(1)

Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v okviru pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)

Pogajanja je vodila Komisija v okviru pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet.

(3)

Ta pogajanja so bila sklenjena in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 7. septembra 2010.

(4)

Sporazum je bil podpisan v imenu Unije 28. aprila 2011, s pridržkom njegove poznejše sklenitve, v skladu s Sklepom Sveta 2011/255/EU (1).

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

(1)

Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v okviru pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji.

(2)

Pogajanja je vodila Komisija v okviru pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet.

(3)

Ta pogajanja so bila sklenjena in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 15. junija 2010.

(4)

Sporazum je bil podpisan v imenu Evropske unije dne 24. maja 2011, s pridržkom njegove sklenitve, v skladu s Sklepom Sveta 2011/247/EU (1).

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

(1)

Svet je 29. januarja 2007 pooblastil Komisijo, da na podlagi člena XXIV:6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 začne pogajanja z nekaterimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v okviru pristopa Republike Bolgarije in Republike Romunije k Evropski uniji.

(2)

Pogajanja je vodila Komisija v okviru pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet.

(3)

Ta pogajanja so se zaključila in Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Argentinsko republiko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Republike Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 22. septembra 2010.

(4)

Sporazum je bil podpisan v imenu Unije dne 20. aprila 2011 s pridržkom njegove poznejše sklenitve v skladu s Sklepom Sveta 2011/256/EU (1).

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 1245/2010 (2) določa odprtje uvoznih tarifnih kvot Unije za ovce, koze ter ovčje meso in kozje meso za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011.

(2)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Avstralijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 2011/768/EU (4), določa, da se Avstraliji dodeli dodatna letna tarifna kvota 400 ton (mase klavnega trupa), ki se doda k razpoložljivi količini za leto 2011 v skladu z Uredbo (EU) št. 1245/2010.

(3)

Uredbo (ES) št. 1245/2010 je treba zato ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Namen Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta je vzpostavitev okvira za zagotavljanje usklajenih podatkov o parametrih pnevmatik z označevanjem, ki končnim uporabnikom omogočajo, da so pri nakupu pnevmatik dobro obveščeni.

(2)

Razvrstitev pnevmatik glede na izkoristek goriva določa njihov kotalni upor. Merjenje kotalnega upora mora biti ponovljivo; da bi zagotovili pošteno primerjavo pnevmatik različnih dobaviteljev, morajo testi na enakih pnevmatikah v različnih laboratorijih dati enake rezultate. Poleg tega dobra ponovljivost rezultatov testiranja preprečuje, da bi organi za nadzor trga pri testiranju enakih pnevmatik dobili drugačne rezultate kot dobavitelji.

(3)

Postopek za uskladitev testnih laboratorijev v zvezi z merjenjem kotalnega upora bi izboljšal ponovljivost rezultatov testiranja.

(4)

Ker je bila na ravni ISO razvita primerna usklajena metoda testiranja oprijema na mokri podlagi, bi bilo v skladu s členom 11(a) Uredbe (ES) št. 1222/2009 sedaj treba za pnevmatike C2 in C3 uvesti razvrščanje glede na oprijem na mokri podlagi.

(5)

Jasnost postopka preverjanja, določenega v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1222/2009, bi bilo treba izboljšati z uvedbo mejnih vrednosti, ob upoštevanju katerih se šteje, da so navedene vrednosti, uporabljene za zahteve glede označevanja, v skladu z zadevno uredbo.

(6)

Uredbo (ES) št. 1222/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 13 Uredbe (ES) št. 1222/2009 –

1.

Priloga I, del A: Razredi glede na izkoristek goriva; prvi stavek se nadomesti z naslednjim:

„Razrede glede na izkoristek goriva je treba določiti na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU) v skladu z lestvico oznak od „A“ do „G“, ki je določena v nadaljevanju, in izmeriti v skladu s Prilogo 6 k Uredbi UNECE št. 117 in njenimi nadaljnjimi spremembami ter uskladiti v skladu s postopkom, določenim v Prilogi IVa.“;

2.

v Prilogi I, del B: Razredi glede na oprijem na mokri podlagi; besedilo in tabela se nadomestita z naslednjim:

3.

