4.11.2011

Uradni list Evropske unije

L 287/1

SKLEP št. 1104/2011/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2011

o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo) (3) je določeno, da je namen posebnih ciljev programa Galileo zagotoviti, da se signali, ki jih oddaja sistem, vzpostavljen v okviru navedenega programa, lahko uporabijo predvsem za ponujanje regulirane javne storitve ("Public Regulated Service", v nadaljnjem besedilu: PRS), namenjene izključno uporabnikom, pooblaščenim s strani vlad, za občutljive aplikacije, ki zahtevajo učinkovit nadzor nad dostopom in visoko raven stalnosti storitve.

(2)

Čeprav se ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 683/2008 uporabljajo tudi za storitve, vključno s PRS, ki so navedene v Prilogi k navedeni uredbi, saj sta sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, in PRS s pravnega, tehničnega, operativnega, finančnega in lastniškega vidika povezana, je za namene tega sklepa primerno povzeti ustrezna pravila o uporabi varnostnih predpisov.

(3)	Evropski parlament in Svet sta večkrat opozorila, da je sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, civilni sistem pod civilnim nadzorom, kar pomeni, da se izvaja v skladu s civilnimi standardi na podlagi civilnih zahtev in pod nadzorom institucij Unije.

(4)	Program Galileo je strateškega pomena za neodvisnost Unije glede storitev satelitske navigacije ter satelitskega določanja položaja in časa ter pomembno prispeva k izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

(5)

Med različnimi storitvami, ki jih ponujajo evropski satelitski navigacijski sistemi, je PRS hkrati najvarnejša in najobčutljivejša ter je zato primerna za storitve, pri katerih morata biti zagotovljena stabilnost in popolna zanesljivost. Za svoje primarne uporabnike mora zagotavljati stalnost storitve tudi v najhujših kriznih razmerah. Posledice kršitve varnostnih pravil ob uporabi te storitve niso omejene na zadevnega uporabnika, temveč bi se lahko razširile tudi na druge uporabnike. Za uporabo in upravljanje PRS se zato zahteva skupna odgovornost držav članic, da se zagotovi varnost Unije in njihova lastna varnost. Dostop do PRS mora biti torej strogo omejen na določene kategorije uporabnikov, ki so stalno nadzorovane.

(6)	Zato je treba opredeliti pravila za dostop do PRS in pravila za upravljanje tega dostopa ter zlasti natančno določiti splošna načela, povezana z dostopom, naloge različnih upravljalnih in nadzornih organov, pogoje, povezane s proizvodnjo in varnostjo sprejemnika, ter sistem nadzora izvoza.

(7)

Glede splošnih načel dostopa do PRS mora biti zaradi dejanskega namena in značilnosti storitve njena uporaba strogo omejena, države članice, Svet, Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) pa morajo imeti diskrecijski, neomejen in neprekinjen dostop po vsem svetu. Poleg tega mora imeti vsaka država članica možnost, da samostojno odloča, kateri so pooblaščeni uporabniki PRS in kako se lahko PRS uporablja, tudi o uporabi na področju varnosti, v skladu s skupnimi minimalnimi standardi.

(8)

Da bi spodbudili uporabo evropske tehnologije po vsem svetu, bi moralo biti možno tudi za določene tretje države in mednarodne organizacije, da postanejo primarni uporabniki PRS, in sicer s sklenitvijo ločenih sporazumov. Pri varnih vladnih aplikacijah za satelitske radio-navigacije bi bilo treba pogoje, pod katerimi lahko tretje države in mednarodne organizacije uporabljajo PRS, določiti v mednarodnih sporazumih, pri čemer je jasno, da bi moralo biti upoštevanje varnostnih zahtev vedno obvezno. V zvezi s takšnimi sporazumi bi proizvodnjo sprejemnikov PRS moralo biti mogoče dovoliti pod posebnimi pogoji in zahtevami, pod pogojem, da so ti na ravni, ki je vsaj enakovredna pogojem in zahtevam, ki veljajo za države članice. Vendar v takšnih sporazumih ne bi smele biti zajete varnostno zelo občutljive zadeve, kot je proizvodnja varnostnih modulov.

(9)

O sporazumih s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami bi se bilo treba pogajati ob doslednem upoštevanju pomena, ki ga ima zagotavljanje spoštovanja demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter varstva svobode misli, vesti in verskega prepričanja ter svobode izražanja in informiranja, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

(10)	Varnostni predpisi Evropske vesoljske agencije bi morali zagotavljati najmanj takšno raven varovanja kot pravila o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (4) in Sklepa Sveta 2011/292 z dne 31. marca 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (5).

(11)

Unija in države članice morajo storiti vse za zagotovitev varnosti in zaščite sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo ter tehnologije in opreme PRS, da preprečijo, da bi signale, ki se oddajajo za PRS, uporabljale nepooblaščene fizične ali pravne osebe, in onemogočijo sovražno uporabo PRS proti njim.

(12)	Tozadevno je pomembno, da države članice določijo sistem kazni, ki se uporabljajo za neupoštevanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sklepa, in zagotovijo izvajanje teh kazni. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(13)

Kar zadeva organe upravljanja in nadzora, se zdi ureditev, v skladu s katero primarni uporabniki PRS določijo "pristojni organ za PRS", pristojen za upravljanje in nadzor uporabnikov, najprimernejši način učinkovitega upravljanja uporabe PRS, saj omogoča odnose med različnimi zainteresiranimi stranmi, pristojnimi za varnost, in zagotavlja stalen nadzor uporabnikov, zlasti nacionalnih uporabnikov, v skladu z minimalnimi skupnimi standardi. Vendar bi bilo treba zagotoviti določeno prožnost, da se državam članicam dovoli, da lahko učinkovito uredijo pristojnosti.

(14)

Pri izvajanju tega sklepa bi se morala vsakršna obdelava osebnih podatkov izvajati v skladu s pravom Unije, kot je zlasti določeno v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) ter Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (7).

(15)	Poleg tega bi morala biti ena od nalog centra za varnost Galileo (v nadaljnjem besedilu: center za nadzor varnosti Galileo ali GSMC) iz člena 16(a)(ii) Uredbe (ES) št. 683/2008 zagotavljanje operativnega vmesnika med različnimi zainteresiranimi stranmi, pristojnimi za varnost PRS.

(16)

Svet in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko bi morala z izvajanjem Skupnega ukrepa Sveta 2004/552/SZVP z dne 12. julija 2004 o vidikih delovanja Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, ki vplivajo na varnost Evropske unije (8), sodelovati pri upravljanju PRS. Svet bi moral odobriti mednarodne sporazume o pooblastitvi tretje države ali mednarodne organizacije za uporabo PRS.

(17)

Glede proizvodnje in varnosti sprejemnikov je v skladu z varnostnimi zahtevami to nalogo mogoče dodeliti le državi članici, ki je določila pristojni organ za PRS, ali podjetjem s sedežem na ozemlju države članice, ki je določila pristojni organ za PRS. Poleg tega mora proizvajalec sprejemnikov predhodno dobiti ustrezno pooblastilo od sveta za varnostno akreditacijo sistemov evropskega GNSS, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno akreditacijo), ter mora upoštevati njegove odločitve. Pristojni organi za PRS so odgovorni za to, da stalno spremljajo upoštevanje te zahteve po pooblastilu in teh odločitev ter posebnih tehničnih zahtev, ki izhajajo iz skupnih minimalnih standardov.

(18)

Država članica, ki ni določila pristojnega organa za PRS, bi morala v vsakem primeru določiti kontaktno točko za obvladovanje kakršnih koli zaznanih škodljivih elektromagnetnih motenj, ki vplivajo na PRS. Ta kontaktna točka bi morala biti fizična ali pravna oseba s funkcijo točke poročanja, ali naslov, na katerega se lahko Komisija obrne v primeru potencialno škodljivih elektromagnetnih motenj, da bi se take motnje odpravile.

(19)

Kar zadeva omejitve izvoza, se mora izvoz izven Unije opreme ali tehnologije in programske opreme, povezane z uporabo PRS ter razvojem in proizvodnjo za PRS, ne glede na to ali je ta oprema, programska oprema ali tehnologija uvrščena na seznam iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (10), omejiti na tiste tretje države, ki so ustrezno pooblaščene za dostop do PRS na podlagi mednarodnega sporazuma z Unijo. Tretja država, na ozemlju katere je nameščena referenčna postaja z opremo PRS in ki je del sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, se zgolj zaradi tega dejstva ne obravnava kot primarni uporabnik PRS.

(20)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s skupnimi minimalnimi standardi na področjih, navedenih v Prilogi, in ga, če je potrebno, posodobiti in spremeniti, da bi se upošteval razvoj programa Galileo. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(21)

Bistveno je, da se skupna pravila v zvezi z dostopom do PRS ter proizvodnjo sprejemnikov PRS in varnostnih modulov, glede na njihov možen vpliv na varnost sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, Unije in njenih držav članic, enotno izvajajo v vsaki državi članici. Na Komisijo je zato treba prenesti pooblastilo za sprejemanje podrobnih zahtev, smernic in drugih ukrepov za uveljavitev skupnih minimalnih standardov. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (11).

(22)	Revizije in inšpekcijski pregledi, ki jih bo opravljala Komisija s pomočjo držav članic, bi se morali po potrebi izvajati na podoben način, kot je določeno v delu VII Priloge III k Sklepu 2011/292/EU.

(23)

Pravila za dostop do PRS, ki jo ponuja sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo, so predpogoj za izvajanje PRS. Komisija bi morala preučiti, ali bi bilo treba za PRS uvesti politiko zaračunavanja, tudi za tretje države in mednarodne organizacije, ter o izidu te preučitve poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(24)

Ker cilja tega sklepa, namreč določitve pravil, v skladu katerimi lahko države članice, Svet, Komisija, ESZD, agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije dostopajo do PRS, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)	Takoj ko PRS začne uradno delovati, bi bilo treba vzpostaviti sistem poročanja in pregleda –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja

V tem sklepu so določena pravila, v skladu s katerimi lahko države članice, Svet, Komisija, ESZD, agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije dostopajo do regulirane javne storitve (PRS), ki jo zagotavljajo globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), vzpostavljeni v okviru programa Galileo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene tega sklepa se uporablja naslednja opredelitev pojmov:

(a)	„primarni uporabniki PRS“ pomenijo države članice, Svet, Komisijo, ESZD ter agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije, v kolikor so bile te agencije, tretje države in organizacije ustrezno pooblaščene;

(b)	„uporabniki PRS“ pomenijo fizične ali pravne osebe, ki jih je primarni uporabnik PRS ustrezno pooblastil, da imajo v lasti ali uporabljajo sprejemnik PRS.

Člen 3

Splošna načela o dostopu do PRS

1. Države članice, Svet, Komisija in ESZD imajo pravico do neomejenega in neprekinjenega dostopa do PRS po vsem svetu.

2. Vsaka posamezna država članica, Svet, Komisija in ESZD v okviru svojih pristojnosti sprejme odločitev, ali bo uporabljala PRS.

3. Vsaka država članica, ki uporablja PRS, neodvisno sprejme odločitev, katere kategorije fizičnih oseb, ki prebivajo na njenem ozemlju ali v imenu te države članice v tujini opravljajo uradne dolžnosti, in pravnih oseb s sedežem na njenem ozemlju so pooblaščene kot uporabniki PRS ter kako se v skladu členom 8 ter točko 1(i) in (ii) iz Priloge PRS lahko uporablja. Takšna uporaba lahko vključuje uporabo na področju varnosti.

Svet, Komisija in ESZD sprejmejo odločitev, katere kategorije njihovih uslužbencev so pooblaščene kot uporabniki PRS v skladu s členom 8 ter točko 1(i) in (ii) iz Priloge.

4. Agencije Unije lahko postanejo primarni uporabniki PRS le v kolikor je to potrebno za izpolnitev njihovih nalog in v skladu s podrobnimi pravili iz upravnega dogovora, sklenjenega med Komisijo in zadevno agencijo.

