20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/1

(1)

Evropska Komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 26. januarja 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Indija in LRK ali zadevni državi) v Unijo.

(2)

Protidampinški postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) vložil 13. decembra 2010 v imenu družbe Oxaquim S.A. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik), ki predstavlja večinski delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje oksalne kisline Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike in predstavnike zadevnih držav, uvoznike, uporabnike ter združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(4)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v zadevnih državah pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010, kot je navedeno v obvestilu o začetku. Pri vzorčenju so sodelovale štiri indijske družbe, od katerih ena ni poročala o prodaji v Unijo, in tri skupine družb iz LRK. Glede na omejeno število sodelujočih družb ali skupin družb vzorčenje za Indijo ali LRK se je štelo, da vzorčenje za Indijo in LRK ni potrebno, pri čemer so bile vse zainteresirane strani obveščene, da vzorci ne bodo izbrani.

(5)

Pozneje je ena skupina družb iz LRK v zgodnji fazi preiskave prekinila nadaljnje sodelovanje. Poleg tega ena indijska družba Komisiji ni dovolila dostopa do svojega proizvodnega obrata za preveritveni obisk. Posledično se je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe za družbo štelo, da ne sodeluje, pri čemer je bila obveščena o možnih posledicah nesodelovanja.

(6)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki v LRK vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali zahtevali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), je Komisija sodelujočim kitajskim proizvajalcem izvoznikom in organom LRK poslala obrazce zahtevka. Ena kitajska skupina družb je zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, v primeru neodobritve pa IO, medtem ko je druga skupina družb zahtevala le IO.

(7)

Vprašalniki so bili poslani vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva. Izpolnjene vprašalnike so poslali tri družbe v Indiji, dve skupini družb v LRK in pritožnik. Drugi proizvajalec Unije ni sodeloval. Izpolnjene vprašalnike so poslali tudi trije uporabniki in osem uvoznikov, od katerih so bili obiskani vsi uporabniki in štirje uvozniki.

(8)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Unije, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(9)

Preiskava dampinga in škode zajema obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Zadevni izdelek je oksalna kislina v dihidratni (številka CUS 0028635-1 in številka CAS 6153-56-6) ali anhidridni obliki (številka CUS 0021238-4 in številka CAS 144-62-7) in v vodni raztopini ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 11 00, ter s poreklom iz Indije in LRK. Obstajata dve vrsti oksalne kisline, in sicer nerafinirana oksalna kislina in rafinirana oksalna kislina. Rafinirana oksalna kislina, ki se proizvaja v LRK, v Indiji pa ne, se proizvaja s postopkom čiščenja nerafinirane oksalne kisline, katerega namen je odstranitev železa, kloridov, sledi kovin in drugih nečistoč.

(11)

Oksalna kislina se uporablja za veliko različnih namenov, npr. kot sredstvo za reduciranje in beljenje, pri farmacevtski sintezi ter proizvodnji kemikalij.

(12)

Preiskava je pokazala, da imajo oksalna kislina, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, oksalna kislina, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indiji in LRK, ter oksalna kislina, ki je uvožena v Unijo iz Indije in LRK, v bistvu enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno končno uporabo.

(13)

Zato se ti izdelki začasno obravnavajo kot podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(14)

Med preveritvenim obiskom v Indiji ena družba ni uspela pravočasno zagotoviti zahtevanih informacij v zahtevani obliki. Posledično Komisija ni mogla preveriti informacij iz izpolnjenega protidampinškega vprašalnika. Družba je bila pisno obveščena, da morda ne bo obravnavana kot sodelujoča stran in da bodo ugotovitve morda temeljile na razpoložljivih dejstvih. Družba se je v svojem odgovoru sklicevala na olajševalne okoliščine, ki pa niso bile take, da bi prispevale k drugačnemu sklepu. Posledično je bil za to družbo uporabljen člen 18, ugotovitve pa so temeljile na razpoložljivih dejstvih. V skladu s tem se le za enega proizvajalca izvoznika iz Indije šteje, da je sodeloval s Komisijo pri trenutni preiskavi.

(15)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam s strani proizvajalca izvoznika reprezentativna. Ker je ta prodaja predstavljala več kot 5 % obsega prodaje zadevnega izdelka Uniji, se ugotovi, da je bila celotna prodaja podobnega izdelka reprezentativna.

