayyub |
|
namestnik načelnika generalštaba (kadrovanje); odgovoren za uporabo nasilja nad protestniki po vsej Siriji |
14.11.2011 |
|
60. |
generalpolkovnik Jasim al-Furayj |
|
načelnik generalštaba; odgovoren za uporabo nasilja nad protestniki po vsej Siriji |
14.11.2011 |
|
61. |
general Aous (Aws) ASLAN |
Rojen leta 1958. |
vodja bataljona republikanske garde; blizu Maherju Al Asadu in predsedniku Al-Asadu; vpleten v zatiranje civilnega prebivalstva po vsej Siriji |
14.11.2011 |
|
62. |
general Ghassan Belal |
|
general, vodja rezervistov 4. divizije; svetovalec Maherja Al Asada in koordinator varnostnih operacij; odgovoren za zatiranje civilnega prebivalstva po vsej Siriji |
14.11.2011 |
|
63. |
Abdullah Berri |
|
vodja milice družine Berri; na čelu provladne milice, vpletene v zatiranje civilnega prebivalstva v Alepu |
14.11.2011 |
|
64. |
George Chaoui |
|
član sirske elektronske armade; vpleten v nasilno zatiranje civilnega prebivalstva po vsej Siriji in v hujskanje k temu zatiranju |
14.11.2011 |
|
65. |
general major Zuhair Hamad |
|
načelnik splošne obveščevalne službe; odgovoren za uporabo nasilja po vsej Siriji ter ustrahovanje in mučenje protestnikov |
14.11.2011 |
|
66. |
Amar Ismael |
|
civilist – član sirske elektronske armade (obveščevalna služba teritorialne vojske); vpleten v nasilno zatiranje civilnega prebivalstva po vsej Siriji in v hujskanje k temu zatiranju |
14.11.2011 |
|
67. |
Mujahed Ismail |
|
član sirske elektronske armade; vpleten v nasilno zatiranje civilnega prebivalstva po vsej Siriji in v hujskanje k temu zatiranju |
14.11.2011 |
|
68. |
Saqr Khayr Bek |
|
namestnik ministra za notranje zadeve; odgovoren za uporabo nasilja nad civilnim prebivalstvom po vsej Siriji |
14.11.2011 |
|
69. |
general major Nazih |
|
namestnik direktorja splošne obveščevalne službe; odgovoren za uporabo nasilja po vsej Siriji ter ustrahovanje in mučenje protestnikov |
14.11.2011 |
|
70. |
Kifah Moulhem |
|
poveljnik bataljona 4. divizije; odgovoren za zatiranje civilnega prebivalstva v Deir el-Zoru |
14.11.2011 |
|
71. |
general major Wajih Mahmud |
|
poveljnik 18. oklepne divizije; odgovoren za uporabo nasilja nad protestniki v Homsu |
14.11.2011 |
|
72. |
Bassam Sabbagh |
Rojen 24. avgusta 1959 v Damasku; Naslov: Kasaa, Anwar al Attar Street, al Midani building, Damascus; sirski potni list št. 004326765, izdan 2. novembra 2008, veljaven do novembra 2014. član pariške odvetniške zbornice; |
vodja odvetniške pisarne Sabbagh & Associates (Damask); pravni in finančni svetovalec, upravitelj zadev Ramija Makhloufa in Khaldouna Makhloufa; z Bašarjem Al Asadom sodeluje pri financiranju premičninskega projekta v Latakiji; zagotavlja finančno podporo režimu |
14.11.2011 |
|
73. |
generalpolkovnik Tala Mustafa Tlass |
|
namestnik načelnika generalštaba (preskrba in logistika); odgovoren za uporabo nasilja nad protestniki po vsej Siriji |
14.11.2011 |
|
74. |
generalmajor Fu’ad Tawil |
|
namestnik vodje obveščevalne službe sirskih letalskih sil; odgovoren za uporabo nasilja po vsej Siriji ter ustrahovanje in mučenje protestnikov |
14.11.2011 |
|
75. |
Mohammad Al-Jleilati |
Rojen leta 1945 v Damasku. |
minister za finance; pristojen za sirsko gospodarstvo |
1.12.2011 |
|
76. |
Dr. Mohammad Nidal Al-Shaar |
Rojen leta 1956 v Alepu. |
minister za gospodarstvo in trgovino; pristojen za sirsko gospodarstvo |
1.12.2011 |
|
77. |
generalpolkovnik Fahid Al-Jassim |
|
načelnik štaba; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
78. |
generalmajor Ibrahim Al-Hassan |
|
namestnik načelnika štaba; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
79. |
Brigadir Khalil Zghraybih |
|
14, divizija; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
80. |
Brigadir Ali Barakat |
|
103. brigada republikanske garde; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
81. |
Brigadir Talal Makhluf |
|
103. brigada republikanske garde; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
82. |
Brigadir Nazih Hassun |
|
obveščevalna služba sirskih letalskih sil; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
83. |
stotnik Maan Jdiid |
|
predsedniška garda; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
84. |
Muahmamd Al-Shaar |
|
služba za politično varnost; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
85. |
Khald Al-Taweel |
|
služba za politično varnost; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
|
86. |
Ghiath Fayad |
|
služba za politično varnost; član vojaškega osebja, vpleten v nasilje v Homsu |
1.12.2011 |
B. Subjekti
|
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje istovetnosti |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
||||||
|
1. |
Bena Properties |
|
pod nadzorom Ramija Makhloufa; zagotavlja financiranje režima |
23.6.2011 |
||||||
|
2. |
Al Mashreq Investment Fund (AMIF) (alias Sunduq Al Mashrek Al Istithmari) |
|
pod nadzorom Ramija Makhloufa; zagotavlja financiranje režima |
23.6.2011 |
||||||
|
3. |
Hamcho International (Hamsho International Group) |
|
pod nadzorom Mohammada Hamcha ali Hamsha; zagotavlja financiranje režima |
23.6.2011 |
||||||
|
4. |
Military Housing Establishment (alias MILIHOUSE) |
|
podjetje za javne gradnje, pod nadzorom Riyada Shalisha in Minstrstva za obrambo; zagotavlja financiranje režima |
23.6.2011 |
||||||
|
5. |
Direktorat za politično varnost |
|
Sirska služba, ki je bila neposredno udeležena pri zatrtju protestov. |
23.8.2011 |
||||||
|
6. |
Splošna obveščevalna služba |
|
Sirska služba, ki je bila neposredno udeležena pri zatrtju protestov. |
23.8.2011 |
||||||
|
7. |
Vojaška obveščevalna služba |
|
Sirska služba, ki je bila neposredno udeležena pri zatrtju protestov. |
23.8.2011 |
||||||
|
8. |
Obveščevalna služba zračnih sil |
|
Sirska služba, ki je bila neposredno udeležena pri zatrtju protestov. |
23.8.2011 |
||||||
|
9. |
IRGC Qods Force (Quds Force) |
Teheran, Iran |
Enota Qods (ali Quds) je posebna veja iranske islamske revolucionarne garde (IRGC). Enota Qods je vpletena v zagotavljanje opreme in podpore sirskemu režimu pri zatrtju protestov v Siriji. Enota Qods (IRGC) je sirskim varnostnim službam zagotovila tehnično pomoč, opremo in podporo pri zatrtju civilnih protestnih gibanj. |
23.8.2011 |
||||||
|
10. |
Mada Transport |
Subsidiary of Cham Holding (Sehanya Dara'a Highway, PO Box 9525 Tel: 00 963 11 99 62) |
Gospodarski subjekt, ki financira režim. |
2. 9. 2011 |
||||||
|
11. |
Cham Investment Group |
Subsidiary of Cham Holding (Sehanya Dara'a Highway, PO Box 9525 Tel: 00 963 11 99 62) |
Gospodarski subjekt, ki financira režim. |
2. 9. 2011 |
||||||
|
12. |
Real Estate Bank |
|
banka v državni lasti, ki zagotavlja finančno podporo režimu |
2. 9. 2011 |
||||||
|
13. |
Addounia TV (alias Dounia TV) |
Tel.: +963-11-5667274, +963-11-5667271, Faks: +963-11-5667272 Spletno mesto: http://www.addounia.tv |
Addounia TV je spodbujala k nasilju nad civilnim prebivalstvom v Siriji. |
23. 9. 2011 |
||||||
|
14. |
Cham Holding |
|
pod nadzorom Ramija Makhloufa; največji holding v Siriji, ki podpira režim in ima koristi od njega. |
23. 9. 2011 |
||||||
|
15. |
El-Tel Co.(El-Tel Middle East Company) |
|
Izdelovanje in dobavljanje telekomunikacijske opreme za vojsko. |
23. 9. 2011 |
||||||
|
16. |
Ramak Constructions Co. |
|
Gradnja vojašnic, obmejnih stražarnic in drugih stavb za potrebe vojske. |
23.09.2011 |
||||||
|
17. |
Souruh Company (alias SOROH Al Cham Company) |
|
Naložbe v lokalne vojaškoindustrijske projekte, izdelovanje delov orožja in s tem povezanega materiala. Celotna družba je v lasti Ramija Makhloufa. |
23. 9. 2011 |
||||||
|
18. |
Syriatel |
|
pod nadzorom Ramija Makhloufa; zagotavlja finančno podporo režimu: polovico dobička, ki ga dobi s pogodbenimi licencami, daje vladi. |
23. 9. 2011 |
||||||
|
19. |
Cham Press TV |
|
televizijski kanal, ki sodeluje v kampanjah za širjenje dezinformacij in spodbujanje nasilja nad protestniki |
1.12.2011 |
||||||
|
20. |
Al Watan |
|
dnevnik, ki sodeluje v kampanjah za širjenje dezinformacij in spodbujanje nasilja nad protestniki |
1.12.2011 |
||||||
|
21. |
Centre d’études et de recherches syrien (CERS) (CERS, Centre d’Etude et de Recherche Scientifique; SSRC, Scientific Studies and Research Center; Centre de Recherche de Kaboun |
Barzeh Street, PO Box 4470, Damask |
zagotavlja podporo sirski vojski pri pridobivanju opreme, ki se uporablja neposredno za nadzor nad protestniki in njihovo represijo |
1.12.2011 |
||||||
|
22. |
Business Lab |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
||||||
|
23. |
Industrial Solutions |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
||||||
|
24. |
Mechanical Construction Factory (MCF) |
P.O. Box 35202, Industrial Zone, Al-Qadam Road, Damask |
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
||||||
|
25. |
Syronics – Syrian Arab Co. for Electronic Industries (sirska arabska družba za elektronsko industrijo) |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
||||||
|
26. |
Handasieh – Organization for Engineering Industries (organizacija za strojno industrijo) |
|
navidezna družba za pridobivanje občutljive opreme s strani CERS |
1.12.2011 |
||||||
|
27. |
Syria Trading Oil Company (Sytrol) |
Prime Minister Building, 17 Street Nissan, Damask, Sirija. |
družba v državni lasti, odgovorna za celoten izvoz nafte iz sirije zagotavlja finančno podporo režimu: |
1.12.2011 |
||||||
|
28. |
General Petroleum Corporation (GPC) |
|
naftna družba v državni lasti; zagotavlja finančno podporo režimu: |
1.12.2011 |
||||||
|
29. |
Al Furat Petroleum Company |
|
mešano podjetje; 50 % ima v lasti GPC zagotavlja finančno podporo režimu: |
1.12.2011 |
PRILOGA II
Seznam subjektov iz člena 19(1)
Subjekti
|
|
Ime |
Podatki za ugotavljanje istovetnosti |
Razlogi |
Datum uvrstitve na seznam |
||||
|
1. |
Commercial Bank of Syria |
Tel.: +963 11 2218890 Faks: +963 11 2216975 Uprava: dir.cbs@mail.sy |
banka v državni lasti, ki zagotavlja finančno podporo režimu |
13.10.2011 |
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/71 |
SKLEP SVETA 2011/783/SZVP
z dne 1. decembra 2011
o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1) in zlasti člena 23(2) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu. |
|
(2) |
Svet je podrobno pregledal seznam oseb in subjektov iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP, za katere se uporabljata člena 19(1)(b) in 20(1)(b) navedenega sklepa. Pri tem je upošteval pripombe, ki so mu jih predložile zadevne osebe in subjekti. |
|
(3) |
Svet je sklenil, da bi bilo treba za osebe in subjekte iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP še naprej uporabljati posebne omejevalne ukrepe, določene v navedenem sklepu. |
|
(4) |
Sklenil je tudi, da bi bilo treba spremeniti vnose, ki zadevajo nekatere subjekte iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP. |
|
(5) |
Poleg tega bi bilo treba glede na to, da je Evropski svet še naprej zaskrbljen zaradi širitve iranskega jedrskega in raketnega programa, kar je sporočil 23. oktobra 2011, na seznam oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP, vključiti še druge osebe in subjekte. |
|
(6) |
Seznam oseb in subjektov iz členov 19(1)(b) in 20(1)(b) Sklepa 2010/413/SZVP bi bilo treba ustrezno posodobiti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priloga II k Sklepu 2010/413/SZVP se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 1. decembra 2011
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
PRILOGA
Priloga II k Sklepu 2010/413/SZVP se spremeni:
|
1. |
Na seznam iz Priloge II se dodajo naslednje osebe in subjekti: I. Osebe in subjekti, vključeni v jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami A. Fizične osebe
B. Subjekti
II. Islamska revolucionarna garda (IRGC) A. Fizične osebe
B. Subjekti
III. Islamic Republic of Iran Shipping Lines (IRISL) A. Fizične osebe
B. Subjekti
|
|
2. |
Vnosi za spodaj navedene subjekte se nadomestijo z naslednjimi: I. Osebe in subjekti, vključeni v jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami B. Subjekti
III. Islamic Republic of Iran Shipping Lines (IRISL) B. B. Subjekti
|
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/92 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 25. avgusta 2011
C 39/2009 (ex N 385/2009) – Latvija – Javno financiranje pristaniške infrastrukture v pristanišču Ventspils
(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 6043)
(Besedilo v latvijskem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
(2011/784/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) PDEU,
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,
po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1),
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
|
(1) |
Z elektronskim obvestilom z dne 26. junija 2009 je Latvija v skladu s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) priglasila ukrep, ki predvideva javno financiranje za izgradnjo pristaniške infrastrukture v pristanišču Ventspils. |
