PRILOGA

V delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se vrstica 33 nadomesti z naslednjim:

---

(1)  Več podrobnosti o identiteti in specifikaciji aktivnih snovi je na voljo v njihovem poročilu o pregledu.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	64,0
	MA	47,8
	MK	61,4
	TR	85,9
	ZZ	64,8
0707 00 05	AL	64,0
	EG	161,4
	TR	135,1
	ZZ	120,2
0709 90 70	AR	61,1
	MA	70,1
	TR	146,8
	ZZ	92,7
0805 20 10	MA	80,2
	ZA	74,4
	ZZ	77,3
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	AR	54,5
	HR	10,3
	IL	76,0
	MA	79,7
	TR	81,8
	UY	54,6
	ZZ	59,5
0805 50 10	AR	58,5
	BO	59,5
	TR	67,5
	ZA	40,1
	ZZ	56,4
0806 10 10	BR	231,5
	CL	73,3
	EC	65,7
	LB	291,0
	TR	144,2
	US	268,2
	ZA	80,8
	ZZ	165,0
0808 10 80	CA	145,0
	CL	90,0
	CN	67,2
	MK	41,0
	NZ	127,6
	ZA	150,1
	ZZ	103,5
0808 20 50	CN	50,3
	TR	133,1
	ZZ	91,7

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ predstavlja „druga porekla“.

PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95 , ki se uporabljajo od 10. novembra 2011

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10  (1)	43,24	0,00
1701 11 90  (1)	43,24	1,93
1701 12 10  (1)	43,24	0,00
1701 12 90  (1)	43,24	1,64
1701 91 00  (2)	49,57	2,60
1701 99 10  (2)	49,57	0,00
1701 99 90  (2)	49,57	0,00
1702 90 95  (3)	0,50	0,22

---

(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.

PRILOGA

POGLAVJE O PONOVNI VZPOSTAVITVI USPEŠNEGA POSLOVANJA IN OCENI UKREPOV PRESTRUKTURIRANJA V FINANČNEM SEKTORJU V SEDANJI KRIZI NA PODLAGI PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI  (1)

1.   Uvod

1.

Ponovna vzpostavitev zaupanja in ustreznega delovanja finančnega trga sta nujen pogoj za izhod iz sedanje finančne in gospodarske krize (2). Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) ugotavlja, da so se ob upoštevanju sistemske narave krize in medsebojne soodvisnosti finančnega sektorja na ravni Skupnosti začeli izvajati številni ukrepi, namenjeni povrnitvi zaupanja v finančni sistem, ohranjanju notranjega trga in zagotavljanju posojil gospodarstvu (3).

2.

Nadzorni organ se strinja, da je treba te pobude dopolniti z ukrepi na ravni posameznih finančnih institucij in tako zagotoviti, da bodo te institucije lahko vzdržale sedanjo krizo in začele ponovno dolgoročno uspešno poslovati, ne da bi morale za izboljšanje svoje kreditne dejavnosti uporabiti pomoč države. Na ravni Skupnosti Komisija že obravnava več zadev v zvezi z državnimi pomočmi, s katerimi države ES poskušajo preprečiti težave z likvidnostjo, plačilno sposobnostjo in kreditno dejavnostjo bank. Nadzorni organ je v treh zaporednih poglavjih smernic zagotovil navodila o obliki in uporabi državnih pomoči v korist bank (4). V njih je izrazil stališče, da resnost krize upravičuje dodeljevanje pomoči, ki se lahko šteje za združljivo po členu 61(3)(b) Sporazuma EGP, in zagotovil okvir za usklajeno zagotavljanje državnih jamstev, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva v državah Efte. Glavni namen teh pravil je zagotoviti, da bodo ukrepi reševanja omogočili izpolnitev ciljev finančne stabilnosti in ohranjanja kreditnih tokov v celoti, hkrati pa zagotoviti tudi enake pogoje bankam (5), ki poslujejo v različnih državah EGP, ter bankam, ki so oziroma niso prejemnice državne pomoči, preprečiti škodljivo tekmovanje za subvencije, omejiti moralno tveganje ter zagotoviti konkurenčnost in učinkovitost bank EGP v EGP ter na mednarodnih trgih.

3.

Pravila o državni pomoči so orodje za zagotavljanje usklajenosti ukrepov držav Efte, ki so se odločile, da jih uvedejo. Vendar pa odločitev o uporabi državnih sredstev, denimo za zaščito bank pred oslabljenimi sredstvi, ostaja v rokah držav Efte. V nekaterih primerih bodo finančne institucije sposobne premostiti sedanjo krizo brez večjih prilagoditev ali dodatne pomoči. V drugih primerih pa bo morda potrebna državna pomoč v obliki jamstev, dokapitalizacije ali finančne pomoči za oslabljena sredstva.

4.

Če je finančna institucija prejela državno pomoč, mora država Efte predložiti načrt za uspešno poslovanje ali bolj temeljen načrt prestrukturiranja, ki bo utrdil oziroma ponovno vzpostavil dolgoročno uspešno poslovanje posameznih bank brez uporabe državne pomoči. Vzpostavljena so bila merila za določitev pogojev, pod katerimi bo morala banka morda opraviti temeljitejše prestrukturiranje in kdaj so potrebni ukrepi zaradi izkrivljanja konkurence, ki izvira iz pomoči (6). To poglavje ne spreminja navedenih meril, temveč jih dopolnjuje s pojasnili o tem, kako bo Nadzorni organ ocenjeval skladnost pomoči za prestrukturiranje (7), ki jo države Efte dodelijo finančnim institucijam v trenutnih razmerah sistemske krize na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, z namenom izboljšati napovedljivost in zagotoviti usklajen pristop.

5.

Smernice o bančništvu, smernice o dokapitalizaciji in smernice o oslabljenih sredstvih ponovno potrjujejo osnovna načela, določena v smernicah o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8). V skladu s temi načeli mora pomoč za prestrukturiranje predvsem omogočiti ponovno dolgoročno uspešno poslovanje podjetja brez državne pomoči. Poleg tega morajo pomoč za prestrukturiranje spremljati ustrezna porazdelitev bremena, kolikor je to mogoče, ter ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence, ki bi dolgoročno bistveno oslabilo strukturo in delovanje upoštevnega trga, na najmanjšo možno raven.

6.