(16)

Komisija je pozneje preučila, ali se domača prodaja proizvajalca izvoznika lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno z določitvijo deleža dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam pri celotni prodaji podobnega izdelka.

(17)

Kadar dobičkonosna prodaja znaša vsaj 80 % celotne prodaje, se normalna vrednost izračuna na podlagi celotne prodaje, vključno z nedobičkonosno. Če pa dobičkonosna prodaja znaša manj kot 80 %, vendar več kot 20 % celotne prodaje, in če so skupni tehtani povprečni stroški višji od tehtane povprečne cene, se normalna vrednost izračuna le na podlagi dobičkonosne prodaje. Prodaja se šteje za dobičkonosno, kadar je cena na enoto enaka ali višja od stroškov proizvodnje.

(18)

Analiza domače prodaje, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da je dobičkonosna prodaja znašala 41 % celotne prodaje zadevnega izdelka in da so skupni tehtani povprečni stroški višji od tehtane povprečne cene. V skladu s tem se normalna vrednost izračuna le kot tehtana povprečna cena dobičkonosne prodaje.

(19)

Proizvajalec izvoznik v Indiji je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih navedene neodvisne stranke dejansko plačale ali jih plačujejo za zadevni izdelek, izvožen v Unijo.

(20)

Normalna vrednost in izvozna cena se primerjata na podlagi franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(21)

V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške in stroške pakiranja, stroške kredita ter provizijo.

(22)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za sodelujočega indijskega proizvajalca določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(23)

Na podlagi tega začasna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 22,8 % za Punjab Chemicals and Crop Protection Limited (PCCPL).

(24)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike v Indiji, je bila stopnja sodelovanja določena na podlagi primerjave obsega izvoza v Unijo, ki ga je prijavil sodelujoči proizvajalec izvoznik, z Eurostatovo statistiko. Glede na to, da je bila stopnja sodelovanja Indije nizka, tj. 38 %, se šteje za primerno, da se stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Indiji, določi na podlagi najvišje dampinške transakcije sodelujočega proizvajalca.

(25)

Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 43,6 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(26)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost uvoza s poreklom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so tu na kratko opisana zaradi boljše preglednosti:

(27)

Ena skupina družb iz LRK je zahtevala TGO in predložila obrazce zahtevka za TGO za tri družbe, vključene v proizvodnjo in trženje zadevnega izdelka. Zagotovljene informacije je Komisija pozneje preverila v prostorih zadevnih družb.

(28)

Preiskava v zvezi s TGO je pokazala, da ena družba ni izpolnjevala zahtev meril 1 do 3. Prvič, ni dokazala, da njeni stroški odražajo tržne vrednosti zaradi občutnega vmešavanja države, ki vpliva na stroškovno strukturo družbe, npr. v obliki davčnih olajšav in brezobrestnih posojil. Drugič, v okviru preiskave v zvezi s TGO so bile ugotovljene številne resne pomanjkljivosti in napake v računovodskih izkazih družbe, ki niso bile revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS). Tretjič, izkrivljanja, prenesena iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, so bila ugotovljena v zvezi s pravicami družbe do rabe zemljišč. Natančneje, družba je prejela potrdilo o pravicah do rabe zemljišč, ne da bi izpolnjevala pogodbene pogoje ali plačala zanj v celoti.

(29)

Poleg tega druga družba v skupini ni dokazala, da je izpolnjevala merilo 2, saj ni imela neodvisno revidiranih računovodskih izkazov.

(30)

Komisija je zadevni skupini družb in pritožniku razkrila rezultate ugotovitev o TGO ter jima dala možnost, da predložita pripombe. Ugotovitve so bile razkrite tudi organom LRK. Komisiji ni bilo predloženih nobenih pripomb.

(31)

Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da dve družbi iz skupine nista izpolnjevali merila za TGO. V skladu s stalno prakso Unije v zvezi s preučitvijo, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO, je bila skupini kot celoti TGO zavrnjena.

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, sta obe sodelujoči skupini kitajskih družb zahtevali IO. Ker je bilo ugotovljeno, da sta obe skupini izpolnjevali merila iz člena 9(5) osnovne uredbe, je bilo začasno sklenjeno, da se jima odobri IO.