|
(2) |
Z dopisom z dne 15. decembra 2009 je Komisija sporočila Latviji, da bo začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU glede dela ukrepa. |
|
(3) |
Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljevanju: sklep o začetku postopka). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe. |
|
(4) |
Komisija od zainteresiranih strani ni prejela nobenih pripomb. Latvijski organi so z dopisi z dne 16. marca 2010, 7. aprila 2010, 12. aprila 2010 in 14. aprila 2010 predložili svoje pripombe na sklep o začetku postopka. |
|
(5) |
Komisija je zahtevala dodatna pojasnila o ukrepu z dopisi z dne 21. septembra 2010, 22. decembra 2010 in 18. marca 2011. Latvijski organi so zahtevana pojasnila predložili z dopisi z dne 8. oktobra 2010, 20. januarja 2011, 22. marca 2011 in 31 marca 2011. |
|
(6) |
Poleg tega so se službe Komisije večkrat sestale z latvijskimi organi. Latvijski organi so pred temi srečanji in po njih poslali dodatna pojasnila. |
2. OPIS
2.1 PROJEKT
|
(7) |
Cilj projekta je posodobitev pristaniške infrastrukture. Projekt je sestavljen iz naslednjih podprojektov, ki naj bi se izvajali v obdobju 2010–2014:
|
2.2 PODROČJE UPORABE TEGA SKLEPA
|
(8) |
Komisija je v sklepu z dne 15. decembra 2009 (3) zastopala stališče, da ni potrebno ugotavljati, ali javno financiranje valoloma, utrditve obrežja kanala in obnove priveznih pomolov za ladje pristaniškega organa vključuje državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU na ravni pristaniškega organa, saj bi bila taka pomoč združljiva z notranjim trgom. |
|
(9) |
V zvezi z javnim financiranjem poglabljanja dna in železniških povezav je Komisija ugotovila, da to vključuje državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, in izjavila, da je pomoč na ravni pristaniške uprave združljiva z notranjim trgom. |
|
(10) |
V zvezi z javnim financiranjem novega terminala in obeh privezov je Komisija ugotovila, da to vključuje pomoč na ravni pristaniškega organa. Komisija je zato ugotovila, da je pomoč pristaniškemu organu združljiva z notranjim trgom. |
|
(11) |
Terminal za suhi tovor in oba priveza bodo upravljali zasebniki. V ta namen bo pristaniški organ sklenil koncesijske pogodbe s ponudniki pristaniških storitev za obdobje 35 let. Koncesijske pogodbe ne bodo dodeljene v okviru razpisa. Koncesijska dajatev, plačljiva s strani izbranih ponudnikov pristaniških storitev, je bila določena vnaprej na podlagi ocene neodvisnega izvedenca. |
|
(12) |
Komisija je v sklepu z dne 15. decembra 2009 izrazila dvome glede tega, ali cena koncesije vključuje državno pomoč. Na podlagi takrat razpoložljivih informacij Komisija ni mogla dokončno ugotoviti, kakšna je narava pomoči javnega financiranja na ravni treh koncesionarjev uporabniško specifične pristaniške infrastrukture. |
|
(13) |
Komisija je prav tako ugotovila, da bodo končni uporabniki imeli dostop do novo zgrajene infrastrukture pod nediskriminatornimi pogoji. |
|
(14) |
Predmet formalnega postopka preiskave je zato samo morebitna pomoč na ravni koncesionarjev. |
2.3 KONCESIJSKE POGODBE
2.3.1 TERMINAL ZA SUHI RAZSUTI TOVOR
|
(15) |
Pristaniški organ namerava dodeliti koncesijsko pogodbo za upravljanje novo zgrajenega terminala podjetju […] (*1). Upravljavec trenutno izvaja postopke ravnanja s tovorom na ozemlju, ki ga je pristaniški organ dal v zakup podjetju […] na podlagi podzakupne pogodbe, sklenjene s podjetjem […]. |
|
(16) |
Po navedbah latvijskih organov podjetje […] načrtuje razširitev svoje dejavnosti, tako da bo zakupljeno zemljišče v celoti uporabljalo za svoje dejavnosti, zato namerava odstopiti od podzakupne pogodbe. |
|
(17) |
Pristaniški organ se je odločil zgraditi nov terminal in nato dodeliti koncesijo podjetju […], tako da bi lahko […] še naprej opravljal dejavnost v pristanišču. |
2.3.2 PRIVEZ ŠT. 35 ZA TEKOČI TOVOR
|
(18) |
Po navedbah latvijskih organov je obnova zmogljivosti za tekoči tovor v pristanišču Ventspils vezana prav na to lokacijo zaradi omejitev glede zahtevane globine za namestitev plovil za prevoz tekočega tovora ustrezne nosilnosti. |
|
(19) |
Celotno sosednje ozemlje se trenutno daje v zakup podjetju […]. Latvijski organi nameravajo dodeliti koncesijsko pogodbo za upravljanje novega priveza podjetju […], ki že izvaja postopke ravnanja s tekočim tovorom v pristanišču in tako razpolaga z opremo za pretovarjanje tekočega tovora, vključno z opremo za gašenje. |
2.3.3 PRIVEZ ŠT. 12 ZA SPLOŠNI IN RAZSUTI TOVOR
|
(20) |
Eden od uporabnikov priveza bo tudi podružnica podjetja […], ki namerava na ozemlju pristanišča postaviti tovarno za gradbene module na podlagi dolgoročne pogodbe o zakupu zemljišča, sklenjene s pristaniškim organom. Za prevoz gradbenih modulov na izvozne trge bodo skrbela plovila ro-ro. |
|
(21) |
Prevoz modulov iz tovarne do priveza bo potekal po železnici in cesti vzdolž ozemlja univerzalnega terminala št. 2, ki ga upravlja […]. V ta namen bo po izgradnji priveza med […], […] in pristaniškim organom sklenjen tristranski sporazum. |
|
(22) |
Po navedbah latvijskih organov sta […] in […] edina potencialna upravljavca priveza št. 12. Prvotno je pristaniški organ nameraval koncesijo dodeliti podjetju […]. |
2.4 RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE GLEDE NARAVE POMOČI UKREPA NA RAVNI KONCESIONARJEV
2.4.1 OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI
|
(23) |
Komisija je v sklepu o začetku postopka zavzela predhodno stališče, da pogoji, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da je pristaniški organ pri določitvi koncesijskih dajatev, ki se bodo zaračunavale prihodnjim koncesionarjem, deloval kot zasebni vlagatelj, niso bili v celoti izpolnjeni. |
|
(24) |
Komisija je izrazila dvome tako glede metodologije, ki je bila uporabljena za določitev koncesijske dajatve, kot tudi glede neodvisne narave strokovne ocene. |
2.4.1.1 Metodologije, ki jih je pristaniški organ uporabil za določitev koncesijskih dajatev
|
(25) |
Neodvisni izvedenec, ki je ocenil koncesijske dajatve, je uporabil dve različni metodologiji, in sicer primerjalni in dohodkovni pristop. V zvezi s privezom za tekoči tovor je uporabil samo dohodkovni pristop. |
|
(26) |
V zvezi s primerjalnim pristopom je Komisija ugotovila, da je večinoma temeljil na obstoječih pogodbah v istem pristanišču. Zato je Komisija izrazila dvom glede njegove zanesljivosti. Komisija opozarja, da tak primerjalni pristop ne more biti celovit, če ni nobenih dokazov, da se v skladu z referenčnimi pogodbami plačuje tržno usmerjena koncesijska dajatev. Poleg tega Komisija opozarja, da analiza temelji na treh enakih koncesijskih pogodbah tako za terminal za suhi razsuti tovor kot za privez št. 12 za splošni in razsuti tovor ne glede na to, da se ta terminala bistveno razlikujeta po svoji naravi. |
|
(27) |
V zvezi z dohodkovnim pristopom, uporabljenim v oceni, je Komisija ugotovila, da ta v primeru terminala za suhi razsuti tovor in priveza št. 12 ne odraža v celoti investicijskih stroškov. |
2.4.1.2 Neodvisna narava strokovne ocene
|
(28) |
Komisija opozarja, da iz sklepa, ki ga je uprava pristanišča sprejela že marca 2006, izhaja, da je uprava po dokončanju gradbenih del nameravala dodeliti koncesijo za upravljanje priveza št. 35 podjetju […]. V tem sklepu je tudi podrobno opisana metodologija izračuna koncesijske dajatve na podlagi enakih načel kot pri neodvisni oceni. Zato je Komisija izrazila dvome glede neodvisne narave take ocene. |
2.4.1.3 Sklepne ugotovitve
|
(29) |
Komisija meni, da javno financiranje izgradnje terminala in obeh privezov morda zagotavlja selektivno ekonomsko prednost upravljavcem zadevne infrastrukture in tako pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. |
2.4.2 ZDRUŽLJIVOST POMOČI
|
(30) |
Komisija je zavzela predhodno stališče, da bi vsaka pomoč koncesionarjem pomenila pomoč za tekoče poslovanje in jih razbremenila stroškov, ki bi jih običajno morali nositi. V skladu s sodno prakso Sodišča je taka pomoč za tekoče poslovanje načeloma nezdružljiva z notranjim trgom. (4) |
3. PRIPOMBE LATVIJE
3.1.1 KONCESIONARJI
|
(31) |
Latvijski organi trdijo, da je pristaniški organ vse tri upravljavce izbral na podlagi objektivnih razlogov in da predstavljajo najboljšo možno izbiro za upravljavce novo zgrajene infrastrukture. |
3.1.1.1 Terminal za suhi tovor
|
(32) |
Pristaniški organ namerava dodeliti koncesijo za upravljanje terminala za suhi razsuti tovor podjetju […], katerega osnovna dejavnost je pretovarjanje lesa. Latvijski organi pojasnjujejo, da je prisotnost […] v pristanišču bistvena zaradi posebnega pomena, ki ga regija pripisuje izvozu lesa. |
|
(33) |
Kakor je pojasnjeno zgoraj, […] trenutno izvaja postopke ravnanja s tovorom na ozemlju, ki ga je pristaniški organ dal v zakup podjetju […] na podlagi podzakupne pogodbe, sklenjene s podjetjem […]. Glede na to, da namerava […] razširiti svojo dejavnost in v celoti uporabljati zakupljeno zemljišče, je uprava pristanišča oktobra 2005 sprejela sklep, da se zgradi nov terminal in nato dodeli koncesija za njegovo upravljanje podjetju […] (glej Prilogo I). |
|
(34) |
Latvijski organi trdijo, da odločitev o dodelitvi koncesijske pogodbe prav temu upravljavcu temelji izključno na objektivnih poslovnih razlogih. V tem smislu latvijski organi poudarjajo, da […] pomeni najboljšo možno rešitev za upravljanje terminala, saj že razpolaga z opremo, ki je potrebna za pretovarjanje suhega tovora. Poleg tega noben drug potencialni koncesionar ni izrazil interesa za upravljanje terminala za suhi razsuti tovor. Latvijski organi poudarjajo, da je v interesu pristaniškega organa, da začne pogajanja z vsemi potencialnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti ker je znaten delež ozemlja še vedno neizkoriščen. |
|
(35) |
[…] je v tem pristanišču pretovoril že več kot […] tisoč m3 na leto in tako že vzpostavil trdno poslovno mrežo. Pristaniški organ meni, da bi navedeno podjetje lahko vzdrževalo tak promet s tovorom tudi v prihodnje in s tem nudilo zahtevana jamstva glede vračila naložb, ki jih je izvedel pristaniški organ. |
3.1.1.2 Privez št. 35
|
(36) |
Privez bo nadomestil pomol št. 1 za pretovarjanje nevarnih tekočih tovorov. Pomol je trenutno zastarel, zato se ne more uporabljati za postopke ravnanja s tovorom. Kot je pojasnjeno zgoraj, je obnova zmogljivosti za tekoči tovor v pristanišču Ventspils vezana prav na to lokacijo zaradi varnostnih zahtev in omejitev v zvezi z zahtevano globino za plovila s tekočim tovorom ustrezne nosilnosti. |
|
(37) |
Latvijski organi trdijo, da v praksi ni mogoče dodeliti koncesije za upravljanje priveza št. 35 drugemu podjetju prav zaradi posebne lokacije zadevne infrastrukture v pristanišču. Trenutno se celotno sosednje pristaniško ozemlje daje v zakup […] (glej Prilogo II). |
|
(38) |
Poleg tega zatrjujejo, da upravljavec, podobno kot […], ker je […] že izvajal postopke ravnanja s tekočim tovorom v pristanišču Ventspils, razpolaga z vso opremo, ki je potrebna za pretovarjanje tekočih tovorov, kar je bistveno za upravljanje priveza. |
3.1.1.3 Privez št. 12
|
(39) |
Cilj projekta je povečati zmogljivost raztovarjanja splošnega tovora. Latvijski organi pojasnjujejo, da je odločitev za izgradnjo priveza povezana s sklepom pristaniškega organa, da sklene dolgoročno pogodbo o zakupu zemljišča s podružnico podjetja […]. Podružnica podjetja […] namerava na ozemlju pristanišča postaviti tovarno za gradbene module. Za prevoz gradbenih modulov na izvozne trge so primerna samo plovila ro-ro. |
|
(40) |
Vendar latvijski organi poudarjajo, da je pred sklenitvijo zakupne pogodbe s podjetjem […] pristaniški organ sodeloval na različnih razpisih, ki so jih organizirali špediterji tovora in potencialni koncesionarji priveza št. 12, na primer […], vendar ni bila uspešna. |
|
(41) |
Po navedbah latvijskih organov je prevoz modulov iz tovarne do priveza mogoč samo po železnici in cesti vzdolž ozemlja univerzalnega terminala št. 2, ki ga upravlja […]. V ta namen bo po izgradnji priveza med […], […] in pristaniškim organom sklenjen tristranski sporazum. |
|
(42) |
Poleg tega latvijski organi navajajo, da obstajata samo dva potencialna upravljavca priveza, tj. […] in […]. S pripombami, ki so bile poslane v okviru formalnega postopka preiskave, so latvijski organi pojasnili, da bo koncesijska pogodba za upravljanje priveza dodeljena podjetju […]. |
|
(43) |
Glede na to, da se gradbeni moduli iz tovarne do priveza št. 12 lahko dostavijo samo prek ozemlja, ki je dano v zakup podjetju […] (glej Prilogo III), pristaniški organ meni, da je […] najbolj realna možnost. |
|
(44) |
Poleg tega latvijski organi poudarjajo, da površina pristaniške parcele poleg priveza ne omogoča skladiščenja tovora. Zato je treba zagotoviti zanesljive povezave z drugimi območji pristanišča, ki omogočajo skladiščenje. |
|
(45) |