5. Tretje države ali mednarodne organizacije lahko postanejo primarni uporabniki PRS le, kadar sta bila v skladu s postopkom iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, sklenjena oba naslednja sporazuma med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo:

(a)	sporazum z organizacijo o varstvu podatkov, v katerem je opredeljen okvir za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov in s katerim je zagotovljena stopnja zaščite, ki je vsaj enakovredna stopnji zaščite v državah članicah;

(b)	sporazum, v katerem so določeni pogoji podrobnih pravil za dostop tretje države ali mednarodne organizacije do PRS; takšen sporazum bi lahko zajemal proizvodnjo sprejemnikov PRS pod posebnimi pogoji, ne pa tudi varnostnih modulov.

Člen 4

Uporaba varnostnih predpisov

1. Vsaka država članica zagotovi, da njeni nacionalni varnostni predpisi zagotavljajo najmanj takšno stopnjo varovanja tajnih podatkov kot pravila o varnosti iz Priloge k Sklepu 2001/844/ES, ESPJ, Euratom, in Sklepa 2011/292/EU ter da ti nacionalni varnostni predpisi veljajo za vse uporabnike PRS in za vse fizične osebe s prebivališčem na njenem ozemlju in za vse pravne osebe s sedežem na njenem ozemlju, ki ravnajo s tajnimi podatki EU v zvezi s PRS.

2. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o sprejetju nacionalnih varnostnih predpisov iz odstavka 1.

3. Če se izkaže, da so bili tajni podatki EU, povezani s PRS razkriti kateri koli osebi, ki ni pooblaščena, da bi jih prejela, Komisija po celovitem posvetovanju z ustrezno državo članico:

(a)	o tem obvesti organ izvora tajnih podatkov PRS;

(b)	oceni morebitno škodo za interese Unije ali držav članic;

(c)

ustreznim organom pošlje uradno obvestilo o izidu te ocene s priloženim priporočilom za rešitev situacije; v tem primeru ustrezni organi Komisijo nemudoma obvestijo o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti ali so jih že sprejeli, vključno z ukrepi, s katerimi bi preprečili ponovitev česa podobnega, in o rezultatih takšnih ukrepov ter

(d)	o teh rezultatih po potrebi obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 5

Pristojni organ za PRS

1. Pristojni organ za PRS določi:

(a)	vsaka država članica, ki uporablja PRS, in vsaka država članica, na katere ozemlju ima sedež kateri koli od organov iz člena 7(1). V takšnih primerih ima pristojni organ za PRS sedež na ozemlju zadevne države članice, ki Komisijo nemudoma uradno obvesti o določitvi;

(b)	Svet, Komisija in ESZD, če uporabljajo PRS. V takšnem primeru je v skladu z ustreznimi dogovori za pristojni organ za PRS lahko določena Agencija za evropski GNSS, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 912/2010 (v nadaljnjem besedilu: Agencija za evropski GNSS);

(c)	agencije Unije in mednarodne organizacije v skladu z določbami sporazumov iz člena 3(4) in (5). V takšnih primerih je za pristojni organ za PRS lahko določena Agencija za evropski GNSS;

(d)	tretje države v skladu z določbami sporazumov iz člena 3(5).

2. Stroške delovanja pristojnega organa za PRS krijejo primarni uporabniki PRS, ki so ta organ določili.

3. Država članica, ki ni določila pristojnega organa za PRS v skladu s točko (a) odstavka 1, v vsakem primeru določi kontaktno točko, ki po potrebi pomaga pri poročanju o odkritih potencialno škodljivih elektromagnetnih motnjah, ki vplivajo na PRS. Zadevna država članica Komisijo nemudoma uradno obvesti o takšni določitvi.

4. Pristojni organ za PRS zagotovi, da je uporaba PRS v skladu s členom 8 in točko 1 Priloge ter da:

(a)	so uporabniki PRS razvrščeni po skupinah zaradi upravljanja PRS z GSMC;

(b)	se določijo in upravljajo pravice dostopa do PRS za vsako skupino ali uporabnika;

(c)	se od GSMC dobijo ključi PRS in drugi povezani tajni podatki;

(d)	se uporabnikom pošljejo ključi PRS in drugi povezani tajni podatki;

(e)	se zagotovi upravljanje varnosti sprejemnikov ter povezane tajne tehnologije in podatkov ter da se ocenijo tveganja;

(f)	se določi kontaktna točka, ki po potrebi pomaga pri poročanju o odkritih potencialno škodljivih elektromagnetnih motnjah v PRS.

5. Pristojni organ za PRS države članice zagotovi, da lahko organ s sedežem na ozemlju te države članice razvija ali proizvaja sprejemnike PRS ali varnostne module samo, če takšen organ:

(a)	ima ustrezno pooblastilo sveta za varnostno akreditacijo v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) št. 912/2010 in

(b)	upošteva odločitve sveta za varnostno akreditacijo ter člen 8 in točko 2 Priloge glede razvoja in proizvodnje sprejemnikov PRS ali varnostnih modulov, v kolikor se te nanašajo na njegove dejavnosti.

Vsako pooblastilo za proizvodnjo opreme iz tega odstavka se preveri najmanj vsakih pet let.

6. Pri razvoju ali proizvodnji iz odstavka 5 tega člena ali izvozu izven Unije pristojni organ za PRS zadevne države članice deluje kot vmesnik za subjekte, pristojne za omejitve izvoza zadevne opreme, tehnologije in programske opreme za uporabo ter razvoj in proizvodnjo za PRS, da bi zagotovil uporabo določb člena 9.

7. Pristojni organ za PRS je povezan z GSMC v skladu s členom 8 in točko 4 Priloge.

8. Odstavka 4 in 7 ne posegata v možnost, da države članice določene posebne naloge svojih pristojnih organov za PRS z medsebojnim soglasjem prenesejo na drugo državo članico, pri čemer so izključene vsakršne naloge, povezane z uveljavljanjem suverenosti nad njihovim lastnim ozemljem. Države članice lahko skupaj opravljajo naloge iz odstavkov 4 in 7 ter naloge iz odstavka 5. Zadevne države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o takšnih ukrepih.

9. Pristojni organ za PRS lahko ob upoštevanju posebnih dogovorov za opravljanje svojih nalog zaprosi za tehnično pomoč Agencije za evropski GNSS. Zadevne države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o takšnih dogovorih.

10. Pristojni organi za PRS Komisiji in Agenciji za evropski GNSS vsaka tri leta poročajo o skladnosti s skupnimi minimalnimi standardi.

11. Komisija s pomočjo Agencije za evropski GNSS Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta poroča o tem, ali pristojni organi za PRS izpolnjujejo skupne minimalne standarde, ter v primeru kakršne koli resne kršitve teh standardov.

12. Kadar pristojni organ za PRS ne izpolnjuje skupnih minimalnih standardov iz člena 8, lahko Komisija ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in po posvetovanju z zadevno državo članico ter po potrebi po pridobitvi dodatnih podrobnih informacij izda priporočilo. Zadevni pristojni organ za PRS v treh mesecih po tem, ko je priporočilo izdano, uresniči priporočilo Komisije ali zahteva ali predlaga spremembe, da bi zagotovil skladnost s skupnimi minimalnimi standardi in jih izvedel v soglasju s Komisijo.

Če zadevni pristojni organ za PRS po izteku tri mesečnega roka še vedno ne zagotavlja skladnosti s skupnimi minimalnimi standardi, Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet ter predlaga sprejetje ustreznih ukrepov.

Člen 6

Vloga GSMC

GSMC zagotavlja operativni vmesnik med pristojnimi organi za PRS, Svetom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki deluje v skladu s Skupnim ukrepom 2004/552/SZVP, ter nadzornimi centri. Komisijo obvešča o vseh dogodkih, ki bi lahko vplivali na nemoteno delovanje PRS.

Člen 7

Proizvodnja in varnost sprejemnikov in varnostnih modulov

1. Država članica lahko ob upoštevanju zahtev iz člena 5(5) nalogo proizvodnje sprejemnikov PRS ali povezanih varnostnih modulov dodeli organom s sedežem na njenem ozemlju ali na ozemlju druge države članice. Svet, Komisija ali ESZD lahko nalogo proizvodnje sprejemnikov PRS ali povezanih varnostnih modulov dodeli organom s sedežem na ozemlju države članice za njihovo lastno uporabo.

2. Svet za varnostno akreditacijo lahko kadar koli prekliče pooblastilo, ki ga je dal subjektu iz odstavka 1 za proizvodnjo sprejemnikov PRS ali povezanih varnostnih modulov, če ukrepi iz točke (b) člena 5(5) niso bili upoštevani.

Člen 8

Skupni minimalni standardi

1. Skupni minimalni standardi, ki jih morajo upoštevati pristojni organi za PRS iz člena 5, zajemajo področja, navedena v Prilogi.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11 v zvezi s sprejetjem skupnih minimalnih standardov za področja, navedena v Prilogi, in po potrebi v zvezi s spremembami za posodobitev Priloge, da se upošteva razvoj programa Galileo, zlasti glede tehnologije in sprememb varnostnih potreb.

3. Na podlagi skupnih minimalnih standardov iz odstavka 2 tega člena lahko Komisija sprejme potrebne tehnične zahteve, smernice in druge ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

4. Komisija zagotovi, da se stori vse potrebno za izpolnitev ukrepov iz odstavkov 2 in 3 ter zahtev, povezanih z varnostjo PRS in njenih uporabnikov ter povezane tehnologije, pri čemer se v celoti upoštevajo nasveti stroke.

5. Da bi pomagala pri upoštevanju tega člena, Komisija omogoči srečanje vseh pristojnih organov za PRS vsaj enkrat na leto.

6. Komisija s pomočjo držav članic in Agencije za evropski GNSS zagotavlja, da pristojni organi za PRS izpolnjujejo skupne minimalne standarde, zlasti tako, da opravlja revizije ali inšpekcijske preglede.

Člen 9

Omejitve izvoza

Izvoz izven Unije opreme, tehnologije in programske opreme za uporabo ter razvoj in proizvodnjo za PRS ni dovoljen razen v skladu s členom 8 in točko 3 ter v skladu s sporazumi iz člena 3(5) ali sporazumov o podrobnih pravilih za namestitev in delovanje referenčnih postaj.

Člen 10

Izvajanje Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP

Ta sklep se uporablja brez poseganja v ukrepe, sprejete v skladu s Skupnim ukrepom 2004/552/SZVP.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. novembra 2011. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 8(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8 (2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12

Postopki odbora

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 683/2008. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Če odbor ne poda nobenega mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 13

Pregled in poročanje

Komisija najkasneje dve leti po uradnem začetku delovanja PRS Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o primernem delovanju in ustreznosti pravil, sprejetih za dostop do PRS ter po potrebi predlaga ustrezne spremembe tega sklepa.

Člen 14

Posebna pravila za izvajanje programa Galileo

Ne glede na druge določbe tega sklepa se za zagotovitev nemotenega delovanja sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, dostop do tehnologije PRS ter lastništvo ali uporaba sprejemnikov PRS ob spoštovanju načel iz člena 8 in Priloge dovolita:

(a)	Komisiji, če nastopa kot upravitelj programa Galileo;

(b)	upravljavcem sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo, strogo za namene upoštevanja njihovih nalog, kakor je določeno v posebnem dogovoru s Komisijo;

(c)	Agenciji za evropski GNSS, da se ji omogoči opravljanje dodeljenih nalog, kakor je določeno v posebnem dogovoru s Komisijo;

(d)	Evropski vesoljski agenciji strogo za namene raziskav, razvoja in postavitve infrastrukture, kakor je določeno v posebnem dogovoru s Komisijo.

Člen 15

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi tega sklepa. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 16

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Države članice začnejo uporabljati člen 5 najkasneje 6. novembra 2013.

Člen 17

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

M. DOWGIELEWICZ

(1) UL C 54, 19.2.2011, str. 36.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. oktobra 2011.

(3) UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

(4) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(5) UL L 141, 27.5.2011, str. 17.