Priloga IV: Postopek preverjanja; nadomesti se z naslednjim:

4.

Besedilo iz priloge k tej uredbi se doda kot Priloga IVa.

(1)

Unija je še vedno pod vplivom gospodarske krize, ki je večji kot kadar koli prej, kar zahteva nova prizadevanja za doseganje trajnostne rasti in pridobivanje delovnih mest.

(2)

Naložbe v podjetja spodbujajo rast, krepijo konkurenčnost in ustvarjajo delovna mesta.

(3)

Ukrepe za spodbujanje podjetij je treba okrepiti. Taki ukrepi morajo podjetjem omogočiti širši dostop do naložb prek instrumentov finančnega inženiringa, zajetih v členu 43(1)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 1828/2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 8. decembra 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (2), da ti niso namenjeni le podjetjem v ustanovitvenih fazah, v zgodnjih fazah ali pri širitvi.

(4)

Take naložbe se izvajajo le za dejavnosti, za katere vodje instrumentov finančnega inženiringa ocenijo, da so lahko ekonomsko upravičene, zato morajo biti omejene na okoliščine, v katerih pomanjkanje likvidnosti, ki jo zagotavlja finančni sektor, ogroža nadaljevanje poslovnih dejavnosti ekonomsko upravičenih podjetij.

(5)

Taki ukrepi morajo veljati le za izvedene vračljive naložbe ali jamstva za vračljive naložbe, zagotovljena po začetku veljavnosti te uredbe, kot del naložbene strategije, ki je predvidena v zadevnih sporazumih o financiranju. Za sporazume o financiranju, sklenjene pred začetkom veljavnosti te uredbe, je treba predvideti prehodne določbe za ustrezne prilagoditve naložbene strategije.

(6)

Odbor za usklajevanje skladov po glasovanju ni izrazil svojega mnenja o ukrepih, predvidenih s to uredbo –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Področje uporabe ESPG je bilo za vloge, vložene po 1. maju 2009, razširjeno, da bi vključili pomoč za delavce, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Avstrija je 3. januarja 2011 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 706 podjetjih, ki delujejo v sektorju, razvrščenem v oddelek 49 NACE Revizija 2 (Kopenski promet in cevovodni transport), v regijah Spodnja Avstrija (AT12) in Zgornja Avstrija (AT31) na ravni NUTS II, do 9. junija 2011 pa je vlogo dopolnila z dodatnimi informacijami. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo sredstev v višini 3 643 770 EUR.

(5)

Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Avstrija –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

(2)

Področje uporabe ESPG je bilo za vloge, predložene po 1. maju 2009, razširjeno, da bi vključili pomoč za delavce, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Grčija je 10. maja 2011 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpuščanji presežnih delavcev v podjetju ALDI Hellas Supermarket Holding EPE & Assoc. E.E. in pri enem dobavitelju, Thessaloniki Logistics S.A., in jo do 22. junija 2011 dopolnila z dodatnimi informacijami. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga zagotovitev zneska v višini 2 918 500 EUR.

(5)

Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Grčija –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Področje uporabe ESPG je bilo za vloge, vložene po 1. maju 2009, razširjeno, da bi vključili pomoč za delavce, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Irska je 9. junija 2010 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 1 482 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 41 NACE Revizija 2 („Gradnja stavb“), v regijah po ravni NUTS II Border, Midland and Western (IE01) in Southern and Eastern (IE02) na Irskem, do 17. junija 2011 pa jo je dopolnila z dodatnimi informacijami. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo sredstev v višini 12 689 838 EUR.

(5)

Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Irska –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Področje uporabe ESPG je bilo za vloge, vložene po 1. maju 2009, razširjeno, da bi vključili pomoč za delavce, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Irska je 9. junija 2010 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 1 560 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 43 NACE Revizija 2 („Specializirana gradbena dela“), v regijah po ravni NUTS II Border, Midland and Western (IE01) in Southern and Eastern (IE02) na Irskem, do 17. junija 2011 pa jo je dopolnila z dodatnimi informacijami. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo sredstev v višini 21 664 148 EUR.