Prav tako se sklicujejo na dejstvo, da bo privez glede na svojo lego in tehnične parametre primeren za špediterje tovora, ki se nahajajo v območju do 12 ha, ne glede na vrsto tovora, ki se pretovarja. |
3.1.2 STROKOVNA OCENA
|
(46) |
V okviru vsake koncesijske pogodbe so bile opravljene ločene ocene za uporabniško specifično infrastrukturo. Latvijski organi zatrjujejo, da so bile te ocene opravljene v skladu z latvijskimi in mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. |
|
(47) |
V zvezi z uporabljeno metodologijo latvijski organi poudarjajo, da je glede na lego in značilnosti pristanišč Riga in Liepaja, primerjava (tako imenovani „primerjalni pristop“) povsem zanesljiva. Koncesijske dajatve, ki jih plačujejo ponudniki storitev, delujoči v teh pristaniščih, so predložili sami pristaniški organi in se torej lahko štejejo za verodostojne. |
|
(48) |
Po navedbah latvijskih organov naj bi pregledane ocene, na podlagi analize denarnega toka, tudi pomirile dvome Komisije v zvezi z njihovo neodvisno naravo. |
|
(49) |
V nadaljevanju bo Komisija postopoma podrobno opisala metodologijo, ki jo je izvedenec uporabil za določitev koncesijskih dajatev. |
3.1.2.1 Terminal za suhi tovor
|
(50) |
Ocena temelji na naslednjih dveh metodah: |
Pristop primerljivih transakcij
|
(51) |
Primerjava se izvede na podlagi treh pogodb, ki se štejejo za primerljive v pristanišču Ventspils. Izvedenec je za določitev ustrezne koncesijske dajatve uporabil korekcijske količnike. Upoštevani so bili naslednji dejavniki: čas in pogoji za sklenitev pogodbe, lega, opis privezov, zakupljeno zemljišče, tehnični pogoji terminalov in dostop do komunalnih storitev. |
|
(52) |
Izračunana koncesijska dajatev znaša […] EUR na m2 letno. Ocenjevalec je določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR na m2 letno. |
Dohodkovni pristop
|
(53) |
Dohodkovni pristop se uporabi za oceno, ali diskontirane vrednosti prihodnjih dohodkov omogočajo, da se v celoti pokrijejo vsi investicijski stroški (vključno s stroški nakladalnega območja, izkopa in železniških povezav), in zagotavlja finančne napovedi za obdobje 25 let. Ocenjeni dohodki in stroški se prilagodijo z diskontno stopnjo 7,5 %, ki odraža stopnjo naložbenega tveganja. |
|
(54) |
Pri neodvisni oceni se upošteva dohodek od pristaniških pristojbin in dajatev ter dohodek, ki izhaja iz uporabe pristaniškega zemljišča in infrastrukture. Upoštevajo se skupni investicijski stroški. |
|
(55) |
Na podlagi različnih stopenj prometa s tovorom se za koncesijske dajatve v razponu od […] EUR na m2 do […] EUR na m2 letno lahko napovejo neto sedanja vrednost (NPV), notranja stopnja donosa (IRR) ter razmerje med stroški in koristmi (BCR). Finančni kazalniki upravičujejo koncesijsko dajatev v višini najmanj […] EUR na m2 letno pri povprečnem prometu s tovorom […] ton letno in […] EUR na m2 letno pri povprečnem prometu s tovorom […] ton letno. Če povprečni promet presega […] ton letno, je lahko koncesijska dajatev minimalna. |
|
(56) |
Če privzamemo, da je načrtovani povprečni promet s tovorom […] ton letno, neodvisni ocenjevalec sklepa, da znaša upravičena letna koncesijska dajatev od […] EUR do […] EUR na m2 letno. |
|
(57) |
Na podlagi obeh zgoraj opisanih metod je neodvisni ocenjevalec določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR na m2 letno. |
|
(58) |
V spodnji tabeli so navedene vrednosti finančnih kazalnikov projekta ob upoštevanju izvedene koncesijske dajatve: Promet s tovorom […] ton, koncesijska dajatev […] EUR na m2 letno, diskontna stopnja 7,5 %, stopnja rasti 2,28 %
|
|
(59) |
Tako je ocena neodvisnega ocenjevalca potrdila ustreznost koncesijske dajatve, izračunane v skladu z zgornjim opisom, tj. […] EUR na m2 letno. |
3.1.2.2 Privez št. 35
|
(60) |
Dohodkovni pristop omogoča finančne napovedi za obdobje 25 let. Ocenjeni dohodki in stroški se prilagodijo z enako diskontno stopnjo 7,5 %, ki odraža stopnjo naložbenega tveganja. |
|
(61) |
Pri neodvisni oceni se upošteva dohodek od pristaniških pristojbin in dajatev ter dohodek, ki izhaja iz uporabe pristaniškega zemljišča in infrastrukture. Upoštevajo se skupni investicijski stroški. |
|
(62) |
Na podlagi različnih stopenj prometa s tovorom se za koncesijske dajatve v razponu od […] EUR do […] EUR letno napovejo neto sedanja vrednost (NPV), notranja stopnja donosa (IRR) ter razmerje med stroški in koristmi (BCR). Finančni kazalniki upravičujejo letno koncesijsko dajatev nad […] EUR letno za predvideni promet s tovorom v višini […] ton letno in nad […] EUR letno za predvideni promet v višini […] ton letno. Za večji promet s tovorom je lahko koncesijska dajatev minimalna. |
|
(63) |
Ob upoštevanju 30-letne amortizacijske dobe za globokomorske priveze je neodvisni ocenjevalec vrednost koncesijske dajatve določil v višini […] EUR letno, tj. 1/30 investicijskih stroškov priveza, brez stroškov izkopa. |
|
(64) |
V spodnji tabeli so navedeni finančni rezultati projekta za letni promet s tovorom v višini […] ton ob upoštevanju koncesijske dajatve v višini […] EUR letno. V izračunu so bili upoštevani skupni investicijski stroški, vključno s stroški izkopa. Promet s tovorom […] ton, koncesijska dajatev […] EUR na m2 letno, diskontna stopnja 7,5 %, stopnja rasti 2,28 %
|
|
(65) |
Tako je ocenjevalec določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR letno (namesto […] EUR letno, kot je bilo prvotno predvideno). |
3.1.2.3 Privez št. 12
|
(66) |
Ocena temelji na dveh metodah, tj. na pristopu primerljivih transakcij in dohodkovnem pristopu. |
Pristop primerljivih transakcij
|
(67) |
Najprej se koncesijska pogodba primerja s tremi pogodbami, ki se štejejo za primerljive v pristanišču Ventspils. Ob upoštevanju posebnih lastnosti in značilnosti infrastrukture, ki je predmet teh treh pogodb, je ocenjevalec za določitev ustrezne koncesijske dajatve uporabil korekcijske količnike. Upoštevani so bili naslednji dejavniki: čas in pogoji za sklenitev posla, lega, opis privezov, zakupljeno zemljišče, tehnični pogoji infrastrukture in dostop do komunalnih storitev. |
|
(68) |
Izračunana koncesijska dajatev znaša […] EUR na m2 letno. Koncesijska dajatev je bila določena v višini […] EUR na m2 letno. |
Dohodkovni pristop
|
(69) |
Dohodkovni pristop, ki se uporablja za oceno, ali diskontirane vrednosti prihodnjih dohodkov omogočajo pokritje vseh investicijskih stroškov (vključno s stroški izkopa in železniških povezav), omogoča finančne napovedi za obdobje 25 let. Ocenjeni dohodki in stroški se prilagodijo z diskontno stopnjo 7,5 %, ki odraža stopnjo naložbenega tveganja. |
|
(70) |
Pri neodvisni oceni se upošteva dohodek od pristaniških pristojbin in dajatev ter dohodek, ki izhaja iz uporabe pristaniškega zemljišča in infrastrukture. Upoštevajo se skupni investicijski stroški, vključno z javnim financiranjem. |
|
(71) |
Na podlagi različnih stopenj prometa s tovorom se za koncesijske dajatve v razponu od […] EUR na m2 do […] EUR na m2 letno napovejo neto sedanja vrednost (NPV), notranja stopnja donosa (IRR) ter razmerje med stroški in koristmi (BCR). Neodvisni ocenjevalec je ugotovil, da finančni kazalniki upravičujejo (NPV je pozitivna) koncesijsko dajatev nad […] EUR na m2 letno pri predvidenem prometu s tovorom […] ton letno in […] EUR na m2 letno pri predvidenem prometu s tovorom […] ton letno. |
|
(72) |
Na podlagi predvidenega obsega v višini […] ton letno je ocenjevalec presodil, da je upravičena koncesijska dajatev najmanj […] EUR na m2 letno. |
|
(73) |
Ob upoštevanju rezultatov obeh zgoraj opisanih metod je neodvisni ocenjevalec določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR na m2 letno. |
|
(74) |
V spodnji tabeli so navedene vrednosti finančnih kazalnikov projekta ob upoštevanju izvedene koncesijske dajatve: Promet s tovorom […] ton, koncesijska dajatev […] EUR na m2 letno, diskontna stopnja 7,5 %, stopnja rasti 2,28 %
|
|
(75) |
Tako je ocena neodvisnega ocenjevalca potrdila ustreznost koncesijske dajatve, izračunane v skladu z zgornjim opisom, tj. […] EUR na m2 letno. |
3.1.3 KONCESIJSKA DAJATEV
|
(76) |
Na podlagi ocen neodvisnega ocenjevalca so se latvijski organi odločili, da določijo koncesijske dajatve, kot je navedeno spodaj:
|
4. VREDNOTENJE
4.1 OBSTOJ POMOČI
|
(77) |
Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, razen če PDEU ne določa drugače. |
|
(78) |
Pogoji, ki jih določa člen 107(1), so kumulativni. Če torej želimo ugotoviti, ali priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji. To pomeni, da je finančna podpora:
|
4.1.1 EKONOMSKA PREDNOST
|
(79) |
V skladu s sodno prakso Sodišča (5) koncesionarji ne bi imeli nobene prednosti, če bi zasebni vlagatelj v podobnih okoliščinah določil enako visoko koncesijsko dajatev. |
|
(80) |
Komisija že od samega začetka ugotavlja, da so bile v tem primeru koncesijske dajatve določene vnaprej na podlagi ločenih ocen, ki jih je opravil zunanji izvedenec. Latvijski organi so predložili dokaze, da ima izvedenec ustrezno diplomo in izkušnje. |
|
(81) |
Kot je podrobno opisano zgoraj, je neodvisni ocenjevalec primerjal izračunane koncesijske dajatve s tistimi, ki so bile določene za tri pogodbe, ki se štejejo za primerljive v pristanišču Ventspils. Ob upoštevanju posebnosti in značilnosti infrastrukture, ki je predmet teh treh pogodb, je neodvisni ocenjevalec za določitev ustrezne koncesijske dajatve uporabil korekcijske količnike. |
|
(82) |
Kljub temu se Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ne more ugotoviti, ali so bile domnevno referenčne pogodbe pridobljene v okviru razpisov, prav tako pa trenutno ni nobenih dokazov, da se koncesijske dajatve, plačljive na podlagi teh pogodb, lahko obravnavajo kot tržna cena. |
|
(83) |
Glede na zgoraj navedeno Komisija ocenjuje, da primerjava ni dovolj zanesljiva, zato ni mogoče v zadostni meri izključiti dejstva, da bo koncesionarjem zagotovljena prednost. |
|
(84) |
V skladu z drugo metodo, ki jo je uporabil neodvisni ocenjevalec, bi koncesijske dajatve in drugi prihodki pristaniškega organa zagotovili vračilo infrastrukturnih investicijskih stroškov in določeno stopnjo donosa v 25 letih. Pristaniški organ se je odločil, da določi koncesijsko dajatev za terminal za suhi tovor ([…] EUR na m2 namesto […] EUR na m2 letno) in za privez št. 35 ([…] EUR namesto […] EUR letno) precej nad vrednostjo, ki jo je priporočil izvedenec. Zato dejanski donos, ki ga pričakuje pristaniški organ, znatno presega vrednost, ki jo je izračunal izvedenec. |
|
(85) |
Na podlagi tega Komisija sklepa, da koncesijska dajatev in drugi prihodki pristaniškemu organu omogočajo vračilo celotnih investicijskih stroškov infrastrukture, vključno s stroški izkopa in železniških povezav, poleg tega pa tudi donos, ki je skladen z donosom, kakršnega bi zahteval zasebni vlagatelj. |
|
(86) |
Poleg tega Komisija ugotavlja, da v tem primeru ni nobenih dokazov, da je pristaniški organ določil koncesijske dajatve na stopnji, ki ne bi povečala njegovih prihodkov. |
|
(87) |
Poleg tega vključitev klavzule o pregledu omogoča, da se koncesijska dajatev redno pregleduje. |
|
(88) |
Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da se lahko v obravnavanem primeru sklene, da koncesijska dajatev, kot je opredeljena zgoraj, ne zagotavlja neupravičene prednosti koncesionarjem uporabniško specifične infrastrukture. |
|
(89) |
Ta sklep nikakor ne posega v morebitno nadaljnjo analizo Komisije, če se nanaša na spoštovanje pravil EU o javnem naročanju ali drugih splošnih načel, utemeljenih v PDEU. |
4.1.2 SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(90) |
Komisija meni, da javno financiranje uporabniško specifične infrastrukture v pristanišču Ventspils nima za posledico ekonomske prednosti na ravni koncesionarjev, torej ukrep izbranih ponudnikov storitev ne postavlja v boljši konkurenčni položaj v primerjavi s konkurenčnimi podjetji. |
|
(91) |
Da se ukrep šteje za državno pomoč, morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 107(1) PDEU. (6) Ukrep, ki ga nameravajo izvesti latvijski organi, prihodnjim koncesionarjem ne zagotavlja ekonomske prednosti, torej kumulativno ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. |
5. SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(92) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da javno financiranje izgradnje uporabniško specifične infrastrukture v pristanišču Ventspils ne vključuje pomoči na ravni koncesionarjev. |
|
(93) |
Ta sklep se nanaša samo na vidike državne pomoči in ne posega v uporabo drugih določb PDEU, zlasti v zvezi s koncesijami za storitve – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Državna pomoč, ki jo Latvija namerava izvesti v korist pristaniškega organa Ventspils v zvezi z izgradnjo terminala za suhi razsuti tovor, priveza št. 12 in priveza št. 35, ne vključuje državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU na ravni koncesionarjev.