(6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(7) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(8) UL L 246, 20.7.2004, str. 30.

(9) UL L 276, 20.10.2010, str. 11.

(10) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.

(11) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

PRILOGA

Skupni minimalni standardi

V zvezi s členom 5(4) zajemajo skupni minimalni standardi za uporabo PRS naslednja področja:

(i)	ureditev skupin uporabnikov PRS;

(ii)	opredelitev in upravljanje pravic dostopa uporabnikov in skupin uporabnikov PRS primarnih uporabnikov PRS;

(iii)

pošiljanje ključev PRS in povezanih tajnih podatkov med GSMC in pristojnimi organi za PRS;

(iv)	pošiljanje ključev PRS in povezanih tajnih podatkov uporabnikom;

(v)	varnostno upravljanje, vključno za primer varnostnih incidentov, in ocena tveganj za sprejemnike PRS ter povezane tajne tehnologije in podatke;

(vi)	poročanje o odkritih potencialno škodljivih elektromagnetnih motnjah, ki vplivajo na PRS;

(vii)

operativni koncepti in postopki za sprejemnike PRS.

V zvezi s členom 5(5) zajemajo skupni minimalni standardi za razvoj in proizvodnjo sprejemnikov PRS ali varnostnih modulov naslednja področja:

(i)	akreditacija uporabniškega dela PRS;

(ii)	varnost sprejemnikov PRS in tehnologije PRS med raziskovalno, razvojno in proizvodno fazo;

(iii)

integracija sprejemnikov PRS in tehnologije PRS;

(iv)	profil zaščite sprejemnikov PRS, varnostnih modulov in materiala, za katerega se uporablja tehnologija PRS.

V zvezi s členom 5(6) in členom 9 zajemajo skupni minimalni standardi za omejitve izvoza naslednja področja:

(i)	pooblaščeni primarni uporabniki PRS;

(ii)	izvoz s PRS povezanega materiala in tehnologije.

4.	V zvezi s členom 5(7) zajemajo skupni minimalni standardi za povezave med GSMC in pristojnimi organi za PRS podatkovne in govorne povezave.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

L 287/9

SKLEP št. 1105/2011/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2011

o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 17(3)(a) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (2) sta sklepa SCH/Com-ex (98)56 (3) in SCH/Com-ex (99)14 (4) uvedla Priročnik o potnih listinah, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum. Ta sklepa bi bilo treba prilagoditi institucionalnemu in pravnemu okviru Unije.

(2)

Seznam potnih listin, ki jih izdajo tretje države, bi bilo treba sistematično spremljati, da se organom držav članic, ki obravnavajo vloge za izdajo vizuma in izvajajo nadzor meje, zagotovijo točni podatki o potnih listinah, ki jih predložijo državljani tretjih držav. Izmenjave podatkov med državami članicami o izdanih potnih listinah in o priznavanju teh potnih listin s strani držav članic ter o omogočanju dostopa javnosti do celotne zbirke bi bilo treba posodobiti in izboljšati njihovo učinkovitost.

(3)

Namen seznama potnih listin je dvojen: po eni strani omogoča organom mejne kontrole, da preverijo, ali je določena potna listina priznana za namen prehoda zunanjih meja, kot to določa točka (a) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (5); po drugi strani pa konzularnemu osebju omogoča, da preveri, ali države članice priznavajo določeno potno listino za namen pritrditve vizumske nalepke.

(4)

Na podlagi točke (c) člena 48(1) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (6) bi bilo treba v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni sestaviti izčrpni seznam potnih listin, ki jih izda država gostiteljica.

(5)	Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, ki bi zagotovil stalno posodabljanje seznama potnih listin.

(6)	Glede na pomen varnosti potnih listin za njihovo možno priznavanje bi morala Komisija ob pomoči strokovnjakov iz držav članic po potrebi zagotoviti tehnično ocenjevanje.

(7)	Države članice imajo in bi morale ohraniti pristojnost za priznavanje potnih listin za namen omogočanja prehoda zunanjih meja imetniku in pritrjevanja vizumske nalepke.

(8)

Države članice bi morale uradno sporočiti svoje stališče v zvezi z vsemi potnimi listinami in si prizadevati za uskladitev svojih stališč o različnih vrstah potnih listin. Ker lahko to, da država članica uradno ne sporoči svojega stališča o potni listini, imetnikom te potne listine povzroči težave, bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi države članice zavezoval, da sporočijo svoje stališče o priznavanju ali nepriznavanju takih listin. Ta mehanizem državam članicam ne bi smel preprečevati, da bi v katerem koli trenutku uradno sporočile spremembo svojega stališča.

(9)

Dolgoročno bi bilo treba vzpostaviti spletno zbirko podatkov z vzorci vseh potnih listin, da bi se organom mejne kontrole in konzularnemu osebju olajšal pregled določene potne listine. To zbirko podatkov bi bilo treba posodabljati v skladu s kakršnimi koli spremembami predhodnih stališč o priznavanju ali nepriznavanju določene potne listine s strani držav članic.

(10)

Komisija bi morala za potrebe obveščanja pripraviti okvirni seznam poznanih fantazijskih in kamuflažnih potnih listov, o katerih jo obvestijo države članice. Fantazijski in kamuflažni potni listi, ki so na seznamu, ne bi smeli biti predmet priznavanja ali nepriznavanja. Njihovim imetnikom ne bi smeli omogočiti prehoda zunanjih meja in vanje se ne bi smelo vnesti vizuma.

(11)

Za zagotovitev enotnih pogojev za zbiranje in posodabljanje seznama potnih listin bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (7).

(12)	Za pripravo in posodabljanje seznama potnih listin bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, glede na to, da ti akti tvorijo zgolj zbirko izdanih potnih listin.

(13)

Ta sklep predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz točk A, B in C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (9).

(14)

Ta sklep predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz točk A, B in C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (11).

(15)

Ta sklep predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točk A, B in C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (12).

(16)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.

(17)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (13); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(18)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (14); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(19)	Za Ciper ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(20)	Ta sklep predstavlja akt, ki temelji schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta sklep vzpostavlja seznam potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum („seznam potnih listin“), ter mehanizem za njegovo sestavljanje.

2. Ta sklep se uporablja za potne listine, kot so nacionalni potni list (navadni, diplomatski, službeni/uradni ali posebni potni list), potna listina za vrnitev, potna listina begunca ali osebe brez državljanstva, potna listina, ki jo izda mednarodna organizacija, ali prepustnica.

3. Ta sklep ne vpliva na pristojnost držav članic glede priznavanja potnih listin.

Člen 2

Sestavljanje seznama potnih listin

1. Komisija sestavi seznam potnih listin s pomočjo držav članic na podlagi podatkov, zbranih v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni, kot izhaja iz točke (c) člena 48(1) Uredbe (ES) št. 810/2009.

2. Seznam potnih listin se sestavi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 8(2).

Člen 3

Struktura seznama potnih listin

1. Seznam potnih listin je sestavljen iz treh delov.

2. V delu I so potne listine, ki jih izdajo tretje države in teritorialna ozemlja, kot so navedena v prilogah I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (15).

3. V delu II so naslednje potne listine, ki jih izdajo države članice, vključno s tistimi, ki so jih izdale države članice Evropske unije, ki ne sodelujejo pri sprejetju tega sklepa, in države članice Evropske unije, ki še ne uporabljajo določb schengenskega pravnega reda v celoti:

(a)	potne listine, izdane državljanom tretjih držav;

(b)	potne listine, izdane beguncem v skladu s Konvencijo Združenih narodov o statusu beguncev z dne 28. julija 1951;

(c)	potne listine, izdane osebam brez državljanstva v skladu s Konvencijo Združenih narodov o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954;

(d)	potne listine, izdane osebam, ki nimajo državljanstva nobene države in ki prebivajo v eni od držav članic;

(e)	potne listine, ki jih za namene prava Unije izdaja Združeno kraljestvo britanskim državljanom, ki niso državljani Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska.

4. V delu III so potne listine, ki jih izdajo mednarodne organizacije.

5. Kot splošno pravilo velja, da se uvrstitev določene potne listine na seznam uporablja za vse serije te potne listine, ki so še vedno v veljavi.

6. Če tretja država ne izda določene vrste potne listine, se to na seznamu potnih listin označi z navedbo „neizdano“.

Člen 4

Uradna obvestila o priznavanju ali nepriznavanju potnih listin s seznama

1. Države članice v treh mesecih po posredovanju seznama potnih listin uradno obvestijo Komisijo o svojem stališču o priznavanju ali nepriznavanju potnih listin s seznama.

2. Če država članica o svojem stališču Komisije uradno ne obvesti v roku iz odstavka 1, se potna listina šteje za priznano do uradnega obvestila te države članice o nepriznavanju.

3. Države članice si v okviru odbora iz člena 8(1) izmenjujejo podatke o podlagi za priznavanje ali nepriznavanje določenih potnih listin z namenom doseganja usklajenega stališča.

4. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh spremembah predhodnih stališč o priznavanju ali nepriznavanju določene potne listine.

Člen 5

Izdane nove potne listine

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo o novih potnih listinah iz točk (a) do (d) člena 3(3).

2. Države članice obvestijo Komisijo o novih potnih listinah, ki jih izdajo tretje države, države članice in mednarodne organizacije iz člena 3(2), iz točke (e) člena 3(3) in iz člena 3(4). Komisija si v sodelovanju z državami članicami prizadeva zbrati vzorce novih potnih listin z namenom njihove medsebojne izmenjave.

3. Komisija posodablja seznam potnih listin v skladu z uradnimi obvestili in prejetimi podatki ter države članice poziva, da jo uradno obvestijo o svojem stališču o priznavanju ali nepriznavanju v skladu s členom 4.

4. Posodobljeni seznam potnih listin se sestavi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 8(2).

Člen 6

Podatki o poznanih fantazijskih in kamuflažnih potnih listih

Komisija na podlagi podatkov, ki jih prejme od držav članic, pripravi in posodablja tudi okvirni seznam poznanih fantazijskih in kamuflažnih potnih listov.

Člen 7

Ocenjevanje potnih listin

1. Komisija lahko s pomočjo strokovnjakov iz držav članic v pomoč državam članicam pri njihovem tehničnem ocenjevanju potnih listin zagotovi tehnično analizo teh potnih listin, in sicer zlasti ob upoštevanju ustreznih standardov in priporočil Mednarodne organizacije za civilno letalstvo.

2. Po potrebi se lahko v tem okviru analizira tudi pogoje in postopke za izdajo potnih listin.

3. Rezultati ocenjevanj iz odstavkov 1 in 2 se sporočijo državam članicam.

Člen 8

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor (odbor za potne listine). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 9

Objava seznamov

Komisija da seznam potnih listin, vključno z uradnimi obvestili v skladu s členom 4 ter seznamom iz člena 6, na voljo državam članicam in javnosti s pomočjo stalno posodabljajoče elektronske objave.

Člen 10

Razveljavitve

Sklepa SCH/Com-ex (98)56 in SCH/Com-ex (99)14 se razveljavita.

Člen 11

Začetek veljavnosti

1. Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Ta sklep se uporablja z učinkom od datuma začetka njegove veljavnosti, razen člena 10, ki se uporablja z učinkom od datuma, ko Komisija prvič objavi seznam potnih listin.

Člen 12

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

M. DOWGIELEWICZ

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 23. septembra 2011.

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3) UL L 239, 22.9.2000, str. 207.

(4) UL L 239, 22.9.2000, str. 298.

(5) UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(6) UL L 243, 15.9.2009, str. 1.

(7) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(8) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(9) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(10) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(11) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(12) UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

(13) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(14) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(15) UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

L 287/13

UREDBA SVETA (EU) št. 1106/2011

z dne 20. oktobra 2011

o spremembi uredb (EU) št. 57/2011 in (ES) št. 754/2009 glede varstva vrste atlantski morski pes, nekaterih TAC in nekaterih omejitev ribolovnega napora, ki veljajo za Nemčijo in Irsko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 (1) določa ribolovne možnosti za leto 2011 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode EU in za plovila EU v nekaterih vodah zunaj EU.