(5)

Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Irska –

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)

Področje uporabe ESPG je bilo za vloge, vložene po 1. maju 2009, razširjeno, da bi vključili pomoč za delavce, ki so postali presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4)

Irska je 9. junija 2010 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG zaradi odpuščanja v 230 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 71 NACE Revizija 2 („Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje“) v regijah po ravni NUTS II Border, Midland and Western (IE01) in Southern and Eastern (IE02), do 17. junija 2011 pa jo je dopolnila z dodatnimi informacijami. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006. Komisija zato predlaga uporabo sredstev v višini 1 387 819 EUR.

(5)

Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo, ki jo je vložila Irska –

(1)

Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude TRICHET je v pismu z dne 27. septembra 2011 sporočil odločitev Jürgena STARKA, da še pred koncem njegovega mandata, ki se izteče 31. maja 2014, odstopi s položaja v Izvršilnem odboru, in da je Jürgen STARK svoje naloge pripravljen opravljati do dne, ko bo njegov naslednik prevzel njegove dolžnosti. Zato je treba imenovati novega člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke.

(2)

Evropski svet želi imenovati Jörga ASMUSSENA, ki po njegovem mnenju izpolnjuje vse zahteve iz člena 283(2) Pogodbe –

(1)

Združeno kraljestvo je z dopisom z dne 23. marca 2011 zaprosilo za odobritev uporabe nižje stopnje trošarine za plinsko olje in neosvinčeni bencin v skladu s členom 19 Direktive 2003/96/ES na Notranjih in Zunanjih Hebridih, Severnih otokih, otokih v ustju reke Clyde (vsi se nahajajo ob obali Škotske) ter otokih Scilly (ob jugozahodni obali Anglije).

(2)

Na teh območjih so cene plinskega olja in neosvinčenega bencina višje od povprečnih cen na ostalem ozemlju Združenega kraljestva, zaradi česar so lokalni potrošniki goriva v slabšem položaju. Razlika v ceni izhaja iz dodatnih stroškov na enoto zaradi zemljepisne lege otokov, majhnega števila prebivalcev in dobave razmeroma majhnih količin goriva.

(3)

Znižanje davka ne bo presegalo zneska, potrebnega za kritje dodatnih stroškov na enoto, ki jih imajo potrošniki na zadevnih geografskih območjih.

(4)

Nižje stopnje obdavčitve bodo višje od najnižjih stopenj iz člena 7 Direktive 2003/96/ES.

(5)

Glede na otoški značaj območij, za katera se ukrep uporablja, in zmernega znižanja stopenj obdavčitve ta ukrep ne bo povzročil nobenega nihanja, povezanega predvsem z dobavo goriva.

(6)

Zato je ukrep sprejemljiv z vidika pravilnega delovanja notranjega trga in potrebe po zagotovitvi poštene konkurence ter je združljiv z zdravstveno, okoljsko, energetsko in prometno politiko Unije.

(7)

Člen 19(2) Direktive 2003/96/ES določa, da mora biti vsaka odobritev, podeljena na podlagi navedenega člena, strogo časovno omejena. Da bi se zadevnim podjetjem in potrošnikom zagotovila zadostna stopnja gotovosti, bi se odobritev morala dodeliti za obdobje šestih let. Če Svet na podlagi člena 113 Pogodbe uvede spremenjeni splošni sistem za obdavčitev energentov in odobritev iz tega sklepa glede na te spremembe ni več ustrezna, je treba za ohranitev nadaljnjega razvoja obstoječega pravnega okvira predvideti možnost, da ta sklep preneha veljati na dan začetka uporabljanja spremenjenih pravil,

(1)

V skladu s členom 390b Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/162/EU (3), lahko Romunija za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X navedene direktive še naprej uporablja oprostitev plačila davka. Te transakcije je treba upoštevati pri določitvi osnove za lastna sredstva iz naslova DDV.