Izvajanje ukrepa se odobri.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Latvijo.
V Bruslju, 25. avgusta 2011
Za Komisijo
Joaquín ALMUNIA
Podpredsednik
(1) UL C 62, 13.3.2010, str. 7.
(2) Glej opombo 1.
(3) Glej opombo 1.
(*1) Spada v obveznost varovanja poslovne skrivnosti.
(4) Zadeva T-459/93 Siemens SA proti Komisiji, Recueil [1995] II-01675, odstavek 48. V tem smislu glej tudi sodbo z dne 8. julija 2010, Freistaat Sachsen in dežela Sachsen Anhalt proti Komisiji (T-396/08) (glej odstavke 46–48); zadeva C-156/98, Nemčija proti Komisiji, Recueil, str. I-6857, odstavek 30.
(5) Združeni zadevi C-328/99 in C-399/00, Italija in SIM 2 Multimedia proti Komisiji [2003] Recueil I-4053.
(6) Združene zadeve od C-278/92 do C-280/92 Španija proti Komisiji [1994] Recueil I-4103, odstavek 20; zadeva C-482/99 Francija proti Komisiji [2002] Recueil I-4397, odstavek 68.
PRILOGA I
OBSTOJEČE IN NOVO ZEMLJIŠČE TERMINALA ZA SUHI TOVOR
PRILOGA II
SHEMA […] ZAKUPLJENEGA ZEMLJIŠČA (VKLJUČNO Z NAČRTOVANIM PRIVEZOM št. 35)
PRILOGA III
SHEMA PREVOZA GRADBENIH MODULOV OD […] ZAKUPLJENEGA ZEMLJIŠČA DO PRIVEZA št. 12
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/102 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 28. novembra 2011
o spremembi Odločbe 2008/911/ES o vzpostavitvi seznama rastlinskih snovi, pripravkov in kombinacij iz njih za uporabo v tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora
(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 7382)
(Besedilo velja za EGP)
(2011/785/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (1) ter zlasti člena 16(f) Direktive,
ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za zdravila, ki ga je 15. julija 2010 oblikoval Odbor za zdravila rastlinskega izvora,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Hamamelis virginiana L. se lahko šteje za rastlinsko snov, pripravek rastlinskega izvora ali kombinacijo iz njih v smislu Direktive 2001/83/ES in izpolnjuje zahteve iz navedene direktive. |
|
(2) |
Zato je primerno, da se Hamamelis virginiana L. vključi v seznam rastlinskih snovi, pripravkov in kombinacij iz njih za uporabo v tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora, vzpostavljen z Odločbo Komisije 2008/911/ES (2). |
|
(3) |
Odločbo 2008/911/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(4) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v humani medicini – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Prilogi I in II Odločbe 2008/911/ES se spremenita v skladu s Prilogo k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 28. novembra 2011
Za Komisijo
John DALLI
Član Komisije
PRILOGA
Prilogi I in II k Odločbi 2008/911/ES se spremenita:
|
1. |
V Prilogi I se naslednja snov vstavi za Foeniculum vulgare Miller subsp. vulgare var. dulce (Miller) Thellung (sladki navadni komarček, plod): „ Hamamelis virginiana L., folium et cortex aut ramunculus destillatum“. |
|
2. |
V Prilogi II se za vpisom Foeniculum vulgare Miller subsp. vulgare var. dulce (Miller) Thellung (sladki navadni komarček, plod) vstavi naslednje: „ VPIS V SEZNAM SKUPNOSTI HAMAMELIS VIRGINIANA L., FOLIUM ET CORTEX AUT RAMUNCULUS DESTILLATUM Znanstveno ime rastline Hamamelis virginiana L. Botanična družina Hamamelidaceae Pripravka rastlinskega izvora
Sklic na monografijo Evropske farmakopeje Navedba smiselno ni potrebna. Indikaciji Indikacija (a) Tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki se uporablja za lajšanje blažjih vnetij kože in težav s suho kožo. Indikacija (b) Tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki se uporablja za začasno lajšanje težav z očmi zaradi suhosti oči ali izpostavljenosti oči vetru oziroma soncu. Izdelek je tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, namenjeno za uporabo pri navedenih indikacijah izključno na podlagi dolgotrajnih izkušenj. Vrsta tradicije Evropska Jakost Glejte ‚Odmerjanje‘. Odmerjanje Otroci, starejši od 6 let, mladostniki, odrasli in starejši bolniki Indikacija (a) Jakost, ki ustreza 5–30 % destilata v poltrdnih pripravkih, večkrat dnevno. Uporaba pri otrocih, mlajših od 6 let, ni priporočljiva (glejte poglavje ‚Posebna opozorila in previdnostni ukrepi‘). Mladostniki, odrasli in starejši bolniki Indikacija (b) Kapljice za oko (*2): destilat (2), razredčen (1:10), 2 kapljici/vsako oko, 3- do 6-krat dnevno. Uporaba pri otrocih, mlajših od 12 let, ni priporočljiva (glejte poglavje ‚Posebna opozorila in previdnostni ukrepi‘). Pot uporabe zdravila
Trajanje uporabe oziroma vse omejitve trajanja uporabe Otroci, starejši od 6 let, mladostniki, odrasli in starejši bolniki Indikacija (a) Če simptomi med uporabo zdravila ne popustijo po 2 tednih, se je treba posvetovati z zdravnikom ali usposobljenim zdravstvenim delavcem. Mladostniki, odrasli in starejši bolniki Indikacija (b) Priporočeno trajanje uporabe je 4 dni. Če simptomi med uporabo zdravila ne popustijo po 2 dneh, se je treba posvetovati z zdravnikom ali usposobljenim zdravstvenim delavcem. Druge informacije, potrebne za varno uporabo Kontraindikacije Preobčutljivost na zdravilno učinkovino. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Indikacija (a) Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov uporaba pri otrocih, mlajših od 6 let, ni priporočljiva. Indikacija (b) Pri občutkih bolečine v očesu, spremembah vida, neprekinjeni rdečini oziroma draženju očesa ali če se med uporabo zdravila stanje poslabša ali traja več kot 48 ur, se je treba posvetovati z zdravnikom ali usposobljenim zdravstvenim delavcem. Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov uporaba pri otrocih, mlajših od 12 let, ni priporočljiva. Za ekstrakte, ki vsebujejo etanol, je treba vključiti ustrezne oznake za etanol, navedene v ‚Smernicah o pomožnih snoveh na ovojnini in v navodilu za uporabo zdravil za uporabo v humani medicini‘. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Ni poročil. Nosečnost in dojenje Varnost med nosečnostjo in dojenjem ni bila ugotovljena. Ker ni zadostnih podatkov, uporaba med nosečnostjo in dojenjem ni priporočljiva. Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Neželeni učinki Indikacija (a) Pri občutljivih bolnikih se lahko pojavi alergijski kontaktni dermatitis. Pogostnost ni znana. Indikacija (b) Poročali so o primerih konjunktivitisa. Pogostnost ni znana. Če se pojavijo drugi neželeni učinki, ki niso navedeni zgoraj, se je treba posvetovati z zdravnikom ali usposobljenim zdravstvenim delavcem. Preveliko odmerjanje Ni poročil o primerih prevelikega odmerjanja. Farmacevtski podatki [če so potrebni] Navedba smiselno ni potrebna. Verjetni farmakološki učinki ali učinkovitost, ugotovljeni na podlagi dolgotrajne uporabe in izkušenj [če je potrebno za varno uporabo zdravila] Navedba smiselno ni potrebna. (*1) Po USP (USP-31- NF 26, 2008 3:3526)." (*2) Zdravilo je skladno z monografijo Evropske farmakopeje o farmacevtskih oblikah za oko (01/2008:1163).“ " |
(*1) Po USP (USP-31- NF 26, 2008 3:3526).