(2)	Popraviti bi bilo treba neskladnost med besedilom Uredbe (EU) št. 57/2011 in besedilom pri vnosu v Prilogi IA navedene uredbe glede norveškega moliča.

(3)

Uredba (EU) št. 57/2011 prepoveduje ribolov atlantskega morskega psa v mednarodnih vodah (z obveznostjo takojšnjega izpusta naključnega ulova). V Prilogi IA k navedeni uredbi je določen celotni dovoljeni ulov atlantskega morskega psa v nekaterih conah ICES, in sicer znaša 0 ton (brez določb glede naključnega ulova). Posledično je ulov atlantskega morskega psa v nekaterih območjih znotraj voda EU neomejen, medtem ko je v drugih območjih (Atlantski ocean) v nekaterih conah (cone ICES) urejen s celotnim dovoljenim ulovom, v nekaterih drugih conah (cone CECAF) pa ne. Upoštevajoč status te vrste in razprav, ki potekajo glede možnosti njene vključitve na seznam Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES) (Dodatek III), je za atlantskega morskega psa primerno zagotoviti večjo zaščito v vseh območjih ter zajeti plovila EU in plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah EU.

(4)

Znanstvena ocena staleža trske v Keltskem morju se je izboljšala. V njej je bilo potrjeno, da sta bila v mnenju, na katerem temelji veljavni TAC, podcenjena močan letnik 2009 in posledično dinamično povečanje biomase tega staleža. Poleg novih selektivnih ukrepov, načrtovanih v Regionalnem svetovalnem svetu za severozahodne vode, s katerimi bi zmanjšali tveganje zavržkov vahnje in mola pri ribolovu trske, je primerno, da se TAC za trsko v Keltskem morju za preostanek leta 2011 prilagodi novemu znanstvenemu mnenju.

(5)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je 29. julija 2011 obvestila vse pogodbenice o spremembi celotnega dovoljenega ulova, ki jo je s takojšnjim učinkom sprejela za rdečega okuna v razdelkih 1F in 3K podobmočja 2 za leto 2011. Komisija je 1. avgusta 2011 poslala enako obvestilo vsem državam članicam, ki se ukvarjajo s to vrsto ribolova. Spremembo bi bilo treba prenesti v zakonodajo Unije, za plovila EU pa bi se morala uporabljati od 2. avgusta 2011.

(6)

V okviru določanja ribolovnih možnosti in v skladu z Uredbo (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže (2), lahko Svet na predlog Komisije in na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice, ter mnenja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) določene skupine plovil izključi iz uporabe ureditve ribolovnega napora, če ima na voljo ustrezne podatke o ulovu trsk in zavržkih zadevnih plovil, stopnja ulova trsk ne presega 1,5 % celotnega ulova skupine plovil in bi vključitev skupine v ureditev ribolovnega napora predstavljala upravno breme, nesorazmerno njenemu celotnemu vplivu na staleže trsk.

(7)	Na podlagi Uredbe (ES) 1342/2008, so bile z Uredbo (ES) št. 754/2009 (3) izključene določene skupine plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v Uredbi (ES) št. 1342/2008.

(8)

Irska je predložila informacije o ulovu trske, ki ga je izvedla skupina plovil, ki opravlja ribolovne dejavnosti v vodah zahodno od Škotske in na območju iz točke 6.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16 januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (4) uporablja pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 120 mm, s kvadratasto mrežno ploskvijo, drugod v vodah zahodno od Škotske pa pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa 100 mm. Na podlagi navedenih informacij, ki jih je ocenil STECF, je mogoče ugotoviti, da ulov trske, vključno z zavržki, pri tej skupini plovil ne presega 1,5 % njihovega celotnega ulova. Poleg tega veljavni ukrepi nadzora in spremljanja zagotavljajo nadzor in spremljanje ribolovnih dejavnosti te skupine plovil. Vključitev te skupine v ureditev ribolovnega napora pomeni upravno obremenitev, ki ni sorazmerna celotnemu vplivu vključitve na staleže trske. Zato je primerno, da se Uredba (ES) št. 754/2009 spremeni, da bi se navedena skupina plovil izključila iz ureditve ribolovnega napora, določenega v Uredbi (ES) št. 1342/2008. Omejitve napora, določene za Irsko v Uredbi (EU) št. 57/2011, bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(9)

Iz uporabe ureditve ribolovnega napora iz Uredbe (ES) št. 1342/2008 je zdaj izključena skupina plovil iz Nemčije. Na podlagi informacij, ki jih je v letu 2011 predložila Nemčija, STECF ni mogel oceniti, ali so bili pogoji iz Uredbe (ES) št. 1342/2008 izpolnjeni v obdobju upravljanja 2010. Zato je primerno, da se skupina nemških plovil ponovno vključi v navedeno ureditev ribolovnega napora. Uredbo (ES) št. 754/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(10)

Uredba (EU) št. 57/2011 se na splošno uporablja od 1. januarja 2011. Vendar se omejitve ribolovnega napora iz Uredbe (EU) št. 57/2011 uporabljajo za obdobje enega leta z začetkom 1. februarja 2011. Posledično bi se morale določbe te uredbe glede omejitev ulova in dodelitve kvot uporabljati od 1. januarja 2011, razen novih določb za rdečega okuna v razdelkih 1F in 3K podobmočja 2, ki bi se morale uporabljati od 2. avgusta 2011. Določbe te uredbe glede omejitev ribolovnega napora bi se morale uporabljati od 1. februarja 2011. Taka retroaktivna uporaba ne bo vplivala na načelo pravne varnosti, saj zadevne ribolovne možnosti še niso bile izkoriščene. Ker spremembe ureditve ribolovnega napora neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti zadevnih ladjevij, bi morala ta uredba začeti veljati takoj ob objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 57/2011

Uredba (EU) št. 57/2011 se spremeni:

v členu 5(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

"(b)	stalež norveškega moliča in povezanega prilova v podobmočju ICES IIIa, vodah EU razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter stalež papaline v vodah EU razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV.";

v členu 8(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

"(e)	atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah, razen če ni določeno drugače v Prilogi IA; ter";

v členu 37 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1. Za plovila tretjih držav se prepove ribolov, zadrževanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje naslednjih vrst:

(a)	morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) in belega morskega volka (Carcharodon carcharias) v vseh vodah EU;

(b)	sklata (Squatina squatina) v vseh vodah EU;

(c)	navadne raže (Dipturus batis) v vodah EU razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;

(d)	valovite progaste raže (Raja undulata) in bele raže (Rostroraja alba) v vodah EU podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;

(e)	atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah EU ter

(f)	goslašev (Rhinobatidae) v vodah EU podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII.";

v Prilogi IA se vnos za trsko v vodah con VIIb, VIIc, VIIe-k, VIII, IX in X ter vodah EU cone CECAF 34.1.1 nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

trska

Gadus morhua

Cona

VIIb, VIIc, VIIe-k, VIII, IX in X; vode EU cone CECAF 34.1.1

(COD/7XAD34)

Belgija

233

Analitski TAC

Uporablja se člen 12 te uredbe.

Francija

3 811

Irska

923

Nizozemska

Združeno kraljestvo

411

5 379

TAC

5 379“

v Prilogi IA se vnos za atlantskega morskega psa v vodah EU in mednarodnih vodah con III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

atlantski morski pes

Lamna nasus

Cona

vode Francoske Gvajane, Kattegat; vode EU Skagerraka, cone I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV; vode EU con CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2

(POR/3-1234)

Danska

0 (5)

Analitski TAC

Francija

0 (5)

Nemčija

0 (5)

Irska

0 (5)

Španija

0 (5)

Združeno kraljestvo

0 (5)

TAC

0 (5)

v Prilogi IA se vnos za škampa v coni VII nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

škamp

Nephrops norvegicus

Cona

VII

(NEP/07.)

Španija

1 306 (6)

Analitski TACU

porablja se člen 13 te uredbe.

Francija

5 291 (6)

Irska

8 025 (6)

Združeno kraljestvo

7 137 (6)

21 759 (6)

TAC

21 759 (6)

V Prilogi IC se vnos za rdečega okuna v razdelkih 1F in 3K podobmočja NAFO 2 nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

Rdeči okun

Sebastes spp.

Cona

podobmočje NAFO 2, razdelka 1F in 3K

(RED/N1F3K.)

Latvija

Litva

TAC

0“

Dodatek 1 Priloge IIA se spremeni:

(a)

v tabeli (b) se stolpec, ki zadeva Nemčijo (DE), nadomesti z naslednjim:

Regulirano orodje	"DE
TR1	1 166 735
TR2	436 666
TR3	257
BT1	29 271
BT2	1 525 679
GN	224 484
GT	467
LL	0"

(b)

v tabeli (d) se stolpca za Nemčijo (DE) in Irsko (IE) nadomestita z naslednjim:

Regulirano orodje	"DE	IE
TR1	12 427	107 088
TR2	0	479 043
TR3	0	273
BT1	0	0
BT2	0	3 801
GN	35 442	5 697
GT	0	1 953
LL	0	4 250"

Člen 2

Spremembe Uredbe (EC) št. 754/2009

V Uredbi (ES) št. 754/2009 se člen 1 spremeni:

(a)	točka (f) se črta;

(b)

doda se naslednja točka:

"(h)

skupina plovil, ki plujejo pod zastavo Irske in sodelujejo pri ribolovu, ki ga je Irska navedla v zahtevi z dne 11. marca 2011, ter v vodah zahodno od Škotske na območju iz točke 6.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 43/2009 uporabljajo pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 120 mm, s kvadratasto mrežno ploskvijo, drugod v vodah zahodno od Škotske pa pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa 100 mm."

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1, točke 1 do 6, se uporablja od 1. januarja 2011.

Člen 1, točka 7, se uporablja od 2. avgusta 2011.

Člen 1, točka 8, in člen 2 se uporabljata od 1. februarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 20. oktobra 2011

Za Svet

Predsednik

M. SAWICKI

(1) UL L 24, 27.1.2011, str. 1.

(2) UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

(3) UL L 214, 19.8.2009, str. 16.

(4) UL L 22, 26.1.2009, str. 1.

(5) Ulove te vrste je treba v okviru možnosti takoj nepoškodovane izpustiti.“

(6) Od tega se lahko v coni VII (Plitvina ježevcev – Enota 16) (NEP/*07U16) ulovijo samo naslednje kvote:

Španija	377
Francija	241
Irska	454
Združeno kraljestvo	188
EU	1 260“

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

L 287/19

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1108/2011

z dne 28. oktobra 2011

o odstopanju od uredb (ES) št. 2058/96, (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1918/2006, (ES) št. 1964/2006, (ES) št. 1067/2008 in (ES) št. 828/2009 glede datumov za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za leto 2012 v okviru tarifnih kvot za žita, riž, sladkor in oljčno olje ter o odstopanju od uredb (ES) št. 382/2008, (ES) št. 1518/2003, (EU) št. 1178/2010, (EU) št. 90/2011 in (ES) št. 951/2006 glede datumov za izdajo izvoznih dovoljenj za leto 2012 v sektorjih govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, jajc in perutninskega mesa ter izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v Seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena XXIV.6 GATT (1) in zlasti člena 1 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (2) ter zlasti členov 61, 144(1), 148, 156 in 161(3) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1528/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu (3) ter zlasti člena 9(5) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov od 1. januarja 2009 in spremembah uredb (ES) št. 552/97, (ES) št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 1100/2006 in (ES) št. 964/2007 (4) ter zlasti člena 11(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 1067/2008 z dne 30. oktobra 2008 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, iz tretjih držav in o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (5), (ES) št. 2305/2003 z dne 29. decembra 2003 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za uvoz ječmena iz tretjih držav (6) in (ES) št. 969/2006 z dne 29. junija 2006 o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze iz tretjih držav (7) vsebujejo posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, v okviru kvot 09.4123, 09.4124 in 09.4125, ječmen v okviru kvote 09.4126 in koruzo v okviru kvote 09.4131.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 2058/96 z dne 28. oktobra 1996 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za lomljen riž s tarifno oznako KN 1006 40 00 za proizvodnjo pripravkov hrane s tarifno oznako KN 1901 10 (8) in (ES) št. 1964/2006 z dne 22. decembra 2006 o podrobnih pravilih za odprtje in upravljanje uvozne kvote za riž s poreklom iz Bangladeša ob uporabi Uredbe Sveta (EGS) št. 3491/90 (9) vsebujeta posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za lomljen riž v okviru kvote 09.4079 in riž s poreklom iz Bangladeša v okviru kvote 09.4517.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 828/2009 z dne 10. septembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov iz tarifne številke 1701 v sektorju sladkorja v okviru preferencialnih sporazumov za tržna leta od 2009/2010 do 2014/2015 (10) vsebuje posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj v okviru kvot 09.4221, 09.4231, 09.4241 do 09.4247.