(2)

Romunija je Komisijo zaprosila za pooblastitev, da uporabi nekatere približne ocene za izračun osnove za lastna sredstva iz naslova DDV, saj za transakcije iz točke 10 dela B Priloge X k Direktivi 2006/112/ES ne more natančno izračunati osnove za lastna sredstva iz naslova DDV. Takšen izračun lahko povzroči neupravičene upravne stroške glede na učinek teh transakcij na skupno osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV v Romuniji. Lahko pa za izračun za to kategorijo transakcij Romunija uporabi približne ocene. V skladu z drugo alineo člena 6(3) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 je zato treba Romunijo pooblastiti, da osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV izračuna z uporabo približnih ocen.

(3)

Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno veljavnost pooblastila časovno omejiti –

(1)

V skladu z Direktivo 2000/29/ES je vnos semenskega krompirja s poreklom iz ameriške celine v Unijo prepovedan. Vendar navedena direktiva dovoljuje odstopanja od tega pravila, če ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov.

(2)

Odločba Komisije 2003/61/ES z dne 27. januarja 2003 o dovoljenju nekaterim državam članicam, da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi s semenskim krompirjem s poreklom iz nekaterih kanadskih provinc (2) je bila večkrat znatno spremenjena. Ker je Portugalska zaprosila za dodatno razširitev navedenih odstopanj in je treba sprejeti druge spremembe, je treba navedeno odločbo nadomestiti.

(3)

V Kanadi trenutno ni primerov viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev, še vedno pa je mogoče zaznati prisotnost bakterije Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al. („Clavibacter michiganensis“).

(4)

Informacije, ki jih je predložila Kanada, so pokazale, da je Kanada pripravila program za izkoreninjenje bakterije Clavibacter michiganensis v provincah New Brunswick in Prince Edward Island, jasno pa se lahko domneva, da je program izkoreninjenja učinkovit na nekaterih območjih navedenih provinc. Zato je mogoče potrditi, da tveganja širjenja bakterije Clavibacter michiganensis ni, če se upoštevajo nekateri tehnični pogoji.

(5)

Nedavna obvestila v skladu z Direktivo 2000/29/ES so potrdila prva odkritja organizma Epitrix similaris v Uniji, in sicer na Portugalskem in v eni regiji v Španiji. Analiza nevarnosti škodljivega organizma Epitrix spp. je pokazala, da nekatere vrste Epitrix škodujejo krompirjevim gomoljem (Epitrix cucumeris, Epitrix similaris, Epitrix subcrinita in Epitrix tuberis). Pokazala je tudi, da se nekatere vrste Epitrix pojavljajo v Kanadi.

(6)

Ob upoštevanju nespremenjenega stanja v zvezi z viroidom vretenatosti krompirjevih gomoljev in bakterijo Clavibacter michiganensis ter kljub prisotnosti organizma Epitrix spp. v Kanadi dovoljenje za določanje odstopanj ostaja upravičeno. Določbe pa morajo vključevati tudi vrste Epitrix, ki škodujejo krompirjevim gomoljem.

(7)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

(a)

Kanadska agencija za nadzor hrane neposredno spremlja in nadzoruje:

(b)

Kanadska agencija za nadzor hrane v času natovarjanja plovila dve zapečateni vreči semenskega krompirja iz vsake partije, poslane v Unijo, hrani ločeno, spremlja in nadzoruje, vsaj dokler niso na voljo rezultati pregleda iz člena 10;

(c)

se partije hranijo ločeno v vseh dejavnostih, vključno s prevozom, vsaj do dostave na posest uvoznikov iz člena 7.

(a)

Aveiro;

(b)

Lizbona;

(c)

Porto;

(d)

Genova;

(e)

La Spezia;

(f)

Livorno;

(g)

Neapelj;

(h)

Ravena;

(i)

Salerno;

(j)

Savona;

(k)

Lemesos;

(l)

Larnaka;

(m)

Marsaxlokk;

(n)

Valletta;

(o)

Sines;

(p)

Pirej.

(a)

se ne certificira kot semenski krompir in

(b)

se uporablja le za prehrano.

(a)

so določbe iz členov 2 do 13:

(b)

obstajajo elementi, ki bi lahko preprečili pravilno delovanje koncepta „neokuženega območja“ v Kanadi.