(*2) Zdravilo je skladno z monografijo Evropske farmakopeje o farmacevtskih oblikah za oko (01/2008:1163).“ “
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/106 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 29. novembra 2011
o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
(2011/786/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) ter zlasti člena 4(1)(a) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropske standarde v skladu z Direktivo 2001/95/ES določajo evropski organi za standardizacijo. Ti standardi morajo zagotavljati, da proizvodi izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo Direktive. |
|
(2) |
V skladu z Direktivo 2001/95/ES se domneva, da je proizvod varen, kadar je v skladu s prostovoljnimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske, sklicevanja na katere je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije. |
|
(3) |
Člen 4 Direktive 2001/95/ES določa postopek za pripravo evropskih standardov. Komisija v skladu z navedenim postopkom določi posebne varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi, in nato evropske organe za standardizacijo pooblasti za pripravo navedenih standardov. |
|
(4) |
Komisija objavi sklicevanja na sprejete evropske standarde v Uradnem listu Evropske unije. |
|
(5) |
V skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Direktive 2001/95/ES se sklicevanja na evropske standarde, ki so jih evropski organi za standardizacijo sprejeli pred začetkom veljavnosti navedene direktive, lahko objavijo v Uradnem listu Evropske unije tudi brez mandata Komisije, če zagotavljajo skladnost s splošno varnostno zahtevo iz navedene direktive. |
|
(6) |
Komisija je z Odločbo 2006/514/ES (2) v Uradnem listu Evropske unije objavila sklicevanja na evropske standarde EN 14764:2005 za mestna in treking kolesa, EN 14766:2005 za gorska kolesa, EN 14781:2005 za tekmovalna kolesa in EN 14872:2006 za prtljažnike za kolesa. |
|
(7) |
Štirje evropski standardi iz Odločbe 2006/514/ES niso podprti z mandatom Komisije v skladu s členom 4(1) Direktive 2001/95/ES. |
|
(8) |
Evropski odbor za standardizacijo (CEN) je sporočil, da bodo standardi EN 14764:2005, EN 14766:2005, EN 14781:2005 in EN 14872:2006 revidirani. Sklicevanja na revidirane standarde se ne morejo objaviti v Uradnem listu Evropske unije brez mandata Komisije, ki določa posebne varnostne zahteve. |
|
(9) |
Komisija mora zato določiti posebne varnostne zahteve za kolesa in prtljažnike za kolesa, da lahko nato evropske organe za standardizacijo pooblasti za pripravo evropskih standardov na podlagi navedenih zahtev. |
|
(10) |
Otroci lahko s kolesi za mlajše otroke, ki se ne štejejo za igrače v smislu Direktive o varnosti igrač (Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3)), kadar niso varna, dobijo hude poškodbe glave, prsnega koša, trebuha ali okončin, zlasti pri padcih. |
|
(11) |
Mladi kolesarji se pogosto poškodujejo med igranjem ali prehitro vožnjo (4) in so zlasti izpostavljeni nevarnosti padcev, ker med odraščanjem še razvijajo motorične sposobnosti in se šele učijo ravnanja s kolesom, vključno s sposobnostjo izogibanja oviram, pešcem ali drugim kolesarjem. Otroci zaradi teh dejavnikov in višjega težišča težko obdržijo ravnotežje. |
|
(12) |
Glede na zbirko podatkov o poškodbah je bilo med vsemi poškodovanimi uporabniki koles v EU 37 % otrok, starih med 5 in 9 let (5). Čeprav znaten delež teh poškodb izhaja iz prometnih nesreč, se veliko nesreč zgodi tudi med igranjem, ko se mladi kolesarji zaletijo v predmete ali druge ljudi ali preprosto padejo s kolesa. V Združenem kraljestvu se ocenjuje, da je vsako leto v bolnico pripeljanih več kot 2 000 otrok, ki so se ponesrečili med kolesarjenjem doma, in nadaljnjih 21 000, ki so se ponesrečili na krajih, kot so parki in igrišča (6). |
|
(13) |
Evropski standard EN 14765: 2005 + A1:2008 določa varnostne zahteve in preskusne metode za kolesa za mlajše otroke, ki ne spadajo v področje uporabe Direktive o varnosti igrač (Direktiva 2009/48/ES). Vendar ta standard ni podprt z mandatom Komisije. |
|
(14) |
Zato je treba določiti varnostne zahteve in pozvati k pripravi evropskih standardov v skladu z njimi za kolesa za mlajše otroke, ki se ne štejejo za igrače v smislu Direktive o varnosti igrač (Direktiva 2009/48/ES). |
|
(15) |
Ko bodo zadevni standardi na voljo in če se bo Komisija odločila, da sklicevanja nanje objavi v Uradnem listu, je treba po postopku iz člena 4(2) Direktive 2001/95/ES domnevati, da kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažniki za kolesa, ki so v skladu z navedenimi standardi, izpolnjujejo splošne varnostne zahteve iz Direktive 2001/95/ES glede varnostnih zahtev, ki jih zajemajo standardi. |
|
(16) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15 Direktive 2001/95/ES. Evropski parlament in Svet jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„kolo“ je vozilo z dvema kolesoma, ki ga poganja izključno ali zlasti voznik z lastno močjo, z izjemo vozil z dvema ali več sedeži; |
|
(b) |
„kolo za mlajše otroke“ je kolo z najvišjo višino sedeža več kot 435 mm in manj kot 635 mm, namenjeno voznikom s povprečno težo 30 kg; |
|
(c) |
„mestno in treking kolo“ je kolo z najvišjo višino sedeža 635 mm ali več, namenjeno za uporabo na javnih cestah, tudi neasfaltiranih; |
|
(d) |
„gorsko kolo“ je kolo z najvišjo višino sedeža 635 mm ali več, namenjeno za uporabo izven cest na grobem terenu, javnih cestah in javnih poteh, s primerno okrepljenim okvirjem in drugimi sestavnimi deli ter ponavadi s širokimi gumami z grobim profilom in velikim številom prestav; |
|
(e) |
„tekmovalno kolo“ je kolo z najvišjo višino sedeža 635 mm ali več, namenjeno za hitro kolesarjenje na javnih cestah. Ta kolesa so ponavadi namenjena za uporabo na asfaltiranih cestah; |
|
(f) |
„prtljažnik za kolesa“ je naprava ali posoda, z izjemo prikolic, nameščena in stalno pritrjena nad in/ali ob zadnje kolo (zadnji prtljažnik) ali nad in/ali ob sprednje kolo (sprednji prtljažnik) kolesa ter namenjena izključno za prevoz prtljage ali otrok v otroškem sedežu. |
Člen 2
V Prilogi k temu sklepu so določene posebne varnostne zahteve za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi v skladu s členom 4 Direktive 2001/95/ES.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 29. novembra 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.
(2) UL L 200, 22.7.2006, str. 35.
(3) UL L 170, 30.6.2009, str. 1.
(4) http://www.rospa.com/roadsafety/info/cycling_accidents.pdf
(5) Zbirka podatkov o poškodbah (IDB) za obdobje 2006–2008.
(6) http://www.capt.org.uk/resources/talking-about-cycle-safety
PRILOGA
DEL I
Posebne varnostne zahteve za kolesa
ODDELEK 1
Varnostne zahteve za vse vrste koles
1. Splošne zahteve
Vsa kolesa morajo biti zasnovana tako, da se prilagajajo sposobnostim vožnje in telesni pripravljenosti predvidenih uporabnikov. Posebno pozornost je treba nameniti zasnovi koles za mlajše otroke.
Pri vožnji s kolesom mora biti ob razumni in predvidljivi uporabi proizvoda stopnja tveganja za poškodbe ali ogrožanje zdravja minimalna, še sprejemljiva in skladna z visoko ravnjo zaščite zdravja in varnosti.
Vsi sestavni deli, ki so uporabniku dosegljivi med običajno ali predvideno uporabo, ne smejo povzročiti fizičnih poškodb.
Uporabnike je treba obvestiti o možnih tveganjih in nevarnostih ter o tem, kako jih preprečiti (glej oddelek o informacijah o varnosti proizvoda).
Kolesa morajo biti spredaj, zadaj in ob strani opremljena s svetili in odsevniki, ki zagotavljajo dobro vidljivost kolesa in voznika. Ta oprema mora biti v skladu z veljavnimi predpisi države, v katerih se proizvod trži.
Proizvajalec mora navesti priporočeno največjo dovoljeno nosilnost (npr. težo voznika in potnikov, prtljage, prtljažnika itn.) kolesa.
Proizvajalec mora navesti, ali je kolo primerno za nameščanje prtljažnika in (ali) otroškega sedeža.
2. Fizikalne lastnosti
Ravnanje
V celoti sestavljeno kolo mora omogočati stabilno ravnanje med vožnjo, zaviranjem, zavijanjem in usmerjanjem. Kolo mora biti možno voziti z eno roko stran od krmila (kot pri nakazovanju smeri), ne da bi to oteževalo upravljanje kolesa ali bilo nevarno za voznika.
Stabilnost
Vsi deli kolesa morajo biti zasnovani tako, da zagotavljajo raven stabilnosti, ki ustreza običajni uporabi predvidenega uporabnika.
Omogočeno mora biti, da je kolo možno voziti z eno roko stran od krmila (kot pri nakazovanju smeri), ne da bi to oteževalo upravljanje kolesa ali bilo nevarno za voznika. Kolo z naloženim prtljažnikom mora omogočati stabilno ravnanje med vožnjo, zaviranjem, zavijanjem in usmerjanjem.
Vzdržljivost/utrujenost materialov
Vsi deli kolesa morajo biti varni za predvidenega uporabnika vso življenjsko dobo proizvoda. Na teh delih mora biti po potrebi označena dovoljena obraba, po kateri jih je treba zamenjati, da se zagotovi njihovo brezhibno delovanje.
Vplive vremenskih razmer (npr. dežja) na zavorne sisteme je treba kar se da zmanjšati.
Zavorni sistemi
Kolo mora biti opremljeno z najmanj dvema neodvisnima zavornima sistemoma. Najmanj eden mora delovati na sprednjem kolesu in eden na zadnjem. Zavorni sistemi morajo biti zasnovani tako, da zagotavljajo varno zaviranje na mokrem in suhem terenu.
Odločitev o tem, ali voznik zadnjo zavoro upravlja z roko ali z nogo, mora biti v skladu z zakonodajo, običaji ali preferencami države, v katero se kolo dobavlja.
Ostri robovi
Izpostavljeni robovi, ki bi med običajno vožnjo, običajnim ravnanjem ali vzdrževanjem lahko prišli v stik z uporabnikovim telesom, ne smejo biti ostri.
Zagozditev
Kolesa ne smejo povzročati tveganja za zagozditev, ki se mu lahko izognemo z zasnovo kolesa.
Če obstaja tveganje za zagozditev med običajno uporabo ali vzdrževanjem, mora biti to omenjeno v navodilih za uporabo oziroma opozorilih na kolesu.
Štrleči deli
Štrlečim delom se je treba izogibati, če se uporabnik z njimi lahko poškoduje.
3. Mehanske lastnosti
Mehanizmi za zlaganje
Mehanizmi za zlaganje morajo biti funkcionalni, stabilni in varni pred nenamernim odprtjem med uporabo ter ne smejo povzročiti poškodb.
Pritrdilni deli
Vsi pritrdilni deli, vijaki, špice in matice, uporabljeni na kolesu, morajo biti prave velikosti in iz primernega materiala, da se preprečijo poškodbe.
Vsi pritrdilni deli in vijaki, ki so na kolesu uporabljeni na mestih, pomembnih za varnost, morajo biti dobro pritrjeni, da se prepreči nenamerno zrahljanje.
Prilagodljivost in krmilne priprave
Ravnanje z deli kolesa, ki so zasnovani tako, da se lahko prilagodijo velikosti ali postavi uporabnika, na primer s sedežem ali krmilom, mora biti enostavno in ne sme ogrožati varnosti uporabnika. V navodilih mora biti navedeno primerno orodje za njihovo prilagoditev, ob upoštevanju predvidenega uporabnika. Vse krmilne naprave morajo biti enostavno in varno dosegljive v pogojih običajne uporabe. Zasnovane in nameščene morajo biti tako, da uporabniku omogočajo ohranjanje nadzora nad kolesom. Vozniku mora biti zlasti omogočeno, da lahko zavira in menjuje prestave z vsaj eno roko na krmilu.
4. Kemične lastnosti
Vsi deli, ki se jih voznik dotika, ne smejo povzročiti nevarnosti zastrupitve predvidenega uporabnika, zlasti na kolesih za mlajše otroke.
5. Preskusne metode
Standard mora določati preskuse stabilnosti, preskuse delovanja za oceno največje obremenitve, pogonskega mehanizma, zaviranja, usmerjanja in vzdržljivosti delov okvira ter preskuse utrujenosti materialov.
6. Informacije o varnosti proizvoda
Informacije o varnosti proizvoda morajo biti v jeziku(-ih) države, v kateri se proizvod trži.
Informacije o varnosti proizvoda morajo biti zagotovljene pri vseh vrstah koles. Take informacije morajo biti čitljive, razumljive in kar se da izčrpne ter hkrati jedrnate.
Vizualni prikazi, na primer slike in risbe, morajo biti na vidnem mestu v informacijah o varnosti proizvoda.
Informacije o varnosti morajo vključevati informacije o nakupu, navodila za uporabo, čiščenje, preverjanje in vzdrževanje, oznake in opozorila ter opozarjati na morebitne nevarnosti in previdnostne ukrepe za izogib nesrečam.
Informacije o varnosti morajo vključevati navodila za pravilno namestitev odsevnikov in luči, da se zagotovi največja možna vidnost, v skladu z veljavnimi predpisi države, v katerih se proizvod trži.
Informacije o varnosti, zagotovljene ob proizvodu, ne smejo biti v nasprotju z običajno uporabo proizvoda.
Na okviru mora biti vidna in trajna oznaka zaporedne številke okvira na lahko vidnem mestu ter naziv in naslov izvajalca, ki je kolo sestavil (ali njegovega zastopnika).
ODDELEK 2
Dodatne varnostne zahteve za posamezna kolesa
Za kolesa, navedena v tem oddelku, se poleg varnostnih zahtev iz oddelka 1 uporabljajo naslednje zahteve:
1. Kolesa za mlajše otroke
Omejitve glede najvišje višine sedeža in povprečne teže temeljijo na antropometričnih podatkih (povprečna teža in dolžina nog glede na starost). Za ta kolesa se uporabljajo naslednje zahteve:
|
— |
prepovedana je uporaba kakršnih koli priprav za hitro sprostitev, |
|
— |
prepovedana je namestitev trakov in ploščic za pritrditev na pedala, |
|
— |
moč sprednjih zavor mora biti omejena, da se prepreči možnost izgube nadzora nad kolesom zaradi blokade koles, |
|
— |
omogočena mora biti namestitev ali odstranitev pomožnih koles brez odvijanja pritrdilnih delov zadnje osi, |
|
— |
kolesa za mlajše otroke ne smejo predstavljati nevarnosti zagozditve v nobenem položaju sedeža, |
|
— |
kolesa za mlajše otroke morajo biti opremljena z vsaj dvema ločenima sistemoma zaviranja, enim spredaj in enim zadaj. |
2. Gorska kolesa
Vsi varnostni sestavni deli na gorskih kolesih morajo biti zasnovani tako, da prenesejo vse sile, ki so pri običajni uporabi večje kot pri drugih vrstah koles (npr. vibracije ali udarci zaradi grobih cest, večje sile na vozne in krmilne sestavne dele in zavore), in da prenesejo zmanjšano delovanje zavor.