Pri uporabi navedenih načel sta ključna dejavnika ohranjanje celovitosti notranjega trga in razvoj bank v celotnem EGP; treba se je izogibati fragmentaciji in delitvi trga. Po premostitvi trenutne krize bi morale imeti banke v EGP zaradi enotnega finančnega trga EGP močan položaj na svetovnem trgu. Nadzorni organ ponovno potrjuje tudi potrebo po predvidevanju in upravljanju sprememb na družbeno odgovoren način ter poudarja potrebo po skladnosti z nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo direktive Skupnosti o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, ki veljajo v takih okoliščinah.

7.

To poglavje pojasnjuje, kako bo Nadzorni organ ocenjeval pomoč za prestrukturiranje bank v sedanji krizi, upoštevajoč potrebo po prilagoditvi pretekle prakse glede na naravo in svetovno razsežnost krize, sistemsko vlogo bančnega sektorja za celotno gospodarstvo ter sistemske učinke, ki bi jih lahko povzročila potreba po prestrukturiranju številnih bank v istem obdobju: — načrt prestrukturiranja bo moral vključevati temeljito diagnozo težav banke. Da bi lahko oblikovale vzdržne strategije za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, bodo morale banke torej opraviti test poslovanja v izjemnih situacijah. Ta prvi korak k obnovitvi uspešnega poslovanja mora temeljiti na skupnih parametrih, ki bodo, kolikor je mogoče, izhajali iz ustreznih metodologij, dogovorjenih na ravni EGP. Banke bodo morale v določenih primerih razkriti tudi oslabljena sredstva (9), — glede na prednostni cilj finančne stabilnosti in pretežno slabe gospodarske napovedi po vsem EGP bo posebna pozornost namenjena zasnovi načrta prestrukturiranja, zlasti zagotovitvi dovolj prilagodljivega in realističnega časovnega okvira za potrebne faze njegovega izvajanja. Če zaradi razmer na trgu ni mogoče takoj izvesti strukturnih ukrepov, je treba razmisliti o vmesnih zaščitnih ukrepih v zvezi z ravnanjem bank, — Nadzorni organ bo uporabil osnovno načelo ustrezne porazdelitve bremena med državami Efte in bankami upravičenkami, pri čemer bo upošteval splošne razmere v finančnem sektorju. Če zaradi razmer na trgu v času reševanja ni možna takojšnja obsežna porazdelitev bremena, je treba to urediti na poznejši stopnji izvajanja načrta prestrukturiranja, — ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence zaradi reševanja banke v isti državi Efte ali drugih državah EGP morajo biti zasnovani tako, da omejujejo škodo za druge banke, hkrati pa upoštevajo dejstvo, da sistemska narava trenutne krize zahteva obsežne državne posege v bančni sektor, — zagotavljanje dodatne pomoči v obdobju prestrukturiranja bi moralo ostati omogočeno, če je to upravičeno zaradi ohranjanja finančne stabilnosti. Vsaka dodatna pomoč mora biti omejena na najnižjo potrebno za zagotovitev uspešnega poslovanja.

8.

Oddelek 2 tega poglavja se nanaša le na primere, ko mora država Efte priglasiti načrt prestrukturiranja (10). Načela, ki so podlaga za oddelek 2, se po analogiji uporabljajo za primere, ko državi Efte formalno ni treba priglasiti načrta prestrukturiranja, vendar mora kljub temu dokazati uspešnost poslovanja (11) banke upravičenke. V takih primerih Nadzorni organ običajno zahteva manj podrobne informacije (12), razen če obstajajo pomisleki. V primeru dvoma bo Nadzorni organ zahteval predvsem dokaze o ustreznem testiranju izjemnih situacij v skladu s točko 13 ter dokaze, da je rezultate testiranja potrdil pristojni nacionalni organ. Oddelki 3, 4 in 5 se nanašajo le na primere, ko mora država Efte priglasiti načrt prestrukturiranja. Oddelek 6 obravnava omejeno trajanje veljavnosti tega poglavja in velja tako za države Efte, ki morajo priglasiti načrt prestrukturiranja za upravičenko, kot tudi za države Efte, ki morajo dokazati le uspešno poslovanje upravičenk.

2.   Ponovna vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja

9.

Če mora država Efte na podlagi prejšnjih smernic ali odločb Nadzornega organa predložiti načrt prestrukturiranja (13), mora biti ta načrt celovit in podroben ter mora temeljiti na usklajenem konceptu. Pokazati mora, kako bo banka čim prej začela ponovno dolgoročno uspešno poslovati brez državne pomoči (14). Priglasitev vsakega načrta prestrukturiranja mora vključevati primerjavo z drugimi možnostmi, vključno z razdelitvijo ali pripojitvijo k drugi banki, da lahko Nadzorni organ oceni (15), ali so na voljo bolj tržno naravnane, manj drage ali manj izkrivljajoče rešitve, ki omogočajo ohranjanje finančne stabilnosti. Če ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke ni možna, je treba v načrtu prestrukturiranja pojasniti, kako bi bilo mogoče izvesti njeno pravilno likvidacijo.

10.

Načrt prestrukturiranja mora opredeliti vzroke za težave banke in njene lastne slabosti ter opisati, na kakšen način bodo predlagani ukrepi prestrukturiranja pripomogli k reševanju temeljnih problemov banke.

11.

V načrtu prestrukturiranja je treba zagotoviti informacije o poslovnem modelu upravičenke, zlasti o njeni organizacijski strukturi, financiranju (dokazati je treba uspešno delovanje kratko- in dolgoročne strukture financiranja (16)), upravljanju (dokazati je treba preprečevanje navzkrižja interesov in potrebne spremembe pri vodenju (17)), upravljanju tveganj (vključno z razkritjem oslabljenih sredstev in premišljenim oblikovanjem dolgoročnih rezervacij za pričakovano nedonosno aktivo) ter upravljanju sredstev in obveznosti, ustvarjanju denarnega toka (ki mora doseči zadostno raven brez državne pomoči), zunajbilančnih obveznostih (dokazati je treba njihovo vzdržnost in konsolidacijo, če je izpostavljenost banke tveganju precejšnja (18)), financiranju s posojili, sedanji in prihodnji kapitalski ustreznosti v skladu z veljavno nadzorno uredbo (na podlagi preudarnega vrednotenja in ustreznega oblikovanja rezervacij) ter informacije o strukturi plačnih spodbud (19) (pokazati je treba, kako ta struktura prispeva k dolgoročni donosnosti upravičenke).

12.