(4)	Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 z dne 20. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za olivno olje, s poreklom iz Tunizije (11) vsebuje posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za oljčno olje v okviru kvote 09.4032.

(5)

Ob upoštevanju praznikov v letu 2012 je treba za nekatera obdobja določiti odstopanje od uredb (ES) št. 2058/96, (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1918/2006, (ES) št. 1964/2006, (ES) št. 1067/2008 in (ES) št. 828/2009 glede datumov za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja in za njihovo izdajo, da se zagotovi spoštovanje obsega zadevnih kvot.

(6)

Drugi pododstavek člena 12(1) Uredbe Komisije (ES) št. 382/2008 z dne 21. aprila 2008 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso (12), člen 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1518/2003 z dne 28. avgusta 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema izvoznih dovoljenj v sektorju prašičjega mesa (13), člen 3(3) Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2010 z dne 13. decembra 2010 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema izvoznih dovoljenj v sektorju jajc (14) in člen 3(3) Uredbe Komisije (EU) št. 90/2011 z dne 3. februarja 2011 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema izvoznih dovoljenj v sektorju perutninskega mesa (15) določajo, da se izvozna dovoljenja izdajo v sredo, ki sledi tednu, v katerem so bili vloženi zahtevki za dovoljenje, če Komisija v tem času ni sprejela nobenega posebnega ukrepa.

(7)

Člen 7d(1) Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (16) določa, da se izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor in izvenkvotno izoglukozo izdajo od petka, ki sledi tednu, v katerem so bili vloženi zahtevki za dovoljenje, če Komisija v tem času ni sprejela nobenega posebnega ukrepa.

(8)	Glede na praznike v letu 2012 in posledice, ki jih imajo za izhajanje Uradnega lista Evropske unije, je obdobje med vložitvijo zahtevkov in dnem izdaje dovoljenj prekratko za zagotovitev dobrega upravljanja trga. Navedeno obdobje je zato treba podaljšati.

(9)	Uredbo Komisije (EU) št. 1000/2010 (17), ki odstopa od nekaterih uredb glede datumov za vložitev zahtevkov ter izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj v letu 2011, je zato treba razveljaviti.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Žita

1. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1067/2008 zahtevkov za uvozna dovoljenja za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, v okviru kvot 09.4123, 09.4124 in 09.4125 za leto 2012 ni mogoče vložiti po petku, 14. decembra 2012, po 13. uri po bruseljskem času.

2. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2305/2003 zahtevkov za uvozna dovoljenja za ječmen v okviru kvote 09.4126 za leto 2012 ni mogoče vložiti po petku, 14. decembra 2012, po 13. uri po bruseljskem času.

3. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 969/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za koruzo v okviru kvote 09.4131 za leto 2012 ni mogoče vložiti po petku, 14. decembra 2012, po 13. uri po bruseljskem času.

Člen 2

Riž

1. Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 2(1) Uredbe (ES) št. 2058/96 zahtevkov za uvozna dovoljenja za lomljen riž v okviru kvote 09.4079 za leto 2012 ni mogoče vložiti po petku, 7. decembra 2012, po 13. uri po bruseljskem času.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1964/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž s poreklom iz Bangladeša v okviru kvote 09.4517 za leto 2012 ni mogoče vložiti po petku, 7. decembra 2012, po 13. uri po bruseljskem času.

Člen 3

Sladkor

Z odstopanjem od člena 4(1) Uredbe (ES) št. 828/2009 zahtevkov za uvozna dovoljenja za proizvode v sektorju sladkorja v okviru kvot 09.4221, 09.4231, 09.4241 do 09.4247 ni mogoče več vložiti od petka, 14. decembra 2012, po 13. uri po bruseljskem času, do petka, 28. decembra 2012, do 13. ure po bruseljskem času.

Člen 4

Oljčno olje

Z odstopanjem od člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1918/2006 se uvozna dovoljenja za oljčno olje, za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge I k tej uredbi, izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih z uporabo člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006.

Člen 5

Izvozna dovoljenja z nadomestili za goveje in telečje meso, prašičje meso, jajca in perutninsko meso

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 12(1) Uredbe (ES) št. 382/2008, člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1518/2003, člena 3(3) Uredbe (EU) št. 1178/2010 in člena 3(3) Uredbe (EU) št. 90/2011 se izvozna dovoljenja, za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge II k tej uredbi, izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, po potrebi ob upoštevanju posebnih ukrepov iz člena 12(2) in (3) Uredbe (ES) št. 382/2008, člena 3(4) in člena 4a Uredbe (ES) št. 1518/2003, člena 3(4) in (5) Uredbe (EU) št. 1178/2010 ter člena 3(4) in (5) Uredbe (EU) št. 90/2011, ki so bili sprejeti pred navedenimi datumi izdaje.

Člen 6

Izvenkvotni sladkor in izvenkvotna izoglukoza

Z odstopanjem od člena 7d(1) Uredbe (ES) št. 951/2006 se izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor in izvenkvotno izoglukozo, za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge III k tej uredbi, izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, po potrebi ob upoštevanju posebnih ukrepov iz člena 9(1) in (2) Uredbe (ES) št. 951/2006, ki so bili sprejeti pred navedenimi datumi izdaje.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 31. decembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. oktobra 2011

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(2) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(3) UL L 348, 31.12.2007, str. 1.

(4) UL L 211, 6.8.2008, str. 1.

(5) UL L 290, 31.10.2008, str. 3.

(6) UL L 342, 30.12.2003, str. 7.

(7) UL L 176, 30.6.2006, str. 44.

(8) UL L 276, 29.10.1996, str. 7.

(9) UL L 408, 30.12.2006, str. 19.

(10) UL L 240, 11.9.2009, str. 14.

(11) UL L 365, 21.12.2006, str. 84.

(12) UL L 115, 29.4.2008, str. 10.

(13) UL L 217, 29.8.2003, str. 35.

(14) UL L 328, 14.12.2010, str. 1.

(15) UL L 30, 4.2.2011, str. 1.

(16) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(17) UL L 290, 6.11.2010, str. 26.

PRILOGA I

Obdobja za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja za oljčno olje	Datumi izdaje
Ponedeljek, 2. aprila, ali torek, 3. aprila 2012	Petek, 13. aprila 2012
Ponedeljek, 14. maja, ali torek, 15. maja 2012	Sreda, 23. maja 2012
Ponedeljek, 21. maja, ali torek, 22. maja 2012	Sreda, 30. maja 2012
Ponedeljek, 29. oktobra, ali torek, 30. oktobra 2012	Četrtek, 8. novembra 2012

PRILOGA II

Obdobja za vložitev zahtevkov za izvozna dovoljenja za goveje in telečje meso, prašičje meso, jajca in perutninsko meso	Datumi izdaje
Od 2. do 6. aprila 2012	12. april 2012
Od 23. do 27. aprila 2012	3. maj 2012
Od 21. do 25. maja 2012	31. maj 2012
Od 17. do 28. decembra 2012	7. januar 2013

PRILOGA III

Obdobja za vložitev zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor in izvenkvotno izoglukozo	Datumi izdaje
Od 23. do 27. aprila 2012	7. maj 2012
Od 6. do 10. avgusta 2012	20. avgust 2012
Od 17. do 28. decembra 2012	7. januar 2013

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

L 287/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1109/2011

z dne 3. novembra 2011

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005 glede enakovrednih metod za testiranje na trihinelo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti prvega dela uvodnega stavka člena 18 in točk 8, 9 in 10 navedenega člena,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2075/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinel v mesu (2) določa metode odkrivanja trihinel v vzorcih trupov. Referenčna metoda je določena v Poglavju I Priloge I k navedeni uredbi. Tri metode odkrivanja, ki so enakovredne referenčni metodi, so določene v Poglavju II Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

Uredba (ES) št. 2075/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1245/2007 (3), dovoljuje uporabo raztopine pepsina za odkrivanje trihinel v mesu in določa zahteve zanjo, ko se uporabi kot reagent v metodah odkrivanja. Zato je primerno, da se zagotovijo enake zahteve za enakovredne metode odkrivanja, kadar je to potrebno. Del C Poglavja II Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Poleg tega so zasebna podjetja začela proizvajati novo opremo za testiranje na trihinelo z digestivno metodo, ki je enakovredna referenčni metodi. Zaradi teh razvojev so bile na zasedanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali 16. decembra 2008 soglasno podprte smernice za potrditev nove opreme za testiranje na trihinelo z digestivno metodo.

(4)	Referenčni laboratorij EU je leta 2010 v skladu z navedenimi smernicami za parazite potrdil novo metodo z opremo za testiranje na trihinelo pri domačih prašičih.

(5)

Rezultati potrditve kažejo, da je nova oprema in z njo povezana metoda določanja trihinel, potrjena pod oznako Referenčnega laboratorija EU št. EURLP_D_001/2011 (4), enakovredna referenčni metodi, kot je določena v Poglavju I Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005. Zato ju je treba vključiti na seznam enakovrednih metod odkrivanja iz Poglavja II Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005.

(6)	Poglavje II Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2075/2005 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. novembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(2) UL L 338, 22.12.2005, str. 60.

(3) UL L 281, 25.10.2007, p. 19.

(4) http://www.iss.it/crlp/index.php

PRILOGA

Poglavje II Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005 se spremeni:

V delu C se točka 1(f) nadomesti z naslednjim:

„(f)	pepsin z močjo 1: 10 000 NF (US National Formulary), kar ustreza 1: 12 500 BP (British Pharmacopoeia) in 2 000 FIP (International Pharmaceutical Federation), ali stabilizirana raztopina pepsina z najmanj 660 enot Evropske farmakopeje/ml;“

Doda se del D:

„D. Metoda prebave zbirnega vzorca z magnetnim mešanjem/‚izolacijo na filtru‘ in odkrivanjem ličink s testom lateksne aglutinacije

Ta metoda se šteje kot enakovredna le za testiranje mesa domačih prašičev.