3. Tekmovalna kolesa
Vsi varnostni sestavni deli na tekmovalnih kolesih morajo biti zasnovani tako, da prenesejo vse sile, ki so pri običajni uporabi večje kot pri drugih vrstah koles (npr. večje hitrosti, večje sile na vozne in krmilne sestavne dele in zavore).
DEL II
Posebne varnostne zahteve za prtljažnike za kolesa
1. Splošne zahteve
Posebne zahteve in preskusne metode za prtljažnike za kolesa morajo zagotavljati varnost uporabnika in otroka, kadar se prevaža na kolesu. Proizvod mora opraviti preskuse stabilnosti in vzdržljivosti ter odpornosti na utrujenost materialov in temperature.
2. Uvrstitev
Prtljažnike je treba razvrstiti v razrede nosilnosti glede na predvideno uporabo in mesto na kolesu, kjer bo prtljažnik pritrjen.
3. Velikost
Velikost prtljažnikov, na katere se namestijo otroški sedeži, mora biti prilagojena za takšno uporabo.
4. Stabilnost
Vsi sestavni deli prtljažnika morajo biti zasnovani tako, da proizvod zagotavlja zadostno stabilnost pri običajni uporabi predvidenega uporabnika.
Deli prtljažnika morajo biti trdno sestavljeni in pritrjeni s priloženimi pripomočki za pritrditev ali pripomočki, ki jih je navedel proizvajalec, v skladu z navodili proizvajalca.
Vsi pripomočki za pritrditev morajo biti primerne velikosti.
Vplive vremenskih razmer na varnost prtljažnika je treba kar se da zmanjšati.
5. Ostri robovi
Izpostavljeni robovi, ki bi lahko med običajno vožnjo, običajnim ravnanjem ali vzdrževanjem prišli v stik s telesom voznika ali prevažanega otroka, ne smejo pomeniti tveganja za poškodbe. Konci vzmeti morajo biti zaobljeni ali zaščiteni.
6. Štrleči deli
Štrlečim delom se je treba bodisi izogibati bodisi jih ustrezno zasnovati, da se prepreči ali kar se da zmanjša tveganje za uporabnika ali prevažanega otroka.
7. Vidnost
Proizvod mora biti zasnovan tako, da kolo ostane vidno med uporabo v temi ali ob slabi vidljivosti.
8. Informacije o varnosti proizvoda
Prtljažnik mora ne glede na to, ali se prodaja ločeno kot dodatna oprema ali pa je pritrjen na kolo, vsebovati vsaj naslednje informacije za potrošnike:
|
(a) |
kako in kam na kolo je treba prtljažnik pritrditi; |
|
(b) |
stalno oznako na proizvodu o največji nosilnosti prtljažnika in opozorilo, da se te nosilnosti ne sme preseči; |
|
(c) |
primernost prtljažnika za namestitev otroškega sedeža; |
|
(d) |
opozorilo, da se prtljaga lahko varno prevaža samo na prtljažniku; |
|
(e) |
opozorilo, da se prtljažnika ne sme spreminjati; |
|
(f) |
opozorilo, da je treba pritrdilne dele dobro pritrditi in redno preverjati; |
|
(g) |
opozorilo, da se lahko kolo pri naloženem prtljažniku drugače odziva (zlasti pri usmerjanju in zaviranju); |
|
(h) |
opozorilo, da je treba prtljago ali otroški sedež dobro pritrditi na prtljažnik v skladu z navodili proizvajalca in zagotoviti, da ni odvezanih trakov, ki bi lahko prišli med kolesa; |
|
(i) |
navodila o namestitvi odbojnikov in luči, da se zagotovi stalna vidnost, zlasti pri naloženem prtljažniku; |
|
(j) |
na proizvodu morajo biti stalno vidne in čitljive informacije o nazivu in naslovu proizvajalca, uvoznika ali zastopnika, blagovna znamka, model ter številka ali referenca proizvodne serije; |
|
(k) |
informacije o vrstah koles, katerim je prtljažnik namenjen, razen če se proizvod prodaja kot del kolesa in je nanj pritrjen. |
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/112 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 29. novembra 2011
o začasnem dovoljenju državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. v zvezi z Egiptom
(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 8618)
(2011/787/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti člena 16(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (znana tudi kot Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith) je organizem, ki škoduje gomoljem Solanum tuberosum L., in je kot tak predmet ukrepov iz Direktive 2000/29/ES in Direktive Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (2). |
|
(2) |
Po odkritju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. na gomoljih Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta v Uniji, je Komisija sprejela Odločbo 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o začasni dovolitvi državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (3). Navedena odločba je prepovedala vnos gomoljev Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta v Unijo, razen če so izpolnjene nekatere zahteve. |
|
(3) |
Zadnja leta je bilo odkritih več primerov bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. na gomoljih Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta. Zato je treba pri vnosu gomoljev Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta v Unijo ohraniti nujne ukrepe proti širjenju zadevnega škodljivega organizma. |
|
(4) |
Navedene nujne ukrepe pa je treba prilagoditi stanju, ki se je izboljšalo zaradi ukrepov Egipta, in sicer zlasti z uvedbo novega nadzornega sistema za pridelavo in izvoz gomoljev Solanum tuberosum L. v Unijo. Poleg tega v uvozni sezoni 2010/2011 v Uniji ni bilo zabeleženega nobenega primera bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. |
|
(5) |
Zato je treba vnos gomoljev Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta v Unijo dovoliti, če so bili gojeni na določenih območjih, ki jih je v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi potrdil Egipt. Komisija mora državam članicam poslati seznam navedenih območij, ki ga je predložil Egipt, da bodo lahko izvajale nadzor uvoza in sledile pošiljkam. Oblikovati je treba določbo o posodobitvi navedenega seznama v primeru odkritja bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. Poleg tega je treba zahteve Unije za nadzor uvoza gomoljev Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta omejiti na intenziven postopek pregleda ob vstopu navedenih gomoljev v Unijo. |
|
(6) |
Države članice Komisiji in drugim državam članicam po vsaki uvozni sezoni predložijo natančne informacije o izvedenem uvozu, da se lahko oceni uporaba tega sklepa. |
|
(7) |
Zaradi jasnosti in racionalnosti je zato treba Odločbo 2004/4/ES razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom. |
|
(8) |
Zagotoviti je treba možnost pregleda tega sklepa. |
|
(9) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Neokužena območja
1. Vstop gomoljev Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta na ozemlje Unije se dovoli, če so bili gojeni na območjih, vključenih na seznam neokuženih območij iz odstavka 2, in če so izpolnjene zahteve iz Priloge.
2. Komisija državam članicam pred vsako uvozno sezono pošlje seznam neokuženih območij, ki ga je predložil Egipt in zajema neokužena območja, ugotovljena v skladu z „mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe organizacije FAO, četrti del: Stalni nadzor škodljivih organizmov – Zahteve za osnovanje nenapadenih območij“.
3. Ko Komisija in Egipt prejmeta obvestilo o odkritju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., se območje, s katerega izvirajo odkriti gomolji Solanum tuberosum L., izključi iz seznama neokuženih območij iz odstavka 2, dokler niso znani rezultati preiskave, ki jo izvede Egipt. Komisija državam članicam pošlje rezultate navedene preiskave in, če je ustrezno, posodobljen seznam neokuženih območij, ki ga predloži Egipt.
Člen 2
Predložitev informacij in obvestil
1. Države članice uvoznice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto pred 31. avgustom predložijo informacije o količinah, uvoženih v pretekli uvozni sezoni v skladu s tem sklepom, natančno tehnično poročilo o pregledih iz člena 4 Priloge in preskusih na latentno okužbo iz točke 5 Priloge ter izvode vseh uradnih fitosanitarnih spričeval.
2. Ko države članice v skladu s točko 6 Priloge Komisijo obvestijo o sumu ali potrjenem odkritju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., navedenemu obvestilu priložijo izvode ustreznih uradnih fitosanitarnih spričeval in njihove priloge.
3. Obvestilo iz odstavka 2 zajema le pošiljko, ki je sestavljena iz partij z enakim poreklom.
Člen 3
Razveljavitev
Odločba 2004/4/ES se razveljavi.
Člen 4
Pregled
Komisija ta sklep pregleda do 30. septembra 2012.
Člen 5
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 29. novembra 2011
Za Komisijo
John DALLI
Član Komisije
(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
PRILOGA
Zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, iz člena 1 poleg zahtev za gomolje Solanum tuberosum L. iz delov A in B prilog I, II in IV k Direktivi 2000/29/ES.
1. Zahteve glede neokuženih območij
Neokužena območja iz člena 1 obsegajo „sektor“ (že vzpostavljeno upravno enoto, ki zajema skupino „povodij“) ali „povodje“ (namakalno enoto) in se identificirajo s posameznimi uradnimi kodnimi številkami.
2. Zahteve glede gomoljev Solanum tuberosum L., ki se uvažajo
|
2.1 |
Gomolji Solanum tuberosum L., ki se uvažajo v Unijo, morajo biti v Egiptu podvrženi intenzivnemu nadzornemu postopku, ki zagotavlja neprisotnost bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. Intenzivni nadzorni postopek zajema pogoje rasti, preglede na mestu samem, prevoz, embaliranje, preglede pred uvozom in preskušanje. |
|
2.2 |
Gomolji Solanum tuberosum L., ki se uvažajo v Unijo, morajo biti:
|
3. Zahteve glede vstopnih mest
|
3.1 |
Države članice morajo Komisijo obvestiti o vstopnih mestih, odobrenih za uvoz gomoljev Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta, ter o imenu in naslovu uradnega organa, ki je pristojen za vsako vstopno mesto. Komisija o tem obvesti druge države članice in Egipt. |
|
3.2 |
Pristojni uradni organ, zadolžen za vstopno mesto, mora biti predhodno obveščen o najverjetnejšem času prihoda pošiljk gomoljev Solanum tuberosum L. s poreklom iz Egipta in tudi o njihovih količinah. |
4. Zahteve glede pregledov
|
4.1 |
Na vstopnem mestu se gomolji Solanum tuberosum L. pregledajo v skladu s členom 13a(1) Direktive 2000/29/ES, taki pregledi pa se izvajajo na vzorcih prerezanih gomoljev, ki zajemajo najmanj 200 gomoljev, vzetih iz vsake partije v pošiljki, ali če partija presega 25 ton, iz vsakih 25 ton ali njihovega dela v takšni partiji. |
|
4.2 |
Vsaka partija pošiljke ostane pod uradnim nadzorom in se ne sme tržiti ali uporabljati, dokler se pri navedenem pregledu ne potrdi, da bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. ni prisotna ali ni suma nanjo. Če se v partiji odkrijejo značilni ali sumljivi simptomi bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., vse preostale partije v pošiljki in partije v drugih pošiljkah, ki izvirajo z istega območja, ostanejo pod uradnim nadzorom, dokler v zadevni partiji ni potrjena ali ovržena prisotnost bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. |
|
4.3 |
Če se pri pregledu odkrijejo značilni ali sumljivi simptomi bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., se prisotnost bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. potrdi ali ovrže s preskusi v skladu s preskusno shemo iz Direktive 98/57/ES. Če se prisotnost bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. potrdi, se partija, iz katere je bil odvzeti vzorec, zavrne ali uniči ali se odobri pošiljanje izdelkov izven Unije, vse preostale partije v pošiljki z istega območja pa so predmet preskusov v skladu s točko 5. |
5. Zahteve glede preskušanja na latentno okužbo
|
5.1 |
Poleg pregledov iz točke 4 se preskušanje na latentno okužbo izvede na vzorcih, odvzetih z vsakega območja iz točke 1, in sicer v skladu s preskusno shemo iz Direktive 98/57/ES. Med uvozno sezono se iz vsakega sektorja ali povodja odvzame najmanj en vzorec na območje iz točke 1, in sicer po 200 gomoljev na vzorec iz posamezne partije. Vzorec, izbran za preskus na latentno okužbo, se pregleda tudi tako, da se gomolji razrežejo. Pri vsakem vzorcu, ki je bil preskušen in potrjeno pozitiven, se vsi preostali krompirjevi ekstrakti zadržijo in ustrezno shranijo. |
|
5.2 |
Vsaka partija, iz katere so bili odvzeti vzorci, ostane pod uradnim nadzorom in se ne sme tržiti ali uporabljati, dokler preskusi ne potrdijo, da bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. ni prisotna. Če se prisotnost bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. potrdi, se partija, iz katere je bil odvzeti vzorec, zavrne ali uniči ali se odobri pošiljanje izdelkov izven Unije. |
6. Zahteve glede obvestil
Države članice v primeru suma in potrjenega odkritja bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. o tem nemudoma obvestijo Komisijo in Egipt. Obvestilo o sumljivem odkritju temelji na pozitivnem rezultatu hitrih presejalnih testov iz točke 1 oddelka I in oddelka II Priloge II k Direktivi 98/57/ES ali presejalnih testov iz točke 2 oddelka I in oddelka II Priloge II k navedeni direktivi.