Uspešnost poslovanja je treba s potrebno razčlenitvijo analizirati za vsako posamezno poslovno dejavnost in profitni center. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke bi morala temeljiti predvsem na notranjih ukrepih. Sicer lahko izvira tudi iz zunanjih dejavnikov, kot so nihanja cen in povpraševanja, na katere podjetje ne more bistveno vplivati, vendar le, če so tržne predpostavke splošno sprejete. Prestrukturiranje zahteva opustitev dejavnosti, ki bi srednjeročno iz strukturnih razlogov še naprej ustvarjale izgubo.

13.

Dolgoročno uspešno poslovanje je doseženo, ko je banka sposobna kriti vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami, ter zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Prestrukturirana banka mora biti sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. Za pričakovane rezultate načrtovanega prestrukturiranja je treba predložiti osnovni scenarij kot tudi „izjemne“ scenarije. Zato morajo načrti prestrukturiranja med drugim upoštevati trenutne razmere na finančnih trgih in prihodnje obete zanje, ki vključujejo predpostavke za osnovni in najslabši scenarij. Testiranje izjemnih situacij bi moralo vključevati niz scenarijev, med drugim kombinacijo izjemnih dogodkov in dolgotrajne svetovne recesije. Predpostavke je treba primerjati s sektorskimi merili, ki morajo biti ustrezno prilagojena, tako da se upoštevajo novi elementi trenutne krize na finančnih trgih. Načrt mora vključevati ukrepe za zadostitev morebitnim zahtevam, ki izhajajo iz testiranja izjemnih situacij. Kolikor je mogoče, mora testiranje izjemnih situacij temeljiti na skupnih parametrih, na primer tistih, dogovorjenih na ravni Skupnosti (na primer na metodologiji, ki jo je razvil Odbor evropskih bančnih nadzornikov), po potrebi pa se ga prilagodi posebnim okoliščinam v posameznih državah in bankah.

14.

V sedanji krizi so države dokapitalizirale banke pod pogoji, ki so bili izbrani predvsem za ohranjanje finančne stabilnosti in ne toliko za zagotovitev donosnosti, ki bi bila sprejemljiva za zasebnega vlagatelja. Dolgoročno uspešno poslovanje zato zahteva, da se vsaka prejeta državna pomoč sčasoma odplača, kot je predvideno ob dodelitvi pomoči, ali pa se zanjo plača nadomestilo po običajnih tržnih pogojih, s čimer se zagotovi prenehanje vseh oblik dodatne državne pomoči. Sporazum EGP je glede lastništva nevtralen, zato pravila o državni pomoči veljajo tako za banke v zasebni kot v javni lasti.

15.

Obdobje prestrukturiranja mora biti sicer čim krajše, da začne banka čim prej spet uspešno poslovati, vendar pa bo Nadzorni organ upošteval trenutne krizne razmere in lahko dovoli, da se nekateri strukturni ukrepi dokončajo v daljšem obdobju kot običajno, zlasti zato, da se prepreči padec cen na trgih zaradi nujnih prodaj (20). Kljub temu mora biti prestrukturiranje izvedeno čim prej in ne sme trajati več kot pet let (21), da bi bilo učinkovito in da se zagotovi kredibilna vrnitev prestrukturirane banke k uspešnemu poslovanju.

16.

Če se izkaže, da je za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja potrebna dodatna pomoč, ki za obdobje prestrukturiranja v prvotno priglašenem načrtu prestrukturiranja ni bila predvidena, je treba vsako tako dodatno pomoč predhodno priglasiti, kar bo Nadzorni organ upošteval v svoji končni odločbi.

Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja s prodajo banke

17.

Prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji lahko prispeva k ponovni vzpostavitvi dolgoročnega uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja v trge. Prispeva lahko tudi h konsolidaciji finančnega sektorja. Zato mora kupec dokazati, da bo združeni subjekt uspešno posloval. V primeru prodaje je treba spoštovati tudi zahteve glede uspešnega poslovanja, lastnega prispevka in omejevanja izkrivljanja konkurence.

18.

Treba je zagotoviti pregleden, objektiven in nediskriminacijski konkurenčni postopek prodaje brez pogojev, ki zagotavlja enake možnosti vsem potencialnim ponudnikom (22).

19.

Ne glede na morebitni veljavni sistem nadzora združitev, ter ob upoštevanju dejstva, da lahko prodaja banke v težavah, ki prejema pomoč, konkurenčni banki, prispeva k ponovni vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja in hkrati poveča konsolidacijo finančnega sektorja, pa se prodaja take banke, ki bi prima facie resno ovirala učinkovito konkurenco, ne sme dovoliti, razen če se hkrati ne sprejmejo ustrezni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence.

20.

Prodaja banke lahko vključuje tudi državno pomoč kupcu in/ali prodani dejavnosti (23). Če prodaja poteka prek javnega zbiranja konkurenčnih ponudb brez pogojev in se aktiva proda najboljšemu ponudniku, se šteje, da je prodajna cena tržna cena, in se lahko pomoč kupcu izključi (24). Izjemoma se lahko šteje, da negativna prodajna cena (ali finančna pomoč za kompenzacijo te negativne cene), ne vključuje državne pomoči, če bi bili stroški prodajalca v primeru likvidacije višji (25). Za izračun stroškov likvidacije v takih primerih bo Nadzorni organ upošteval le tiste obveznosti, ki bi jih prevzel vlagatelj v tržnem gospodarstvu (26). To izključuje obveznosti, ki izvirajo iz državne pomoči (27).

21.

Če banka ne more kredibilno ponovno začeti dolgoročno uspešno poslovati, je treba vedno razmisliti o pravilni likvidaciji ali prodaji neuspešne banke na dražbi. Države bi morale spodbujati izstop neuspešnih subjektov, postopek izstopa pa mora potekati v ustreznem časovnem okviru, da se ohrani finančna stabilnost. Smernice o bančništvu določajo postopek, v okviru katerega je treba izvesti tako pravilno likvidacijo (28). Prevzem „dobrih“ sredstev in obveznosti banke v težavah je lahko tudi možnost za zdravo banko, saj lahko tako na stroškovno učinkovit način poveča vloge in vzpostavi stike z zanesljivimi posojilojemalci. Poleg tega je lahko ustanovitev avtonomne „dobre banke“ iz kombinacije „dobrih“ sredstev in obveznosti obstoječe banke tudi sprejemljiva pot do ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja, pod pogojem, da novonastali subjekt ne more neupravičeno izkrivljati konkurence.

3.   Lastni prispevek upravičenke (porazdelitev bremena)

22.