1. Oprema in reagenti

(a)	nož ali škarje in pinceta za rezanje vzorcev;

(b)	pladnji, razdeljeni na 50 kvadratov, od katerih vsak lahko drži vzorec po približno 2 g mesa, ali druga orodja, ki zagotavljajo enaka jamstva v zvezi s sledljivostjo vzorcev;

(c)

mešalec z ostrim rezilom za sekljanje. Če so vzorci težji od 3 g, je treba uporabiti strojček za mletje mesa z luknjami premera med 2 in 4 mm ali škarje. V primeru zamrznjenega mesa ali jezika (po odstranitvi površinske plasti, ki ni prebavljiva) je potreben strojček za mletje mesa, velikost vzorca pa je treba znatno povečati;

(d)	magnetni mešalci s termostatsko nadzorovano grelno ploščo in približno 5 cm dolgimi teflonskimi mešalnimi paličicami;

(e)	steklene čaše s 3-litrsko prostornino;

(f)	sita s 180-mikronsko mrežo iz nerjavečega jekla in zunanjim premerom 11 cm;

(g)	jeklena naprava za filtriranje s filtri z 20-mikronsko mrežo z jeklenim lijem;

(h)	vakuumska črpalka;

(i)	kovinske ali plastične posode z 10- do 15-litrsko prostornino za zbiranje digestivne tekočine;

(j)	3D rotacijski stresalnik;

(k)	aluminijasta folija;

(l)	25 % klorovodikova kislina;

(m)	pepsin z močjo: 1: 10 000 NF (US National Formulary), kar ustreza 1: 12 500 BP (British Pharmacopoeia) in 2 000 FIP (International Pharmaceutical Federation), ali stabilizirana raztopina pepsina z najmanj 660 enot Evropske farmakopeje/ml;

(n)	voda iz pipe, segreta na 46 do 48 °C;

(o)	tehtnica z natančnostjo 0,1 g;

(p)	pipete različnih velikosti (1, 10 in 25 ml), mikropipete v skladu z navodili proizvajalca glede lateksne aglutinacije in držala za pipete;

(q)	filtri z 20-mikronsko najlonsko mrežo, premera, ki ustreza filtracijskemu sistemu;

(r)	plastične ali jeklene klešče velikosti 10–15 cm;

(s)	koničaste epruvete s prostornino 15 ml;

(t)	pestilo s teflonsko ali jekleno stožčasto konico, ki ustreza koničastim epruvetam;

(u)	termometer z natančnostjo 0,5 °C v območju od 1 do 100 °C;

(v)	kartice za lateksno aglutinacijo iz kompleta za dokaz antigena Trichin-L, potrjenega pod oznako št. EURLP_D_001/2011;

(w)	puferska raztopina s konzervansom (vzorec razredčila) iz kompleta za dokaz antigena Trichin-L, potrjenega pod oznako št. EURLP_D_001/2011;

(x)	puferska raztopina s konzervansom (negativna kontrola) iz kompleta za dokaz antigena Trichin-L, potrjenega pod oznako št. EURLP_D_001/2011;

(y)	puferska raztopina z antigeni Trichinella spiralis in konzervansom (pozitivna kontrola) iz kompleta za dokaz antigena Trichin-L, potrjenega pod oznako št. EURLP_D_001/2011;

(z)	puferska raztopina s polistirenskimi delci, prekritimi s protitelesi, in konzervansom (kroglice iz lateksa) iz kompleta za dokaz antigena Trichin-L, potrjenega pod oznako št. EURLP_D_001/2011;

(aa)	paličice za enkratno uporabo.

2. Odvzem vzorcev

Kot je določeno v Poglavju I(2).

3. Postopek

I. Pri popolnih skupkih (100 g vzorca hkrati) je treba upoštevati postopek iz točk (a) do (i) Poglavja I(3)(I). Poleg tega se uporablja naslednji postopek:

(a)

filter z 20-mikronsko najlonsko mrežo se postavi na stojalo za filtriranje. Stožčasti jekleni lij za filtriranje se namesti na blok filtracijske enote, jekleno sito s 180-mikronsko mrežo pa se postavi na lij. Vakuumska črpalka se poveže s stojalom za filtriranje ter kovinsko ali plastično posodo za zbiranje digestivne tekočine.

(b)	preneha se z mešanjem, digestivna tekočina pa se preko sita vlije v lij za filtriranje. Čaša se izpere z 250 ml tople vode. Ko se digestivna tekočina uspešno filtrira, je treba tekočino za izpiranje vliti v filtracijsko enoto;

(c)	s kleščami se prime filtracijska membrana za rob. Filtracijska membrana se najmanj štiri krat prepogne in vloži v 15-mililitrsko stožčasto cev;

(d)	Filtracijska membrana se porine na dno 15-mililitrske stožčaste cevi s pomočjo pestila in močno pritisne z zaporednimi gibi pestila naprej in nazaj, ki mora biti nameščen znotraj zgibka filtracijske membrane po navodilih proizvajalca;

(e)	V 15-mililitrsko stožčasto cev se s pipeto doda vzorec razredčila, filtracijska membrana pa se homogenizira s pestilom z zaporednimi gibi naprej in nazaj nizke amplitude, pri čemer se je treba po navodilih proizvajalca izogibati nenadnim gibom, da se omeji pljuskanje tekočine;

(f)	vsak vzorec, negativna kontrola in pozitivna kontrola se po navodilih proizvajalca s pipeto nanesejo na različna polja kartice za aglutinacijo;

(g)

kroglice iz lateksa se po navodilih proizvajalca s pipeto dodajo na vsako polje kartice za aglutinacijo, pri čemer ne smejo priti v stik z vzorci in kontrolami. Kroglice iz lateksa se nato v vsakem polju nežno premešajo s paličico za enkratno uporabo, dokler homogena tekočina ne prekrije celotno polje;

(h)	kartica za aglutinacijo se postavi v 3D stresalnik in meša po navodilih proizvajalca;

(i)	Po času, določenem v navodilih proizvajalca, se mešanje zaustavi, kartica za aglutinacijo se postavi na ravno površino in odčitajo se rezultati reakcije. Pri pozitivnem vzorcu se morajo pojaviti agregati kroglic. Pri negativnem vzorcu mora suspenzija ostati homogena brez agregatov kroglic;

(j)

Vsa oprema, ki je bila v stiku z mesom, se mora med zaporednima uporabama natančno razkužiti, tako da se jo za nekaj sekund potopi v toplo vodo (60 °C do 90 °C). Površine, na katerih ostanejo ostanki mesa ali inaktivirane ličinke, se lahko očistijo s čisto gobico in tekočo vodo. Po zaključku postopka se lahko za razmastitev opreme doda nekaj kapljic detergenta. Nato se mora vsak kos večkrat natančno sprati, da se odstranijo vse sledi detergenta;

(k)

pestilo je treba natančno razkužiti med zaporednima uporabama, tako da se ga za nekaj sekund potopi v vsaj 250 ml tople vode (60 °C to 90 °C). Ostanki mesa ali inaktivirane ličinke, ki bi lahko ostale na njegovi površini, se morajo odstraniti s čisto gobico in tekočo vodo. Po zaključku postopka se lahko za razmastitev pestila doda nekaj kapljic detergenta. Nato se mora pestilo večkrat natančno sprati, da se odstranijo vse sledi detergenta;

II. Skupki z manj kot 100 g, kot je določeno v poglavju I(3)(II)

Pri skupkih z manj kot 100 g se upošteva postopek iz poglavja I(3)(II).

III. Pozitivni ali dvomljivi rezultati

Kadar se pri pregledu skupnega vzorca ugotovi pozitiven ali nejasen rezultat lateksne aglutinacije, se v skladu s poglavjem I(2)(a) od vsakega prašiča odvzame dodaten 20-gramski vzorec. 20-gramski vzorci od petih prašičev se združijo in pregledajo z metodo iz točke I. Tako se morajo pregledati vzorci od 20 skupin petih prašičev.

Kadar je lateksna aglutinacija pri skupini petih prašičev pozitivna, se od posameznih živali iz skupine odvzamejo dodatni 20-gramski vzorci, vsak vzorec pa se ločeno pregleda z eno od metod iz poglavja I.

Vzorci parazitov se hranijo v 90 % etanolu, da se lahko ohranijo in da lahko referenčni laboratorij EU ali nacionalni referenčni laboratorij identificira vrsto parazitov.

Po odvzemu parazitov je treba pozitivne tekočine razkužiti s segrevanjem na najmanj 60 °C.“

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

L 287/27

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1110/2011

z dne 3. novembra 2011

o izdaji dovoljenja za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), kot krmni dodatek za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja je Roal Oy)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za dovoljenje za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)	Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), kot krmnega dodatka za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)	Uporaba navedenega pripravka je bila za obdobje desetih let dovoljena z Uredbo Komisije (ES) št. 902/2009 (2) za piščance za pitanje in piščance za nesnice, purane za pitanje in purane za razplod ter odstavljene pujske.

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za izdajo dovoljenja za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje. Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v svojem mnenju z dne 14. junija 2011 (3) navedla, da endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044) v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da uporaba navedenega pripravka lahko izboljša nesnost kokoši in rast drugih manjših vrst perutnine ter prašičev za pitanje. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo tega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. novembra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 256, 29.9.2009, str. 23.

(3) EFSA Journal 2011;9(6):2277.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a8

Roal Oy

endo-1,4-beta-ksilanaza EC 3.2.1.8

Sestava dodatka

pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS MA 114044), z najmanjšo aktivnostjo:

v trdni obliki: 4 × 106 BXU (1) /g

v tekoči obliki: 4 × 105 BXU/g

Lastnosti aktivne snovi

endo-1,4-beta-ksilanaza, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044)

Analitska metoda (2)

v dodatku in premiksu: test reduktivnega sladkorja za endo-1,4-beta-ksilanazo s kolorimetrično reakcijo reagenta dinitrosalicilne kisline na donos reduktivnega sladkorja pri pH 5,3 in 50 °C

v krmnih mešanicah: kolorimetrična metoda, s katero se meri vodotopno barvilo, ki se med delovanjem encima sprosti iz z azurinom navzkrižno vezanega substrata pšenice in arabinoksilana

manjše vrste perutnine, razen nesnic

—

8 000 BXU

—

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.	Zaradi varnosti med ravnanjem je treba uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

24. november 2021

kokoši nesnice in nesnice manjših vrst perutnine

24 000 BXU

prašiči za pitanje

24 000 BXU

(1) 1 BXU je količina encima, ki sprosti 1 nmol reduktivnih sladkorjev kot ksilozo iz ksilana iz breze na sekundo pri pH 5,3 in 50 °C.

(2) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija: http://irmm.jrc.ec.europa.eu/EURLs/EURL_feed_additives/Pages/index.aspx

4.11.2011

Uradni list Evropske unije

L 287/36

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 3. novembra 2011

o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Italija za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 7770)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(2011/721/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1) in zlasti tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če se količina gnojila, ki jo namerava država članica letno uporabiti na hektar, razlikuje od količin, navedenih v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) navedenega pododstavka, mora biti ta količina določena tako, da ni ogroženo doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in mora biti upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika.

(2)	Italija je Komisiji predložila zahtevek za odstopanje na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija.

(3)

Zahtevano odstopanje se nanaša na namen Italije, da na kmetijah regij Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, ki imajo najmanj 70 % posevkov z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo, dovoli vnos do 250 kg dušika iz gnojila goveda in obdelanega prašičjega gnojila letno na hektar. Odstopanje bi predvidoma zajemalo 10 313 govedorejskih kmetij in 1 241 prašičerejskih kmetij v regijah Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, kar ustreza 15,9 % in 9,7 % vseh govedorejskih in prašičerejskih kmetij v teh regijah, 10,7 % uporabljene kmetijske površine, 29,1 % glav mlečne živine in 49,3 % prašičev v teh regijah. Tudi poljedelske kmetije lahko vložijo zahtevek za odstopanje.

(4)

Zakonodaja za izvajanje Direktive 91/676/EGS in določanje delovnih programov v regijah Emilija Romanja (Odlok št. 1273/2011 z dne 5.9.2011), Lombardija (Odlok št. IX/2208 z dne 14.9.2011), Piemont (Odlok št. 18-2612 z dne 19.9.2011) in Benečija (Odlok št. 1150 z dne 26.7.2011) je bila sprejeta in se uporablja v povezavi s tem sklepom za obdobje 2012–2015.

(5)	Opredeljena ranljiva območja, na katera se nanašajo delovni programi, zajemajo približno 63 % uporabljene kmetijske površine v Emiliji Romanji, 82 % uporabljene kmetijske površine v Lombardiji, 38 % uporabljene kmetijske površine v Piemontu in 87 % uporabljene kmetijske površine v Benečiji.

(6)

Predloženi podatki o kakovosti vode kažejo, da ima v regijah Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija 89 % teles podzemne vode povprečne koncentracije nitratov pod 50 mg/l, 63 % % pa pod 25 mg/l. V površinskih vodah so na več kot 98 % krajev spremljanja povprečne koncentracije nitratov pod 25 mg/l, na nobenem kraju pa niso nad 50 mg/l.