7. Zahteve o označevanju
Države članice določijo ustrezne zahteve o označevanju, kar zadeva gomolje Solanum tuberosum L., vključno z zahtevo o navedbi egiptovskega porekla, da se prepreči sajenje gomoljev Solanum tuberosum L. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe za odlaganje odpadkov po embaliranju ali predelavi gomoljev Solanum tuberosum L., da se zaradi možne latentne okužbe prepreči kakršno koli širjenje bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/116 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 3. novembra 2011
o spremembah Sklepa ECB/2010/23 o razporeditvi denarnega prihodka nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro
(ECB/2011/18)
(2011/788/EU)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 32 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sklep ECB/2010/23 z dne 25. novembra 2010 o razporeditvi denarnega prihodka nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (1), vzpostavlja mehanizem za združevanje in razporejanje denarnega prihodka, ki izvira iz operacij denarne politike. |
|
(2) |
Sklep ECB/2011/17 z dne 3. novembra 2011 o izvajanju drugega programa nakupa kritih obveznic (2) predvideva vzpostavitev drugega programa za nakup kritih obveznic za namene denarne politike. |
|
(3) |
Svet ECB meni, da bi se za krite obveznice, kupljene v skladu s Sklepom ECB/2011/17, moralo šteti, tako kot za tiste, kupljene v skladu s Sklepom ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (3), da ustvarjajo prihodek po referenčni obrestni meri, kakor je opredeljena v Sklepu ECB/2010/23. |
|
(4) |
Sklep ECB/2010/23 je treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sprememba
Člen 3(1) Sklepa ECB/2010/23 se nadomesti z naslednjim:
„1. Znesek denarnih prihodkov se za vsako NCB določi z merjenjem dejanskega prihodka, ki izvira iz sredstev za posebno označitev, knjiženih v njenih poslovnih knjigah. Izjema od tega so zlato, za katero se šteje, da ne ustvarja prihodka, in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike v skladu s Sklepom ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (*1) in Sklepom ECB/2011/17 z dne 3. novembra 2011 o izvajanju drugega programa nakupa kritih obveznic (*2), za katere se šteje, da ustvarjajo denarni prihodek po referenčni obrestni meri.
Člen 2
Končna določba
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2011.
V Frankfurtu na Majni, 3. novembra 2011
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 35, 9.2.2011, str. 17.
|
2.12.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 319/117 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 16. novembra 2011
o določitvi podrobnih pravil in postopkov izvajanja pogojev za primernost centralnih depotnih družb za dostop do storitev TARGET2-Securities
(ECB/2011/20)
(2011/789/EU)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 3.1 in 12.1 ter členov 17, 18 in 22 Statuta,
ob upoštevanju Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (1) ter zlasti člena 10 Direktive,
ob upoštevanju Smernice ECB/2010/2 z dne 21. aprila 2010 o TARGET2-Securities (2) ter zlasti člena 4(2)(d) in člena 15 Smernice,
ob upoštevanju Sklepa ECB/2009/6 z dne 19. marca 2009 o ustanovitvi Odbora za program TARGET2-Securities (TARGET2-Securities Programme Board) (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Člen 15 Smernice ECB/2010/2 določa pogoje za primernost centralnih depotnih družb (CDD) za dostop do storitev TARGET2-Securities (T2S). |
|
(2) |
Treba je vzpostaviti postopke prijave CDD za dostop do storitev T2S in postopke, po katerih CDD zahteva odstopanje od pogoja 5 za dostop CDD – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sklepu:
|
1. |
»poročilo o oceni« pomeni pisno dokumentacijo, ki vsebuje: (a) poročilo o oceni skladnosti CDD s pogojem 2 za dostop CDD, ki ga sestavijo ustrezni pristojni organi; in (b) samooceno CDD glede njene skladnosti s pogoji 1, 3, 4 in 5 za dostop CDD; |
|
2. |
»centralna banka (CB)« pomeni Evropsko centralno banko, nacionalne centralne banke (NCB) držav članic, katerih valuta je euro, NCB držav članic, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: NCB zunaj euroobmočja), katero koli centralno banko ali ustrezen pristojni organ iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (v nadaljnjem besedilu: centralna banka iz EGP) in katero koli centralno banko ali ustrezen pristojni organ države zunaj EGP (v nadaljnjem besedilu: druga centralna banka), kadar valuta takšne NCB zunaj euroobmočja, centralne banke iz EGP ali druge centralne banke velja za primerno v skladu s členom 18 Smernice ECB/2010/2; |
|
3. |
»pogoj 1 za dostop CDD« pomeni pogoj, določen v členu 15(1)(a) Smernice ECB/2010/2, tj. da so CDD primerne za dostop do storitev T2S, če so bile sporočene Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge v skladu s členom 10 Direktive 98/26/ES ali, v primeru CDD iz države zunaj EGP, delujejo v pravnem in regulativnem okviru, ki je enakovreden okviru, veljavnemu v Uniji; |
|
4. |
»pogoj 2 za dostop CDD« pomeni pogoj, določen v členu 15(1)(b) Smernice ECB/2010/2, tj. da so CDD primerne za dostop do storitev T2S, če so jim pristojni organi izdali pozitivno oceno glede izpolnjevanja priporočil Evropskega sistema centralnih bank/Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje za sisteme poravnave vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: priporočila ESCB/CESR) (4); |
|
5. |
»pogoj 3 za dostop CDD« pomeni pogoj, določen v členu 15(1)(c) Smernice ECB/2010/2, tj. da so CDD primerne za dostop do storitev T2S, če dajo na zahtevo vsak vrednostni papir/mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (ISIN), kjer so CDD izdajateljica, ali tehnična izdajateljica, na voljo drugim CDD v T2S; |
|
6. |
»pogoj 4 za dostop CDD« pomeni pogoj, določen v členu 15(1)(d) Smernice ECB/2010/2, tj. da so CDD primerne za dostop do storitev T2S, če se zavežejo, da bodo drugim CDD v T2S ponujale osnovne skrbniške storitve brez diskriminacije; |
|
7. |
»pogoj 5 za dostop CDD« pomeni pogoj, določen v členu 15(1)(e) Smernice ECB/2010/2, tj. da so CDD primerne za dostop do storitev T2S, če se zavežejo drugim CDD v T2S, da bodo izvajale poravnavo v centralnobančnem denarju v T2S, če bo zadevna valuta na voljo v T2S; |
|
8. |
»ustrezni pristojni organi« pomenijo CB in regulativne organe, ki so pristojni za pregled in/ali nadzor nad določeno CDD in odgovorni za ocenjevanje skladnosti CDD z ustreznimi priznanimi standardi; |
|
9. |
»neposredno povezana stranka« pomeni stranko T2S, ki ima tehnične zmožnosti, ki ji omogočajo, da dostopa do T2S in uporablja njegove storitve poravnave vrednostnih papirjev, ne da bi morala CDD delovati kot tehnični vmesnik; |
|
10. |
»stranka T2S« pomeni pravni subjekt ali, na nekaterih trgih, posameznika, ki je v pogodbenem razmerju s CDD v T2S za obdelavo svojih aktivnosti, povezanih s poravnavo, v T2S in nima nujno računa vrednostnih papirjev pri CDD; |
|
11. |
»Odbor za program T2S« pomeni organ upravljanja v Eurosistemu, ustanovljen na podlagi Sklepa ECB/2009/6, kakor je opredeljen v členu 2 Smernice ECB/2010/2, ali njegovega naslednika; |
|
12. |
»Svetovalna skupina za T2S« pomeni forum, opredeljen v členu 7 Smernice ECB/2010/2; |
|
13. |
»sporazum o udeležbi valute« pomeni sporazum, ki ga skleneta Eurosistem in NCB zunaj euroobmočja ali organ, odgovoren za valuto, ki ni euro, za namen poravnave transakcij z vrednostnimi papirji v centralnobančnem denarju v valutah, ki niso euro. |
Člen 2
Vsebina in področje uporabe
1. Pet pogojev za primernost CDD za dostop do storitev T2S, ki so določeni v členu 15 Smernice ECB/2010/2 (v nadaljnjem besedilu: pet pogojev za dostop CDD), se izvaja v skladu s postopki, določenimi v členih 3 do 5 tega sklepa, in pravili v Prilogi.
2. Ta sklep se ne uporablja za neposredno povezane stranke, ki so v pravnem razmerju s CDD.
Člen 3
Postopek prijave
1. Da bi se CDD prijavila za storitve T2S, mora predložiti: (a) prijavo Svetu ECB; in (b) ob svoji migraciji v T2S poročilo o oceni.
2. Poročilo o oceni mora izkazovati, da CDD ob migraciji v T2S izpolnjuje pet pogojev za dostop CDD, navajati stopnjo izpolnjevanja vsakega pogoja za dostop CDD v skladu z naslednjimi kategorijami: skladno, delno skladno in ni relevantno ter vsebovati razloge, pojasnila in ustrezne dokaze CDD.
3. Odbor za program T2S na podlagi zgoraj navedene dokumentacije predloži Svetu ECB predlog glede prijave CDD za dostop do storitev T2S. Odbor za program T2S lahko za potrebe priprave svojega predloga zahteva pojasnila od CDD, ki se prijavlja, ali ji postavi vprašanja.
4. Potem, ko Odbor za program T2S posreduje predlog Svetu ECB, ta sprejme odločitev o prijavi CDD in o njej pisno obvesti to CDD najkasneje v dveh mesecih od: (a) datuma prejema prijave; ali (b) datuma prejema odgovora na kakršno koli zahtevo za pojasnila ali postavljena vprašanja Odbora za program T2S na podlagi odstavka 3. Kadar Svet ECB zavrne prijavo, mora to odločitev obrazložiti.
Člen 4
Postopek za odobritev odstopanja od pogoja 5 za dostop CDD
1. CDD lahko vloži zahtevo za odstopanje od pogoja 5 za dostop CDD zaradi svojih posebnih operativnih ali tehničnih okoliščin.
2. Da bi se o zahtevi za odstopanje presojalo, jo mora CDD vložiti pri Odboru za program T2S in mu predložiti dokazila o tem:
|
(a) |
da gre za odstopanje za zelo omejen obseg poravnav glede na njihov delež v povprečnem dnevnem obsegu vseh navodil po načelu dostava proti plačilu, ki jih CDD prejme na mesečni ravni, in da bi bili stroški poravnave teh transakcij v T2S za CDD previsoki; |
|
(b) |
da je CDD vzpostavila tehnična in operativna varovala, ki zagotavljajo, da bo odstopanje ostalo v okviru omejitve iz točke (a); |
|
(c) |
da si je CDD po najboljših močeh prizadevala, da bi izpolnila pogoj 5 za dostop CDD. |
3. Po prejemu takšne zahteve za odstopanje:
|
(a) |
Odbor za program T2S predloži zahtevo CDD in svojo predhodno oceno te zahteve Svetovalni skupini za T2S; |
|
(b) |
Svetovalna skupina za T2S poda Odboru za program T2S nasvet glede zahteve brez odlašanja in pravočasno, da se lahko upošteva; |
|
(c) |
po prejemu nasveta Svetovalne skupine za T2S Odbor za program T2S pripravi končno oceno in jo skupaj z vsemi dokumenti predloži Svetu ECB; |
|
(d) |
Svet ECB izda obrazloženo odločitev o zahtevi za odstopanje; |
|
(e) |
Odbor za program T2S pisno obvesti CDD in Svetovalno skupino za T2S o obrazloženi odločitvi Sveta ECB. |
4. CDD, ki jo določi CB, ki je podpisala sporazum o udeležbi valute in se je odločila za poravnavo svojih transakcij denarne politike v centralnobančnem denarju zunaj T2S, vloži zahtevo za odstopanje, da bi lahko poravnavala takšne transakcije denarne politike v centralnobančnem denarju zunaj T2S. V tem primeru se odstopanje odobri, če: (a) je Eurosistem prejel vse potrebne informacije o tehničnem delovanju takšne poravnave; in (b) zaradi takšne poravnave niso potrebne spremembe funkcionalnosti T2S niti nanjo ni negativnega vpliva. Centralni banki, ki je določila CDD, je treba dati možnost, da o takšni zahtevi za odstopanje poda mnenje.
5. CDD z odstopanjem zagotavlja Odboru za program T2S mesečna poročila, s katerimi dokazuje, da še vedno izpolnjuje pogoje za odstopanje, vključno z dogovorjeno omejitvijo iz odstavka 2(a). CDD z odstopanjem na podlagi odstavka 4 zagotavlja Odboru za program T2S mesečna poročila o stanju.
6. Če CDD z odstopanjem v šestmesečnem obdobju vztrajno prekoračuje dogovorjeno omejitev iz odstavka 2(a), Svet ECB prekliče odstopanje zaradi neizpolnjevanja pogoja 5 za dostop CDD in Odbor za program T2S o tem obvesti CDD.