Za zmanjšanje izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja mora biti pomoč omejena na najnižjo potrebno, banka upravičenka pa mora zagotoviti ustrezen lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja. Banka in njeni delničarji morajo z lastnimi sredstvi prispevati k prestrukturiranju največ, kar zmorejo. To je nujno, da se zagotovi, da bodo rešene banke prevzele primerno odgovornost za posledice svojih preteklih ravnanj in da se ustvarijo ustrezne spodbude za njihovo ravnanje v prihodnosti.

Omejitev stroškov prestrukturiranja

23.

Pomoč za prestrukturiranje mora biti omejena na kritje stroškov, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. To pomeni, da podjetje ne sme biti financirano z javnimi sredstvi, ki bi jih lahko uporabilo za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo trg in niso povezane s prestrukturiranjem. Z državno pomočjo se na primer ne smejo financirati nakupi delnic drugih podjetij ali nove naložbe, razen če je to nujno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja podjetja (29).

Omejitev višine pomoči in znaten lastni prispevek

24.

Zaradi omejitve višine pomoči na najnižjo potrebno morajo banke za financiranje prestrukturiranja najprej uporabiti svoje lastne vire. To lahko vključuje na primer prodajo aktive. Državno pomoč je treba dodeliti pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena stroškov (30). To pomeni, da stroškov, povezanih s prestrukturiranjem, ne krije le država, temveč tudi tisti, ki so vlagali v banko, in sicer tako, da izgube absorbirajo z razpoložljivim kapitalom in za državno pomoč plačajo ustrezno nadomestilo (31). Kljub temu Nadzorni organ ob upoštevanju cilja, da se olajša dostop do zasebnega kapitala in ponovno vzpostavijo običajni tržni pogoji, meni, da v razmerah sedanje sistemske krize ni primerno vnaprej določiti fiksnih pragov glede porazdelitve bremena.

25.

Vsako odstopanje od ustrezne vnaprejšnje porazdelitve bremena, ki je bilo izjemoma odobreno v fazi reševanja zaradi ohranjanja finančne stabilnosti, je treba nadomestiti s prispevkom na poznejši stopnji prestrukturiranja, na primer v obliki klavzul za vračilo sredstev in/ali daljnosežnejšega prestrukturiranja, vključno z dodatnimi ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence (32).

26.

Banke morajo biti sposobne iz dobičkov, ki jih ustvarijo s svojimi dejavnostmi, izplačati delničarje in lastnike hibridnega kapitala, med drugim v obliki dividend in kuponov na neodplačane podrejene dolgove. Vendar pa banke ne smejo uporabiti državne pomoči za izplačila za lastna sredstva (lastniški kapital in podrejeni dolg), če navedene dejavnosti ne ustvarjajo zadostnih dobičkov. Zato v okviru prestrukturiranja diskrecijska izravnava izgub s strani bank upravičenk (npr. s sprostitvijo rezerv ali zmanjšanjem lastniškega kapitala), da bi zagotovile izplačilo dividend in kuponov na neodplačani podrejeni dolg, načeloma ni združljiva s ciljem porazdelitve bremena (33). Treba jo je uravnovesiti z zagotavljanjem sposobnosti banke za refinanciranje in pobud za izstop (34). Da bi spodbujal banke upravičenke k refinanciranju, lahko Nadzorni organ ugodno obravnava izplačilo kuponov za novoizdane hibridne kapitalske instrumente, ki imajo prednost pred obstoječim podrejenim dolgom. V vsakem primeru pa naj banke v fazi prestrukturiranja praviloma ne bi kupovale lastnih deležev.

27.

Zagotavljanje dodatne pomoči v obdobju prestrukturiranja bi moralo ostati omogočeno, če je to upravičeno zaradi ohranjanja finančne stabilnosti. Vsaka dodatna pomoč mora biti omejena na najnižjo potrebno za zagotovitev uspešnega poslovanja.

4.   Omejevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja

Vrste izkrivljanj

28.

Čeprav državna pomoč v času sistemske krize lahko podpira finančno stabilnost in ima še širše pozitivne učinke, pa lahko kljub temu na različne načine povzroči izkrivljanje konkurence. Če si banke konkurirajo in je pri tem odločilna kakovost njihovih proizvodov in storitev, bodo tiste, ki poslujejo pretirano tvegano in/ali uporabljajo nezanesljive poslovne modele, na koncu izgubile tržni delež in morda izstopile s trga, medtem ko se bodo učinkovitejše konkurentke širile ali vstopale na zadevne trge. Državna pomoč podaljšuje pretekla izkrivljanja konkurence, ki so jih povzročili pretirano tvegano poslovanje in nevzdržni poslovni modeli, saj umetno podpira tržno moč upravičenk. Na ta način lahko ustvarja moralno tveganje za upravičenke, hkrati pa slabi spodbude za konkurenčno ravnanje, naložbe in inovacije bank, ki niso upravičene do pomoči. Nazadnje lahko državna pomoč s tem, ko nepravičen delež bremena strukturnih prilagoditev in spremljajočih socialnih in ekonomskih problemov prenese na druge države Efte, omaje enotni trg, hkrati pa ustvarja ovire za vstop in zmanjša spodbude za čezmejne aktivnosti.

29.

Finančna stabilnost ostaja glavni cilj pomoči, dodeljene finančnemu sektorju v sistemski krizi, vendar pa kratkoročno ohranjanje sistemske stabilnosti ne sme povzročiti dolgoročnejše škode pri zagotavljanju enakih pogojev in konkurenčnih trgov. V tem okviru imajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki izvira iz državne pomoči, pomembno vlogo, med drugim iz naslednjih razlogov: prvič, kriza je banke v EGP prizadela v zelo različnem obsegu in državna pomoč za reševanje in prestrukturiranje bank v težavah lahko poslabša položaj bank, ki so ostale načeloma zdrave, kar bi lahko negativno vplivalo na finančno stabilnost. V razmerah finančne, gospodarske in proračunske krize postanejo razlike med državami Efte glede razpoložljivih virov za državne posege še bolj očitne in škodujejo zagotavljanju enakih pogojev na enotnem trgu. Drugič, države članice v razmerah trenutne krize razumljivo dajejo večji poudarek svojim nacionalnim trgom, zato obstaja resna nevarnost, da se umaknejo na svoje nacionalne trge, kar lahko povzroči fragmentacijo enotnega trga. Treba je oceniti prisotnost upravičenk na trgu, da se zagotovi učinkovita konkurenca ter preprečijo tržna moč, ovire za vstop na trg in ovire za čezmejno poslovanje, ki škodijo interesom podjetij in potrošnikov v EGP. Tretjič, sedanji obseg državnih posegov, potrebnih za ohranjanje finančne stabilnosti, in morebitne omejitve v običajni porazdelitvi bremena bodo nedvomno še povečali moralno tveganje, ki ga je treba ustrezno zmanjšati, da ne bi v prihodnosti ponovno prišlo do neprimernih spodbud in pretirano tveganega ravnanja in da se ustvarijo možnosti za hitro ponovno vzpostavitev običajnih tržnih pogojev brez državne pomoči.