(7)	Regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija zajemajo več kot 70 % živine, ki se vzredi v Italiji, zlasti 67,1 % mlečne živine, 60,6 % druge govedi, 81 % prašičev in 79,4 % perutnine. Število glav živine pa se je v obdobju 1982–2007 zmanjšalo (povprečno za 20 % v štirih regijah).

(8)	V obdobju 1979–2008 se je zmanjšala uporaba mineralnih dušikovih in mineralnih fosforjevih gnojil; uporaba slednjih se je zmanjšala za 70 %.

(9)	Travišča, koruza v zrnju, koruzna silaža in ozimna žita zasedajo približno 53 % skupne kmetijske površine v regijah Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija.

(10)

Podporni dokumenti, predloženi v zahtevku za odstopanje, kažejo, da je predlagana količina 250 kg dušika iz gnojila goveda in obdelanega prašičjega gnojila letno na hektar utemeljena na podlagi objektivnih meril, kot so velika neto količina padavin, dolge rastne dobe in veliki donosi pridelkov, ki sprejmejo veliko dušika.

(11)	Komisija po pregledu zahtevka meni, da predlagana količina 250 kg gnojila goveda in obdelanega prašičjega gnojila na hektar ob upoštevanju nekaterih strogih pogojev ne bo škodovala doseganju ciljev iz Direktive 91/676/EGS.

(12)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ustanovljenega v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija z dopisoma z dne 10. marca 2011 in z dne 28. julija 2011 za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija, da se dovoli uporaba večjih količin živinskega gnojila, kot jih določa prvi stavek drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in točka (a) navedenega stavka, se odobri v skladu s pogoji iz tega sklepa.

Člen 2

Opredelitve

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„kmetije“ pomenijo kmetijska gospodarstva, na katerih se redi živina ali ne;

(b)	„poljina“ pomeni posamezno polje ali skupino polj, ki so enotna glede posevkov, tipa tal in praks gnojenja;

(c)	„travišče“ pomeni trajno ali začasno travišče (začasno travišče navadno leži manj kot štiri leta);

(d)	„pozna koruza“ pomeni zrelostni razred koruze FAO 600–700, ki se poseje od sredine marca ali do začetka aprila in ima rastno dobo najmanj 145 do 150 dni;

(e)	„koruza ali sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin“, pomeni srednje pozno ali zgodnjo koruzo oziroma sirek, ki mu sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž;

(f)	„ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin“, pomeni ozimno pšenico, ozimni ječmen ali tritikalo, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin, ko so koruza, sirek, muhvič ali proso;

(g)	„posevki z visoko potrebo po dušiku in dolgo rastno dobo“ pomenijo travišče, pozno koruzo, koruzo ali sirek, ki jim sledi posevek ozimnih krmnih poljščin, in ozimno žito, ki mu sledi posevek poletnih krmnih poljščin;

(h)	„gnojilo goveda“ pomeni iztrebke goveda, tudi med pašo ali tudi predelane iztrebke;

(i)	„obdelava gnojila“ pomeni postopek fizično-mehanskega ločevanja prašičjega gnojila na dve frakciji, in sicer na trdno in prečiščeno frakcijo, ki se uporablja za izboljšanje rabe zemljišč ter povečanje izkoristka dušika in fosforja;

(j)	„obdelano gnojilo“ pomeni tekočo frakcijo, ki nastane pri obdelavi prašičjega gnojila in ima najmanjše razmerje med dušikom in fosfati (N/P2O5) 2,5;

(k)	„obdelano gnojilo z odstranjenim dušikom“ pomeni obdelano gnojilo z vsebnostjo dušika manj kot 30 % v primerjavi z vsebnostjo dušika v surovem prašičjem gnojilu;

(l)	„tla z nizko vsebnostjo organskih snovi“ pomenijo tla, katerih vsebnost organskega ogljika v zgornjih 30 centimetrih prsti, je manj kot 2 %;

(m)

„neslana in malo slana tla“ pomenijo tla z električno prevodnostjo nasičenega ekstrakta tal ECe < 4 mS/cm ali električno prevodnostjo ekstrakta vode EC 1:2 < 1 mS/cm pri razmerju tla/voda 1:2 ali območja, opredeljena kot varna pred zasoljevanjem, kot je navedeno v zemljevidu tal, določenem na regionalni ravni;

(n)	„učinkovitost rabe dušika“ pomeni odstotek skupnega vnosa dušika iz živinskega gnoja, ki je na voljo za posevke v letu, za katerega se predloži vloga.

Člen 3

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja individualno za kmetije, na katerih se na 70 % ali več površin gojijo posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono, ter ob upoštevanju pogojev iz členov 4 do 7.

Člen 4

Letna vloga in obveznosti

1. Kmetje, ki želijo, da se odobri odstopanje v skladu s tem sklepom, morajo vsako leto do 15. februarja predložiti vlogo pristojnim organom.

2. Skupaj z letno vlogo iz odstavka 1 se pisno zavežejo, da bodo izpolnjevali pogoje iz členov 5, 6 in 7.

Člen 5

Obdelava gnojila

1. Kmetje, ki imajo odobreno odstopanje za vnos obdelanega prašičjega gnojila, morajo vsako leto pristojnim organom sporočiti naslednje podatke:

(a)	vrsta obdelave gnojila;

(b)	storilnost in glavne lastnosti obrata za predelavo, vključno z njegovo učinkovitostjo;

(c)	količina gnojila, poslanega v obdelavo;

(d)	količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj trdne frakcije;

(e)	količina, sestava, vključno s specifikacijo vsebnosti dušika in fosforja, ter namembni kraj obdelanega gnojila;

(f)	ocena plinastih izgub med obdelavo.

2. Trdna frakcija iz obdelanega gnojila se utrdi za zmanjšanje vonjav in drugih emisij, izboljšanje agronomskih in higienskih lastnosti, lažje ravnanje ter povečanje razpoložljivosti dušika in fosfatov za posevke. Dobljeni proizvod se ne sme uporabljati na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje. Pristojni organi sprejmejo ukrepe za spodbujanje uporabe utrjene trdne frakcije na tleh z majhno vsebnostjo organskih snovi. Ta tla so navedena v zemljevidih, izdelanih na regionalni ravni in so na voljo kmetom.

3. Pristojni organi določijo metodologije za oceno sestave obdelanega gnojila, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje.

4. Pristojni organi morajo amoniak in druge emisije, ki nastanejo pri obdelavi gnojila, nadzirati na mestih, reprezentativnih za vsako metodo obdelave. Na podlagi rezultatov spremljanja pristojni organi izdelajo seznam emisij.

Člen 6

Uporaba živinskega gnojila in drugih gnojil

1. Količina gnojila goveda, ki se vsako leto vnese v tla na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje, tudi s strani živali samih, ne sme presegati količine živinskega gnojila, ki vsebuje 250 kg dušika na hektar, pod pogoji iz odstavkov 2 do 12.

2. Skupni vnos dušika ne sme presegati predvidljivih potreb po hranilih zadevnega posevka. Upoštevata se vnos iz tal ter povečana razpoložljivost dušika zaradi obdelave gnojila. Ta vnos ne sme presegati najvišjih standardov za vnos, kot so določeni v delovnih programih, ki se uporabljajo za posamezno kmetijo.

3. Skupni vnos fosforja ne sme presegati predvidljivih potreb po hranilih zadevnega posevka in mora upoštevati vnos fosforja iz tal. Fosfor in kemična gnojila se ne smejo uporabljati na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje.

4. Vsaka kmetija mora najpozneje do 15. februarja pripraviti načrt gnojenja, v katerem sta opisana kolobarjenje posevkov na kmetijskem zemljišču in načrtovana uporaba živinskega gnojila in mineralnih gnojil.

Načrt gnojenja vključuje naslednje:

(a)	število glav živine, opis sistema namestitve in sistema za shranjevanje, vključno z velikostjo in vrsto prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnoja;

(b)	izračun proizvedenega dušika in fosforja iz gnojila na kmetiji;

(c)	opis obdelave gnojila in pričakovanih lastnosti obdelanega gnojila (če je ustrezno);

(d)	količino, vrsto in lastnosti gnojila, dostavljenega zunaj kmetije ali na kmetiji;

(e)	kolobarjenje s posevki in površino poljin s posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono ter poljin z drugimi posevki;

(f)	pričakovane donose za posamezni gojeni posevek glede na razpoložljivost hranil in vode ter lokalne razmere, kot so podnebje, tip tal itd.;

(g)	ocenjene potrebe posevka po dušiku in fosforju na posameznih poljinah;

(h)	izračun dušika in fosforja v gnojilu, ki se uporabi na posameznih poljinah;

(i)	izračun dušika v kemičnih gnojilih, ki se uporabi na posameznih poljinah;

(j)

v načrt je treba vključiti oceno količine vode, potrebne za namakanje, in točno navedbo vodnega vira; dovoljenje za odvzem vode ali pogodbo o rabi vode z ustreznim „konzorcijem za oskrbo z vodo“ oziroma zemljevid, na katerem je navedeno, da kmetija leži na območjih, na katerih so korenine v stiku s plitvo podtalnico.

Načrte je treba popraviti najpozneje sedem dni po vsaki spremembi kmetijskih praks, da se zagotovi skladnost med načrti in dejanskimi kmetijskimi praksami.

5. Vsaka kmetija vodi bilanco gnojenja po posameznih poljinah, v katero vključi vnesene količine in čas vnosa gnojila ter kemičnih gnojil.

6. Na kmetiji morajo biti na voljo dovoljenje za odvzem vode ali pogodba o rabi vode z ustreznim „konzorcijem za oskrbo z vodo“ oziroma zemljevid, na katerem je navedeno, da kmetija leži na območjih, na katerih so korenine v stiku s plitvo podtalnico. Kjer je primerno, mora dovoljena ali pogodbena količina vode zadoščati za donose posevkov, dobljenih v razmerah brez omejitev pri oskrbi z vodo.

7. Rezultati analize dušika in fosforja v tleh so na voljo za vsako kmetijo, za katero je odobreno odstopanje. Vzorčenje in analiza se izvajata najmanj enkrat vsaka štiri leta pred 1. junijem za vsako homogeno površino na kmetiji, ob upoštevanju kolobarjenja posevkov in lastnosti tal. Zahteva se vsaj ena analiza na pet hektarjev kmetijskih površin.

8. Učinkovitost rabe dušika v živinskem gnojilu, ki se uporablja na kmetijah z odobrenim odstopanjem, mora biti pri gnojevki najmanj 65 % in pri trdnem gnojilu 50 %.

9. Živinsko gnojilo in kemična gnojila, ki se uporabljajo na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje, se ne smejo trositi po 1. novembru.

10. Vsaj dve tretjini dušika iz gnojila, razen dušika iz gnojila pašne živine, se vsako leto uporabita pred 30. junijem. Zato morajo imeti kmetije, za katere je odobreno odstopanje, ustrezno zmogljivost skladiščenja živinskega gnojila vsaj za obdobje, ko uporaba gnojila ni dovoljena.

11. Tekoče gnojilo, vključno z obdelanim gnojilom in gnojevko, se vnaša z metodami, ki omogočajo majhne emisije. Trdno gnojilo se vnese v 24 urah.

12. Da bi tla zavarovali pred nevarnostjo zasoljevanja, je obdelano gnojilo z odstranjenim dušikom dovoljeno le na neslanih in malo slanih tleh. V ta namen morajo kmetje, ki nameravajo uporabljati obdelano gnojilo z odstranjenim dušikom izmeriti električno prevodnost na poljinah, na katerih ga bodo uporabljali, vsaj vsakih štiri leta in rezultate vključiti v vlogo iz člena 4(1). Pristojni organi določijo protokol, ki ga morajo uporabljati kmetje za merjenje električne prevodnosti. Pristojni organi izdelajo zemljevide območij, ki jim grozi zasoljevanje.