7. Po preklicu odstopanja lahko CDD vloži novo zahtevo za odstopanje v skladu s postopkom, določenim v tem členu.
8. V primeru krizne situacije, ki bi lahko vplivala na finančno stabilnost države ali na nalogo zadevne CB, da varuje integriteto svoje valute, in zaradi katere je CB zadevne države prešla na način poravnave v izrednih razmerah kot del njenega načrta kriznega upravljanja, CDD, ki jo določi ta CB, vloži pri Odboru za program T2S zahtevo za začasno odstopanje od pogoja 5 za dostop CDD in lahko začasno izvaja poravnavo na drugačen način. Svet ECB izda o takšni zahtevi obrazloženo odločitev, pri čemer upošteva mnenje zadevne CB o situaciji, ki upravičuje začasno odstopanje od pogoja 5 za dostop CDD. Zadevna CB najmanj enkrat mesečno poroča Odboru za program T2S o svoji oceni stanja.
Člen 5
Stalno izpolnjevanje petih pogojev za dostop CDD
1. CDD, ki ima dostop do storitev T2S, mora po migraciji v T2S stalno izpolnjevati pet pogojev za dostop in pri tem:
|
(a) |
zlasti prek zanesljive samoocene, ki jo izvede vsako leto in podkrepi z ustrezno dokumentacijo, zagotavljati, da še vedno izpolnjuje pogoje 1, 3, 4 in 5 za dostop CDD. Samooceni mora biti priložena zadnja ocena ustreznih pristojnih organov glede skladnosti CDD s pogojem 2; |
|
(b) |
Odboru za program T2S brez odlašanja zagotoviti zadnjo redno ali priložnostno oceno ustreznih pristojnih organov glede njene skladnosti s pogojem 2 za dostop CDD; |
|
(c) |
v primeru bistvenih sprememb v svojem sistemu od ustreznih pristojnih organov zahtevati novo oceno svoje skladnosti s pogojem 2 za dostop CDD; |
|
(d) |
obvestiti Odbor za program T2S, kadar je v oceni ustreznega pristojnega organa ali samooceni ugotovljeno neizpolnjevanje katerega koli od petih pogojev za dostop CDD; |
|
(e) |
na zahtevo Odbora za program T2S zagotoviti poročilo o oceni, ki izkazuje, da CDD še vedno izpolnjuje pet pogojev za dostop CDD. |
2. Odbor za program T2S lahko izvede lastno oceno in spremlja skladnost s petimi pogoji za dostop CDD ali zahteva informacije od CDD, razen glede pogoja 2 za dostop CDD. Kadar Odbor za program T2S presodi, da CDD ne izpolnjuje katerega od petih pogojev za dostop CDD, sproži postopek, določen v pogodbah s CDD na podlagi člena 16 Smernice ECB/2010/2.
Člen 6
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Frankfurtu na Majni, 16. novembra 2011
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.
(2) UL L 118, 12.5.2010, str. 65.
(3) UL L 102, 22.4.2009, str. 12.
(4) Dostopno na spletni strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge na naslovu www.esma.europa.eu.
PRILOGA
PODROBNA PRAVILA IZVAJANJA PETIH POGOJEV ZA DOSTOP CENTRALNIH DEPOTNIH DRUŽB
V tej prilogi:
|
— |
»osnovne skrbniške storitve« pomenijo vodenje in upravljanje vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov, katerih imetniki so tretje osebe, s strani subjekta, ki je pooblaščen za te naloge. Te storitve vključujejo hrambo vrednostnih papirjev, razdeljevanje obresti in dividend od vrednostnih papirjev v hrambi ter obdelavo korporacijskih dejanj v zvezi s temi vrednostnimi papirji; |
|
— |
»CDD vlagateljica« pri povezavah med centralnimi depotnimi družbami (CDD) pomeni CDD, ki odpre račun pri drugi CDD (CDD izdajateljici), da omogoči poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji med CDD; |
|
— |
»CDD izdajateljica« pomeni CDD, pri kateri so bili vrednostni papirji izdani in razdeljeni v imenu izdajatelja. CDD izdajateljica je odgovorna za obdelavo korporacijskih dejanj v imenu izdajatelja. CDD izdajateljica v svojih evidencah vodi račune v imenu CDD vlagateljic za prenos vrednostnih papirjev CDD vlagateljicam; |
|
— |
»CDD tehnična izdajateljica« pomeni CDD vlagateljico, ki ima vrednostne papirje pri CDD izdajateljici, ki ne sodeluje v T2S, in se za potrebe delovanja T2S v zvezi s temi vrednostnimi papirji šteje za CDD izdajateljico; |
|
— |
»deleži v investicijskem skladu« pomenijo dele lastništva neto premoženja investicijskega sklada, ki jih vlagatelji prejmejo v zameno za svoj kapitalski vložek. |
I. Podrobnosti izvajanja pogoja 1 za dostop CDD
Za prejem pozitivne ocene glede izpolnjevanja tega pogoja:
|
(a) |
mora biti v primeru CDD s sedežem v državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ta CDD uvrščena na seznam določenih sistemov, ki se vodi v skladu s členom 10 Direktive 98/26/ES; in |
|
(b) |
je treba v primeru CDD s sedežem v državi zunaj EGP predložiti pravno mnenje, po potrebi posodobljeno v primeru bistvenih sprememb, ki bi lahko vplivale nanj, ali na zahtevo Odbora za program T2S, ki ga izda družba, ki jo odobri Odbor za program T2S, to mnenje pa mora potrjevati, da CDD deluje v pravnem in regulativnem okviru, ki je enakovreden okviru, veljavnemu v Uniji. |
II. Podrobnosti izvajanja pogoja 2 za dostop CDD
Če CDD ne izpolnjuje v celoti priporočil ESCB/CESR, mora obvestiti Odbor za program T2S o ustreznih podrobnostih ter predložiti pojasnila in dokazila glede tistih priporočil ESCB/CESR, ki jih ne izpolnjuje. CDD predloži Odboru za program T2S tudi ugotovitve ustreznih pristojnih organov iz poročila o oceni. Ugotovitve iz ocene bodo obravnavane v skladu z ustreznimi postopki prijave za dostop do storitev T2S in v okviru stalnega izpolnjevanja petih pogojev za dostop CDD. Če CDD, ki ima dostop do storitev T2S, več ne izpolnjuje katerega od petih pogojev za dostop CDD, Odbor za program T2S sproži postopek, določen v pogodbah s CDD.
CDD izpolni ta pogoj za dostop CDD, če:
|
(a) |
so v primeru CDD s sedežem v državi EGP ustrezni pristojni organi tej CDD izdali pozitivno oceno glede izpolnjevanja priporočil ESCB/CESR; in |
|
(b) |
so v primeru CDD s sedežem v državi zunaj EGP ustrezni pristojni organi tej CDD izdali pozitivno oceno glede izpolnjevanja priporočil ESCB/CESR ali enakovrednih standardov, kot so lastni standardi ustreznega pristojnega organa ali priporočila CPSS/IOSCO (1). V slednjem primeru je treba Odboru za program T2S oziroma Svetu ECB predložiti dokazilo, da je bila CDD ocenjena po standardih podobne ravni in narave. |
Če ocena ustreznih pristojnih organov vsebuje zaupne informacije, mora CDD zagotoviti splošen povzetek ali ugotovitev iz ocene, da prikaže raven svoje skladnosti.
III. Podrobnosti izvajanja pogoja za dostop CDD 3
Od CDD, ki ima dostop do storitev T2S, se ne zahteva, da za vsak vrednostni papir/ISIN, ki ga izdaja ali za katerega deluje kot CDD tehnična izdajateljica, vodi vse račune in vsa stanja v T2S. Mora pa dati vrednostni papir/ISIN na voljo brez dodatnih stroškov, brez odlašanja in po pogodbi, ki ne postavlja nerazumnih pogojev za zahteve uporabnikov CDD vlagateljice v T2S. Zaradi pravnih omejitev čezmejnega razdeljevanja, ki veljajo za izdajatelje deležev v investicijskem skladu, nekateri deleži v investicijskih skladih morda niso samodejno na voljo CDD vlagateljici, ki odpre račun pri CDD izdajateljici.
CDD izdajateljica mora spoštovati nacionalni regulativni okvir, ne sme pa prevaliti stroškov, ki ji nastanejo zaradi spoštovanja tega okvira, na druge CDD v T2S. S to zahtevo se zagotavlja, da stroški spoštovanja nacionalnega regulativnega okvira ostanejo na lokalni ravni in da med CDD v T2S velja recipročnost. Poleg tega se s to zahtevo spodbuja čim večje usklajevanje procesov poravnave v T2S.
CDD izdajateljica mora spoštovati nacionalni regulativni okvir, mora pa tudi podpreti CDD vlagateljico, ki zahteva dostop, in ne sme zaračunati dodatnih stroškov za poravnavo. Vsaka zamuda zaradi spoštovanja nacionalnega regulativnega okvira mora veljati enako za vse stranke.
CDD vlagateljica lahko zahteva vrednostni papir/ISIN, ki še ni na voljo v T2S, od ustrezne CDD izdajateljice ali CDD tehnične izdajateljice. CDD izdajateljica ali CDD tehnična izdajateljica po prejemu takšne zahteve vnese vse referenčne podatke o vrednostnem papirju v T2S in omogoči dostop do njih v časovnem okviru, opredeljenem v priročniku za operativne postopke, ki ga Eurosistem zagotovi CDD in CB.
Pod pogojem, da je CDD vlagateljica podpisala potrebne pogodbene pogoje, ji CDD izdajateljica brez nepotrebnega odlašanja odpre najmanj en račun vrednostnih papirjev za posamezen vrednostni papir/ISIN. Če CDD izdajateljica odkloni odprtje računa vrednostnih papirjev ali zagotovitev dostopa CDD vlagateljice do vrednostnih papirjev CDD izdajateljice, to pomeni neizpolnjevanje pogoja 3 za dostop CDD.
CDD vlagateljica mora poročati Odboru za program T2S o vsakem primeru, ko CDD izdajateljica ne izpolnjuje pogoja 3 za dostop CDD. Odbor za program T2S bo glede na naravo in pogostost neizpolnjevanja presodil, ali gre pri CDD izdajateljici za vztrajno neizpolnjevanje, in v tem primeru se bo uporabil postopek, določen v pogodbah s CDD na podlagi člena 16 Smernice ECB/2010/2.
IV. Podrobnosti izvajanja pogoja 4 za dostop CDD
Ta pogoj za dostop CDD je skladen s Smernico o dostopu in interoperabilnosti (2), ki določa, da morajo imeti CDD vlagateljice dostop do storitev CDD izdajateljice pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse druge običajne udeležence CDD izdajateljice.
Da bi CDD vlagateljica zagotovila storitve poravnave za vrednostne papirje, ki jih izda CDD izdajateljica, mora svojim udeležencem zagotoviti tudi osnovne skrbniške storitve v zvezi s temi vrednostnimi papirji. T2S ponuja temeljno poravnavo denarja in vrednostnih papirjev v centralnobančnem denarju, pri čemer se osnovne skrbniške storitve zagotavljajo zunaj T2S.
CDD izdajateljica mora izpolnjevati standarde podskupine za korporacijska dejanja v T2S (3) ter vse ustrezne standarde T2S in tržne običaje.
CDD vlagateljico je treba obravnavati kot vsako drugo stranko CDD izdajateljice. CDD izdajateljica ne sme postavljati tehničnih ovir ali ponujati ugodnejših pogojev za dostop CDD vlagateljic do osnovnih skrbniških storitev.
V. Podrobnosti izvajanja pogoja 5 za dostop CDD
Pri izvajanju pogoja 5 za dostop CDD je treba ohraniti enake konkurenčne pogoje med trgi z neposrednim in posrednim imetništvom. CDD s trga z neposrednim imetništvom lahko načeloma migrira v T2S tako, da integrira vse svoje račune vrednostnih papirjev v T2S, ali pa tako, da uporabi večstopenjski model s tehničnimi računi udeležencev v T2S in računi končnih vlagateljev, ki ostanejo na lokalni platformi CDD. Pogoj 5 za dostop CDD je v celoti izpolnjen, če trg z neposrednim imetništvom izbere popolno integracijo in vodenje vseh svojih računov vrednostnih papirjev v T2S. Če pa trg z neposrednim imetništvom izbere migracijo v T2S po večstopenjskem modelu, mora Odbor za program T2S v svoji oceni s tem povezanih procesov znotraj in zunaj T2S ob upoštevanju bistva pogoja 5 za dostop CDD navesti, ali mora ta trg zahtevati odstopanje od pogoja 5 za dostop CDD.
(1) Priporočila za sisteme poravnave vrednostih papirjev Odbora za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) in Tehničnega odbora Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), dostopna na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu www.bis.org.
(2) The Access and Interoperability Guideline z dne 28. junija 2007, ki opredeljuje načela in pogoje za dostop in interoperabilnost v skladu s Kodeksom ravnanja, dostopno na spletni strani Evropske komisije na naslovu http://ec.europa.eu.
(3) Dostopno na spletni strani Evropske centralne banke na naslovu www.ecb.europa.eu.