Uporaba učinkovitih in sorazmernih ukrepov, ki omejujejo izkrivljanje konkurence

30.

Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence morajo biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju ponovno uspešno posluje, poleg tega pa morajo biti skladni s skupno politiko in načeli. Ocena Nadzornega organa glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja, predvidenega v oddelku 2 tega poglavja. Glede na naravo izkrivljanja konkurence so ukrepi lahko povezani z obveznostmi in/ali sredstvi (35). Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.

31.

Pri prvem merilu se ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence zelo razlikujejo glede na višino pomoči, pa tudi stopnjo porazdelitve bremena in višino nadomestila. V tem okviru bo državna pomoč ocenjena tako v absolutnem smislu (znesek prejetega kapitala, element pomoči v jamstvih in ukrepi finančne pomoči za oslabljena sredstva) kot tudi v razmerju do tveganju prilagojene tehtane aktive banke. Nadzorni organ bo upošteval celotni znesek pomoči, dodeljen upravičenki, vključno z morebitno pomočjo za reševanje. Podobno bo Nadzorni organ upošteval tudi višino lastnega prispevka upravičenke in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja. Na splošno je negativnih posledic moralnega tveganja manj, če sta porazdelitev bremena in lastni prispevek večja. S tem se zmanjša potreba po nadaljnjih ukrepih (36).

32.

Pri drugem merilu bo Nadzorni organ analiziral verjetne učinke pomoči na trge, na katerih banka posluje po prestrukturiranju. Najprej bo proučil velikost in relativno moč banke na trgih, na katerih ponovno uspešno posluje. Če je banka po prestrukturiranju na trgih ohranila le omejeno prisotnost, je manj verjetno, da bodo potrebne dodatne omejitve v obliki odprodaje ali zavez glede ravnanja. Ukrepi bodo prilagojeni značilnostim trgov (37), da se zagotovi ohranjanje učinkovite konkurence. Na nekaterih področjih ima lahko odprodaja negativne posledice in ni nujno potrebna za doseganje želenih rezultatov. V tem primeru je lahko omejitev organske rasti boljša rešitev. Na drugih področjih, zlasti tistih, ki vključujejo nacionalne trge z močnimi ovirami za vstop, pa bo morda potrebna odprodaja, da se omogoči vstop na trg ali širitev konkurentov. Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence ne smejo poslabšati možnosti banke, da začne spet uspešno poslovati.

33.

Nadzorni organ bo pozoren tudi na tveganje, da bi ukrepi prestrukturiranja omajali notranji trg, in bo pozitivno ocenil ukrepe, ki podpirajo nadaljnjo odprtost nacionalnih trgov in konkuriranje na njih. Pomoč je namenjena ohranjanju finančne stabilnosti in zagotavljanju posojil realnemu gospodarstvu v državi Efte, ki dodeli pomoč; če pa je taka pomoč pogojena tudi z določenimi cilji glede zagotavljanja posojil, ki jih mora spoštovati banka upravičenka, v drugih državah Efte poleg tiste, ki dodeli pomoč, se to lahko šteje za pomemben dodaten pozitivni učinek pomoči. To velja še zlasti, kadar je ciljna raven za zagotavljanje posojil v primerjavi z verjetnim scenarijem brez določene ciljne ravni znatna, kadar se doseganje navedenih ciljev ustrezno spremlja (npr. s sodelovanjem med nadzornimi organi v državi, ki je dodelila pomoč, in drugih državah), kadar v bančnem sistemu države, ki je dodelila pomoč, prevladujejo banke s sedežem v tujini, in kadar se take zaveze glede zagotavljanja posojil usklajujejo na ravni Skupnosti (na primer v okviru pogajanj o likvidnostni pomoči).

Določitev primerne cene državne pomoči

34.

Primerno plačilo za vsak poseg države je običajno eden od najustreznejših načinov za omejevanje izkrivljanja konkurence, saj omeji višino pomoči. Če je vstopna cena zaradi ohranjanja finančne stabilnosti občutno nižja od tržne cene, je treba zagotoviti, da se pogoji finančne pomoči v načrtu prestrukturiranja revidirajo (38), da se zmanjša izkrivljajoči učinek subvencije.

Strukturni ukrepi – odprodaja in zmanjšanje poslovnih dejavnosti

35.

Na podlagi ocene v skladu z merili, določenimi v tem oddelku, se lahko od bank, ki prejmejo državno pomoč, zahteva, da odprodajo hčerinske družbe ali podružnice, portfelje strank ali poslovne enote, ali da sprejmejo druge tovrstne ukrepe (39), tudi na domačem maloprodajnem trgu prejemnice pomoči. Da bi taki ukrepi pospeševali konkurenco in prispevali k ohranjanju notranjega trga, morajo olajšati vstop konkurentov in čezmejne dejavnosti (40). V skladu z zahtevo po ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja bo Nadzorni organ take strukturne ukrepe ocenil pozitivno, če bodo sprejeti brez diskriminacije med podjetji v različnih državah Efte in bodo tako prispevali k ohranjanju notranjega trga na področju finančnih storitev.

36.

Morda bo potrebna tudi omejitev širjenja banke na nekaterih poslovnih področjih ali geografskih območjih, na primer s tržno naravnanimi ukrepi, kot so posebne kapitalske zahteve, če bi neposredne omejitve širjenja oslabile konkurenco na trgu ali za zmanjšanje moralnega tveganja. Hkrati bo Nadzorni organ namenil posebno pozornost potrebi, da se preprečita umik na nacionalne trge in fragmentacija enotnega trga.

37.

Če se bo iskanje kupca hčerinskih družb oziroma drugih dejavnosti ali sredstev izkazalo za objektivno težavno, bo Nadzorni organ podaljšal rok za izvedbo navedenih ukrepov, pod pogojem, da bo predložen zavezujoč časovni načrt za zmanjšanje poslovnih dejavnosti (vključno z ločevanjem poslovnih področij). Vendar pa rok za izvedbo teh ukrepov ne sme biti daljši od petih let.