Člen 7

Upravljanje zemljišč

Kmetje, ki jim je odobreno odstopanje, zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	na 70 % ali več površine kmetije se gojijo posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono;

(b)	začasno travinje se orje spomladi;

(c)	začasno in trajno travinje ne sme vključevati več kot 50 % stročnic ali drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik;

(d)	pozna koruza se požanje (celotna rastlina);

(e)	ozimne krmne poljščine, kot so mnogocvetna ljuljka, ječmen, tritikala ali ozimna rž, se posejejo dva tedna po žetvi koruze/sirka in požanjejo največ dva tedna pred setvijo koruze/sirka;

(f)	poletne krmne poljščine, kot so koruza, sirek, muhvič ali proso, se posejejo dva tedna po žetvi ozimnega žita in se požanjejo največ dva tedna pred setvijo ozimnega žita;

(g)	posevki z visoko porabo dušika in dolgo rastno sezono se posejejo dva tedna po oranju trave, v letu oranja trajnih travišč pa se gnojila ne uporabljajo.

Člen 8

Drugi ukrepi

1. Pristojni organi zagotovijo, da so odstopanja, odobrena za vnos obdelanega gnojila, združljiva z zmogljivostjo obratov za obdelavo gnojila.

2. Pristojni organi zagotovijo, da je vsako odobreno odstopanje združljivo z dovoljeno rabo vode na kmetiji, za katero je odobreno odstopanje.

Člen 9

Ukrepi pri prevozu gnojila

1. Pristojni organi zagotovijo, da se prevoz živinskega gnojila na kmetije in s kmetij, za katere je odobreno odstopanje, zapisuje s sistemom geografskega določanja položaja ali je zapisano v spremne dokumente, v katerih sta navedena kraj izvora gnojila in namembni kraj. Zapisovanje s sistemom geografskega določanja položaja je obvezno za prevoze na razdaljah, daljših od 30 km.

2. Pristojni organi zagotovijo, da je med prevozom na voljo dokument, v katerem sta navedeni količina gnojila, ki se prevaža, in njegova vsebnost dušika in fosforja.

3. Pristojni organi zagotovijo, da se obdelano gnojilo in trdne frakcije, dobljene pri obdelavi gnojila, analizirajo glede njihove vsebnosti dušika in fosforja. Analizo opravijo pooblaščeni laboratoriji. Rezultati analize se sporočijo pristojnim organom in kmetu, ki prejme gnojilo. Potrdilo o analizi je priloženo vsakemu prevozu.

Člen 10

Spremljanje

1. Pristojni organi sestavijo in vsako leto posodobijo zemljevide, ki prikazujejo odstotke kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je odobreno individualno odstopanje, in zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč za vsako občino. Na kmetijah, za katere so odobrena odstopanja, se vsako leto zbirajo in posodabljajo podatki o kolobarjenju posevkov in kmetijskih praksah.

2. Vzpostavi in vzdržuje se mreža za spremljanje vzorčenja površinskih voda in plitvih podtalnih voda, da se oceni vpliv odstopanja na kakovost vode. Osnutek omrežja za spremljanje se predloži Komisiji. V obdobju uporabe tega sklepa ni mogoče zmanjšati števila prvotnih krajev spremljanja in spremeniti njihove lokacije.

3. Na kmetijskih območjih spremljanja, ki so v bližini najbolj občutljivih vodnih teles in ki jih določijo pristojni organi, se poostri spremljanje kakovosti vode.

4. Vzpostavijo se kraji spremljanja, da se zagotovijo podatki o koncentraciji dušika in fosforja v talni vodi, mineralnem dušiku v profilu tal in s tem povezanih izgubah dušika in fosforja skozi korenine v podzemno vodo ter o izgubah dušika in fosforja s površinskim in podzemnim odtekanjem, v skladu s pogoji odstopanja in neodstopanja. Kraji spremljanja vključujejo glavne tipe tal, prakse gnojenja in posevke. Osnutek omrežja za spremljanje se predloži Komisiji. V obdobju uporabe tega sklepa ni mogoče zmanjšati števila prvotnih krajev spremljanja in spremeniti njihove lokacije.

Člen 11

Preverjanje

1. Pristojni organi zagotovijo, da so vsi zahtevki za odstopanje pod upravnim nadzorom. Če navedeni nadzor pokaže, da pogoji iz členov 5, 6 in 7 niso izpolnjeni, se o tem obvesti vlagatelja. V tem primeru vloga velja za zavrnjeno.

2. Program pregledov na kraju samem se vzpostavi na podlagi analize tveganja, rezultatov nadzora iz prejšnjih let in rezultatov splošnega naključnega nadzora uporabe zakonodaje o izvajanju Direktive 91/676/EGS. Pregledi na kraju samem se izvedejo na vsaj 5 % kmetij, za katere je odobreno odstopanje, ob upoštevanju pogojev iz členov 5, 6 in 7 tega sklepa.

3. Pristojni organi zagotovijo preglede na kraju samem za vsaj 1 % dejavnosti prevoza gnojila na podlagi ocene tveganja in rezultatov upravnega nadzora iz odstavka 1. Nadzor vključuje vsaj oceno spremnih dokumentov, preverjanje izvora gnojila ter namembnega kraja in vzorčenje gnojila, ki se prevaža.

4. Pristojni organi imajo potrebne pristojnosti in sredstva za preverjanje skladnosti s tem sklepom. Če se pri preverjanju ugotovijo neskladnosti s tem sklepom, pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo neskladnosti. Zlasti kmetje, ki ne upoštevajo členov 5, 6 in 7 tega sklepa, so naslednje leto izključeni iz odstopanja.

Člen 12

Poročanje

Pristojni organi predložijo Komisiji vsako leto do decembra in za leto 2015 do septembra poročilo, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)	oceno izvajanja odstopanja na podlagi nadzora na ravni kmetij in nadzora prevoza gnojil ter informacije o kmetijah, ki ne upoštevajo določb, na podlagi rezultatov upravnih pregledov in pregledov na kraju samem;

(b)	informacije o obdelavi gnojila, vključno z dodatno predelavo in uporabo trdnih frakcij, ter podrobne podatke o lastnostih sistemov obdelave, njihovi učinkovitosti in sestavi obdelanega gnojila ter končni namembni kraj trdnih frakcij;

(c)	zemljevide, ki prikazujejo območja z nizko vsebnostjo organskih snovi, in ukrepe, sprejete za spodbujanje uporabe utrjene trdne frakcije na teh tleh, iz člena 5(2);

(d)	metodologije za oceno sestave obdelanega gnojila, razlik v sestavi in učinkovitosti obdelave za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje, iz člena 5(3);

(e)	seznam amonijaka in drugih emisij iz obdelave gnojila iz člena 5(4);

(f)	protokol za merjenje električne prevodnosti in zemljevide, ki prikazujejo območja, prizadeta zaradi zasoljevanja, iz člena 6(12);

(g)	metodologije za preverjanje, ali so odobrena odstopanja združljiva z zmogljivostjo obratov za obdelavo gnojila iz člena 8(1);

(h)	metodologije za preverjanje, ali je posamezno odobreno odstopanje združljivo z dovoljeno rabo vode na kmetiji, za katero je odobreno odstopanje, iz člena 8(2);

(i)	zemljevide, ki prikazujejo odstotke kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere so odobrena individualna odstopanja, in zemljevide, ki prikazujejo lokalno rabo zemljišč, podatke o kolobarjenju posevkov in kmetijskih praksah na kmetijah, za katere je odobreno odstopanje, iz člena 10(1);

(j)	rezultate spremljanja vode, vključno z informacijo o smernicah o kakovosti vode za podzemne in površinske vode ter vpliv odstopanja na kakovost vode iz člena 10(2);

(k)	seznam najbolj občutljivih vodnih teles iz člena 10(3);

(l)	povzetek in oceno podatkov, dobljenih na krajih spremljanja, iz člena 10(4).

Člen 13

Uporaba

Ta sklep se uporablja v povezavi s predpisi za izvajanje delovnega programa v regijah Emilija Romanja (Odlok št. 1273/2011 z dne 5.9.2011), Lombardija (Odlok št. IX/2208 z dne 14.9.2011), Piemont (Odlok št. 18-2612 z dne 19.9.2011) in Benečija (Odlok št. 1150 z dne 26.7.2011).

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2012.

Veljati preneha 31. decembra 2015.

Člen 14

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 3. novembra 2011

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

(1) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
	*	Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo	1
	*	Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama	9

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Uredba Sveta (EU) št. 1106/2011 z dne 20. oktobra 2011 o spremembi uredb (EU) št. 57/2011 in (ES) št. 754/2009 glede varstva vrste atlantski morski pes, nekaterih TAC in nekaterih omejitev ribolovnega napora, ki veljajo za Nemčijo in Irsko	13
*	Uredba Komisije (EU) št. 1107/2011 z dne 28. oktobra 2011 o prepovedi ribolova na severno kozico v območju NAFO 3L s plovili, ki plujejo pod zastavo Latvije	17
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1108/2011 z dne 28. oktobra 2011 o odstopanju od uredb (ES) št. 2058/96, (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1918/2006, (ES) št. 1964/2006, (ES) št. 1067/2008 in (ES) št. 828/2009 glede datumov za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za leto 2012 v okviru tarifnih kvot za žita, riž, sladkor in oljčno olje ter o odstopanju od uredb (ES) št. 382/2008, (ES) št. 1518/2003, (EU) št. 1178/2010, (EU) št. 90/2011 in (ES) št. 951/2006 glede datumov za izdajo izvoznih dovoljenj za leto 2012 v sektorjih govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, jajc in perutninskega mesa ter izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze	19
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1109/2011 z dne 3. novembra 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005 glede enakovrednih metod za testiranje na trihinelo ( 1 )	23
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1110/2011 z dne 3. novembra 2011 o izdaji dovoljenja za encimski pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze, ki jo proizvaja Trichoderma reesei (CBS 114044), kot krmni dodatek za kokoši nesnice, manjše vrste perutnine in prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja je Roal Oy) ( 1 )	27
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1111/2011 z dne 3. novembra 2011 o izdaji dovoljenja za Lactobacillus plantarum (NCIMB 30236) kot krmni dodatek za vse živalske vrste ( 1 )	30
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1112/2011 z dne 3. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 glede vnosa o Paragvaju na seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih je dovoljen vnos nekaterih vrst svežega mesa v Unijo ( 1 )	32
	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1113/2011 z dne 3. novembra 2011 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	34
	SKLEPI
	2011/721/EU
*	Izvedbeni sklep Komisije z dne 3. novembra 2011 o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Italija za regije Emilija Romanja, Lombardija, Piemont in Benečija na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 7770)	36

Št.	60/T&Q
Država članica	Latvija
Stalež	PRA/N3L.
Vrsta	Severna kozica (Pandalus borealis)
Cona	NAFO 3L
Datum	28.9.2011

„PY – Paragvaj	PY-0	Celotno ozemlje države	EQU
„PY – Paragvaj	PY-1	Celotno ozemlje države razen določenega območja visokega nadzora 15 km od zunanjih meja	BOV	A	1	18. septembra 2011	1. avgusta 2008“

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	69,9
	MA	44,1
	MK	61,4
	TR	88,3
	ZZ	65,9
0707 00 05	AL	73,2
	TR	140,5
	ZZ	106,9
0709 90 70	MA	107,9
	TR	105,2
	ZZ	106,6
0805 20 10	MA	155,4
0805 20 10	ZZ	155,4
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	AR	54,5
	HR	61,5
	MA	62,4
	TR	66,7
	UY	66,3
	ZZ	62,3
0805 50 10	AR	79,2
	CL	76,1
	TR	61,5
	ZA	72,1
	ZZ	72,2
0806 10 10	BR	246,3
	LB	291,0
	TR	135,7
	US	252,5
	ZA	80,8
	ZZ	201,3
0808 10 80	CA	92,8
	NZ	127,6
	US	86,2
	ZA	127,4
	ZZ	108,5
0808 20 50	CN	51,8
	TR	130,3
	ZZ	91,1

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2011.287.slv
Uradni list Evropske unije		L 287

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 54 4. november 2011

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25.11.2004)	42


	(1) Besedilo velja za EGP