38.

Nadzorni organ bo pri oceni potrebnega obsega strukturnih ukrepov za odpravo izkrivljanja konkurence v danem primeru ob ustreznem upoštevanju načela enakega obravnavanja upošteval ukrepe, predvidene v primerih, ki istočasno zadevajo iste trge ali dele trgov.

Preprečevanje uporabe državne pomoči za financiranje protikonkurenčnega ravnanja

39.

Državna pomoč se ne sme uporabljati na škodo konkurentov, ki niso deležni podobne državne pomoči (41).

40.

Razen v izjemnih primerih iz točke 41 banke ne smejo uporabljati državne pomoči za prevzem konkurenčnih dejavnosti (42). Ta pogoj mora veljati najmanj tri leta, glede na obseg, višino in trajanje pomoči pa lahko velja do konca obdobja prestrukturiranja.

41.

V izjemnih okoliščinah lahko Nadzorni organ odobri prevzem (ki ga je treba priglasiti), če je ta sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence. Pri prevzemu morajo biti spoštovana načela enakih možnosti za vse potencialne kupce, rezultat pa mora zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnih trgih.

42.

Kadar odprodaja in/ali prepoved prevzemov nista primerni, lahko Nadzorni organ dovoli, da država Efte uvede mehanizem za vračilo sredstev, na primer v obliki dajatve za prejemnice pomoči. To bi omogočilo izterjavo dela pomoči od banke, potem ko je začela ponovno uspešno poslovati.

43.

Če so banke, ki prejemajo državno pomoč, dolžne izpolnili določene zahteve glede zagotavljanja posojil realnemu gospodarstvu, morajo ta posojila zagotavljati po tržnih pogojih (43).

44.

Državna pomoč se ne sme uporabiti za ponujanje pogojev, ki jih konkurenčne banke, ki ne prejemajo državne pomoči, ne morejo ponuditi (npr. obrestne mere ali zavarovanje s premoženjem). Vendar pa morajo države Efte v primerih, ko omejitve glede določanja cen upravičenke niso primerne, na primer ker bi lahko povzročile zmanjšanje učinkovite konkurence, predlagati druga, ustreznejša sredstva za zagotavljanje učinkovite konkurence, denimo ukrepe, ki olajšujejo vstop na trg. Podobno se banke pri trženju svojih finančnih ponudb ne smejo sklicevati na državno pomoč kot na konkurenčno prednost (44). Glede na obseg, višino in trajanje pomoči morajo te omejitve veljati najmanj tri leta, lahko pa tudi celotno obdobje prestrukturiranja. To zagotavlja močno spodbudo bankam, da čim prej odplačajo državna sredstva.

45.

Nadzorni organ bo proučil tudi stopnjo odprtosti trga in sposobnost sektorja, da prenese propad bank. V svoji splošni oceni lahko Nadzorni organ upošteva morebitne zaveze upravičenke ali zaveze države Efte glede uvedbe ukrepov (45), ki bi spodbujali bolj zdrave in konkurenčne trge, na primer z olajšanjem vstopa na trg in izstopa z njega. Take pobude bi v ustreznih okoliščinah lahko spremljale druge strukturne ukrepe ali ukrepe glede ravnanja, ki bi jih upravičenka običajno sicer morala izvesti. Nadzorni organ lahko zavezo države Efte, da bo uvedla mehanizme za reševanje težav bank na zgodnji stopnji, obravnava pozitivno kot element, ki podpira zdrave in konkurenčne trge.

5.   Spremljanje in postopkovna vprašanja

46.

Da bi preveril, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja, bo Nadzorni organ zahteval redna podrobna poročila. Prvo poročilo bo praviloma treba predložiti Nadzornemu organu najpozneje šest mesecev po odobritvi načrta prestrukturiranja.

47.

Ob priglasitvi načrta prestrukturiranja mora Nadzorni organ oceniti, ali je verjetno, da bo načrt omogočil ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja in ustrezno omejevanje izkrivljanja konkurence. Če Nadzorni organ resno dvomi o skladnosti načrta prestrukturiranja z zadevnimi zahtevami, mora sprožiti formalni postopek preiskave in s tem dati tretjim osebam možnost, da dajo pripombe o ukrepu, ter tako zagotoviti pregleden in usklajen pristop ob spoštovanju pravil o zaupnosti, ki veljajo v postopkih v zvezi z državno pomočjo.

48.

Nadzornemu organu pa ni treba sprožiti formalnega postopka preiskave, če je načrt prestrukturiranja popoln in so predlagani ukrepi taki, da Nadzorni organ nima nadaljnjih pomislekov glede združljivosti v smislu člena 4(4) dela II Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča. To je zlasti verjetno v primerih, ko je država Efte priglasila Nadzornemu organu pomoč skupaj z načrtom prestrukturiranja, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega poglavja, da bi si zagotovila pravno varnost glede potrebnih naknadnih ukrepov. V takih primerih lahko Nadzorni organ sprejme končno odločbo, v kateri ugotovi, da je pomoč za reševanje kot tudi pomoč za prestrukturiranje združljiva na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

6.   Omejeno trajanje veljavnosti sporočila

49.

Uporaba tega poglavja je upravičena zaradi trenutne izjemne krize v finančnem sektorju, zato bi moralo biti v veljavi samo v omejenem obdobju. Nadzorni organ bo to poglavje uporabljal za oceno ukrepov pomoči za prestrukturiranje, ki mu bodo priglašeni do vključno 31. decembra 2010. Za nepriglašeno pomoč bodo veljale smernice o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči. Nadzorni organ bo to sporočilo zato uporabljal pri ocenjevanju združljivosti nepriglašene pomoči, dodeljene do vključno 31. decembra 2010.

50.

Ob upoštevanju dejstva, da je podlaga tega poglavja člen 61(3)(b) Sporazuma EGP, lahko Nadzorni organ ponovno presodi njegovo vsebino in trajanje veljavnosti v skladu z razvojem razmer na trgu, izkušnjami, pridobljenimi pri obravnavanju zadev, in splošnim interesom za ohranjanje finančne stabilnosti.

---

(1)  To poglavje se ujema s sporočilom Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (UL C 195, 19.8.2009, str. 9).

(2)  V točki 1 sporočila iz opombe 1 Komisija navaja ustrezno zavezo, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanjih 20. marca 2009 ter 18. in 19. junija 2009.

(3)  V svojem sporočilu Evropskemu svetu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ (COM(2009) 114 konč.), je Komisija napovedala program reform za odpravo širših slabosti v regulativnem okviru, ki ureja delovanje finančnih institucij v Skupnosti.

(4)  Glej poglavja Smernic o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami (v nadaljnjem besedilu: smernice o bančništvu), o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi (v nadaljnjem besedilu: smernice o dokapitalizaciji) in o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju EGP (v nadaljnjem besedilu: smernice o oslabljenih sredstvih).

(5)  Uporaba tega poglavja je omejena na finančne institucije iz smernic o bančništvu. Zaradi lažjega razumevanja je v tem poglavju uporabljen izraz „banke“, ki pa se, kadar je primerno, smiselno nanaša tudi na druge finančne institucije.

(6)  Merila in posebne okoliščine, ki določajo obveznost predložitve načrta prestrukturiranja, so bila pojasnjena v smernicah o bančništvu, smernicah o dokapitalizaciji in smernicah o oslabljenih sredstvih. Nanašajo se predvsem, vendar ne izključno, na primere, ko država dokapitalizira banko v težavah ali ko je banka, ki prejme finančno pomoč za oslabljena sredstva, že prejela državno pomoč v kakršni koli obliki, ki prispeva h kritju izgub ali preprečevanju njihovega nastanka (razen sodelovanja v jamstveni shemi) in ki skupaj presega 2 % skupne tveganju prilagojene tehtane aktive banke. Stopnja prestrukturiranja je odvisna od resnosti težav posamezne banke. Če pa je bil dan omejen znesek pomoči bankam, ki so načeloma zdrave, morajo države Efte v skladu z navedenimi smernicami (zlasti točko 40 smernic o dokapitalizaciji in Prilogo V k smernicam o oslabljenih sredstvih) Nadzornemu organu predložiti poročilo o uporabi državnih sredstev, ki vsebuje vse potrebne informacije za oceno uspešnosti poslovanja banke, uporabe prejetega kapitala in načrta za prenehanje odvisnosti od državne pomoči. Pregled uspešnosti poslovanja mora vključevati profil tveganja in prihodnjo kapitalsko ustreznost teh bank ter oceniti njihove poslovne načrte.

(7)  Tj. pomoči, ki jo je Nadzorni organ začasno odobril kot pomoč za reševanje na podlagi smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah ali pomoči, ki je bila začasno odobrena na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, pa tudi vsake nove pomoči, ki se lahko priglasi kot potrebna za prestrukturiranje. Za oceno pomoči za prestrukturiranje bank v trenutnih razmerah sistemske krize se torej uporablja to poglavje namesto Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(8)  Na ravni Skupnosti je Komisija v preteklosti sprejela več odločb o pomoči za prestrukturiranje (združljivi na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES) za banke v težavah na podlagi obsežnega prestrukturiranja, ki je upravičenkam omogočilo, da so ponovno začele dolgoročno uspešno poslovati, ne da bi pomoč pri tem neupravičeno škodila njihovim konkurentom. Značilne strategije prestrukturiranja so vključevale preusmeritev poslovnih modelov, zaprtje ali odprodajo poslovnih enot, hčerinskih družb ali podružnic, spremembe v upravljanju premoženja, prodajo delujočega podjetja ali razdelitev in prodajo različnih delov podjetja uspešno delujočim konkurenčnim podjetjem. Glej na primer Odločbo Komisije 98/490/ES z dne 20. maja 1998 o pomoči, ki jo je Francija odobrila skupini Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28), Odločbo Komisije 2005/345/ES z dne 18. februarja 2004 o pomoči Nemčije pri prestrukturiranju v korist Bankgesellschaft Berlin AG (UL L 116, 4.5.2005, str. 1), Odločbo Komisije 2009/341/ES z dne 4. junija 2008 o državni pomoči C 9/08 (ex NN 8/08, CP 244/2007) Nemčije v korist banke Sachsen LB (UL L 104, 24.4.2009, str. 34) in Statistični pregled državnih pomoči za jesen 2006 (COM(2006) 761 konč., str. 28) (http://ec.europa.eu/comm/competition/state_aid/studies_reports/2006_autumn_en.pdf), ki vključuje posebno raziskavo o pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

(9)  V skladu s smernicami o oslabljenih sredstvih.

(10)  V skladu s smernicami o bančništvu, smernicami o dokapitalizaciji in smernicami o oslabljenih sredstvih. Glej točko 4 tega poglavja.

(11)  Če se bankam, ki so načeloma zdrave, odobri omejen znesek pomoči, morajo države Efte v skladu s smernicami o bančništvu, smernicami o dokapitalizaciji in smernicami o oslabljenih sredstvih predložiti pregled uspešnosti poslovanja.

(12)  Zlasti v skladu s točko 40 smernic o dokapitalizaciji in Prilogo V k smernicam o oslabljenih sredstvih.

(13)  Kot je pojasnjeno v točki 8 tega poglavja, se načela, ki so podlaga za oddelek 2 in veljajo za načrte prestrukturiranja, po analogiji uporabljajo tudi za preglede uspešnosti poslovanja.

(14)  Okvirni vzorec za načrt prestrukturiranja je predstavljen v Prilogi.

(15)  Nadzorni organ bo po potrebi pri proučitvi priglašenih načrtov prestrukturiranja pridobil mnenje zunanjega svetovalca, da bo ocenil uspešnost poslovanja, porazdelitev bremena in omejitev izkrivljanja konkurence na najmanjšo možno mero. Prav tako lahko zaprosi nadzornike za potrditev različnih elementov.

(16)  Glej npr. Odločbo Komisije z dne 2. aprila 2008 v zadevi NN 1/08, Northern Rock (UL C 135, 3.6.2008, str. 21) in Odločbo 2009/341/ES v zadevi C 9/08, Sachsen LB.

(17)  Glej Odločbo 2009/341/ES v zadevi C 9/08, Sachsen LB.

(18)  Razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah. Glej Odločbo Komisije z dne 21. oktobra 2008 v zadevi C 10/08, IKB (še ni objavljena).

(19)  V skladu z načeli iz Priporočila Komisije 2009/384/ES z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (UL L 120, 15.5.2009, str. 22).

(20)  Z izrazom „nujne prodaje“ (ang. „fire sales“) je mišljena prodaja velikih količin aktive po trenutnih nizkih tržnih cenah, kar bi lahko cene na trgu še dodatno znižalo.

(21)  V skladu s prakso Komisije je sprejemljivo trajanje izvedbe načrta prestrukturiranja dve do tri leta.

(22)  Glej tudi točko 20.

(23)  Glej opombo 17.

(24)  Če prodaja ne poteka prek javnega zbiranja ponudb, to samo po sebi ne pomeni, da je kupec prejel pomoč.

(25)  To bi imelo običajno za posledico, da bi bila pomoč dodeljena prodani gospodarski dejavnosti.

(26)  Glej združene zadeve C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Hytasa, Recueil 1994, str. I-4103, točka 22.

(27)  Glej zadevo C-334/99, Gröditzer Stahlwerke, Recueil 2003, str. I-1139, točka 134 in naslednje, ter Odločbo Komisije 2008/719/ES z dne 30. aprila 2008 o državni pomoči št. C 56/06 (ex NN 77/06) Avstrije za privatizacijo banke Bank Burgenland (UL L 239, 6.9.2008, str. 32).

(28)  Glej točke 43 do 50 smernic o bančništvu. Da se omogoči takšen pravilen izstop, se lahko pomoč za likvidacijo šteje za združljivo, če je na primer potrebna za začasno dokapitaliziranje premostitvene banke oziroma strukture ali za poplačilo terjatev nekaterih vrst upnikov, če je to upravičeno zaradi ohranjanja finančne stabilnosti. Za primere tovrstne pomoči in pogoje, v katerih se je štela za združljivo, glej Odločbo Komisije z dne 1. oktobra 2008 v zadevi NN 41/08, Združeno kraljestvo, Pomoč za reševanje banke Bradford & Bingley (UL C 290, 13.11.2008, str. 2) in Odločbo Komisije z dne 5. novembra 2008 v zadevi NN 39/08, Danska, Pomoč za likvidacijo Roskilde Bank (UL C 12, 17.1.2009, str. 3).

(29)  Glej zadevo T-17/03, Schmitz-Gotha, ZOdl. 2006, str. II-1139.

(30)  Kot je opisano v prejšnjih smernicah, zlasti v smernicah o oslabljenih sredstvih (glej točko 21 in naslednje).

(31)  Nadzorni organ je v smernicah o bančništvu, smernicah o dokapitalizaciji in smernicah o oslabljenih sredstvih zagotovil natančna navodila za določanje cene državnih jamstev, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva. Kolikor se plačuje taka cena, delničarji banke menijo, da je njihov položaj v finančnem smislu oslabljen.

(32)  Smernice o oslabljenih sredstvih, točki 24 in 25. Glej tudi oddelek 4 tega poglavja.

(33)  Glej Odločbo Komisije z dne 18. decembra 2008 v zadevi N 615/08, Bayern LB (UL C 80, 3.4.2009, str. 4). Vendar pa to ne preprečuje bankam, da ne bi izplačale kuponov, če za to obstaja zavezujoča pravna obveznost.

(34)  Glej smernice o oslabljenih sredstvih, točka 31, in niansiran pristop k omejitvam glede izplačil dividend v smernicah o dokapitalizaciji, točke 33, 34 in 45, ki odraža dejstvo, da tudi če začasna prepoved izplačila dividend ali kuponov ohrani kapital v banki in povečuje kapitalsko rezervo ter s tem izboljšuje plačilno sposobnost banke, pa lahko po drugi strani ovira dostop banke do zasebnih virov financiranja ali pa vsaj poveča stroške novega financiranja v prihodnosti.

(35)  Glej točko 21.

(36)  Če je Nadzorni organ v skladu s smernicami o bančništvu, smernicami o dokapitalizaciji ali smernicami o oslabljenih sredstvih izjemoma odobril pomoč, ki odstopa od načel, določenih v navedenih smernicah, potem bo dodatno izkrivljanje konkurence, ki je posledica take pomoči, zahtevalo dodatne strukturne zaščitne ukrepe ali zaščitne ukrepe glede ravnanja bank; glej točko 58 smernic o oslabljenih sredstvih.

(37)  Upoštevani bodo zlasti stopnja koncentracije, omejitve zmogljivosti, raven donosnosti, ovire za vstop in širjenje.

(38)  Na primer s spodbujanjem predčasnega odplačila državne pomoči.

(39)  Glej npr. Odločbo Komisije z dne 21. oktobra 2008 v zadevi C 10/08, IKB (še ni objavljena) in Odločbo Komisije z dne 7. maja 2009 v zadevi N 244/09, Capital injection into Commerzbank (UL C 147, 27.6.2009, str. 4).

(40)  Opozoriti je treba, da znižanje bilančne vsote zaradi odpisov sredstev, ki se delno nadomestijo z državno pomočjo, ne zmanjšuje dejanske prisotnosti banke na trgu in ga zato pri oceni potrebe po strukturnih ukrepih ni mogoče upoštevati.

(41)  Glej npr. Odločbo Komisije z dne 19. novembra 2008 v zadevi NN 49/08, NN 50/08 in NN 45/08, Jamstva za banko Dexia (še ni objavljena), točka 73, Odločbo Komisije z dne 19. novembra 2008 v zadevi N 574/08, Jamstva za Fortis Bank (UL C 38, 17.2.2009, str. 2), točka 58, in Odločbo Komisije z dne 3. decembra 2008 v zadevi NN 42/08, NN 46/08 in NN 53/A/08, Pomoč za prestrukturiranje bank Fortis Bank in Fortis Bank Luxemburg (UL C 80, 3.4.2009, str. 7), točka 94. Banki se lahko na primer v določenih okoliščinah prepove, da vlagateljem na drobno predlaga najvišjo obrestno mero, ponujeno na trgu.

(42)  Naj spomnimo, da morajo biti stroški prestrukturiranja omejeni na najnižje potrebne za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Glej točko 23.

(43)  Posojila, dana po netržnih pogojih, lahko pomenijo državno pomoč in jih Nadzorni organ po priglasitvi lahko odobri, če so združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, npr. na podlagi smernic – začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi.

(44)  Odločba Komisije z dne 12. novembra 2008 v zadevi N 528/08, ING (UL C 328, 23.12.2008, str. 10). točka 35.

(45)  Glej npr. Odločbo Komisije 2005/418/ES z dne 7. julija 2004 v zvezi z ukrepi pomoči, ki jih Francija dodeljuje podjetju Alstom (UL L 150, 10.6.2005, str. 24), točka 204.