(33)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da Indijo uporabi kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane strani, da predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb. Komisija Indijo vsekakor šteje kot ustrezno primerljivo državo, ker ima edina druga država proizvajalka zunaj Unije, tj. Japonska, monopolni trg, ki je zaprt za konkurenco, in proizvaja oksalno kislino z edinstveno metodo, ki ni primerljiva z LRK. V nasprotju s tem indijski proizvajalci uporabljajo proizvodno metodo, ki je primerljiva z LRK, in med njimi vlada konkurenca na domačem trgu.

(35)

Kitajske družbe proizvajajo in izvažajo v Unijo dve vrsti oksalne kisline: nerafinirano oksalno kislino in rafinirano oksalno kislino. Rafinirana oksalna kislina, ki se ne proizvaja v primerljivi državi, se izdeluje s postopkom čiščenja nerafinirane oksalne kisline, katerega namen je odstranitev železa, kloridov, sledi kovin in drugih nečistoč. Dodatni stroški proizvajanja rafinirane oksalne kisline so ocenjeni na 12 % v primerjavi s proizvodnjo nerafinirane oksalne kisline. V skladu s tem se je Komisiji zdelo primerno določiti normalno vrednost za obe vrsti oksalne kisline.

(36)

Kar zadeva nerafinirano oksalno kislino, je bila normalna vrednost določena na podlagi normalne vrednosti, določene za Indijo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bila normalna vrednost določena le na podlagi dobičkonosne prodaje. Kar zadeva rafinirano oksalno kislino, ki se ne proizvaja v primerljivi državi, je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov za nerafinirano oksalno kislino v primerljivi državi. Proizvodni stroški so prilagojeni z zvišanjem za 12 %, da bi se upoštevali dodani proizvodni stroški (glej uvodno izjavo 35), prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter dobiček.

(37)

PSA-stroški in dobiček so bili po analogiji s členom 2(6) osnovne uredbe določeni tako, da so bili dodani PSA-stroški in dobiček za domačo prodajo nerafinirane oksalne kisline s strani sodelujočega proizvajalca izvoznika v primerljivi državi.

(38)

Ker je bila IO odobrena obema skupinama, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cen, ki jih je dejansko plačevala ali jih plačuje prva neodvisna stranka v Uniji.

(39)

Oba proizvajalca izvoznika iz LRK sta izvažala oksalno kislino v Unijo preko povezanih trgovcev, zaradi česar je bil ceni, ki se je plačevala proizvajalcem, dodan pribitek. Ta pribitek se obravnava pri primerjavi izvozne cene z določeno normalno vrednostjo (glej uvodno izjavo 42).

(40)

Kar zadeva nerafinirano oksalno kislino, se je izvozna cena na ravni franko tovarna primerjala z normalno vrednostjo, določeno za primerljivo državo.

(41)

Izvozna cena za rafinirano oksalno kislino na ravni franko tovarna se je primerjala s konstruirano normalno vrednostjo (glej uvodno izjavo 36).

(42)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo ali konstruirano normalno vrednostjo in izvozno ceno izvedene ustrezne prilagoditve. Prilagoditev je bila v skladu s členom 2(10)(i) izvedena zlasti za provizije, ki so jih prejemali povezani trgovci.

(43)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija ugotovila, da povezanih trgovcev, preko katerih so proizvajalci izvozniki v LRK izvažali oksalno kislino v EU, ni mogoče obravnavati kot notranje oddelke za prodajo, saj trgujejo tudi z oksalno kislino in drugimi kemičnimi izdelki, ki jih nabavljajo pri nepovezanih dobaviteljih za namene izvoza in/ali domače prodaje. Zato se ugotovi, da so naloge teh trgovcev podobne nalogam zastopnika, ki za svoje delo prejema provizijo. V skladu s tem je bil za zagotovitev poštene primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo pribitek cene trgovcev odpravljen. Prilagoditev je bila izračunana na podlagi dobička nepovezanega trgovca EU ter prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov zadevnega kitajskega trgovca.

(44)

Poleg tega so se pri posrednih davkih, stroških prevoza, zavarovanja, manipulativnih in drugih zadevnih stroških ter stroških pakiranja in kredita po potrebi izvedle nadaljnje prilagoditve, kadar je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(45)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka vsake družbe, zaračunano Uniji, kot je bilo navedeno.

(46)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(47)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK, je bila stopnja sodelovanja določena na podlagi primerjave obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z Eurostatovo statistiko.

(48)

Glede na to, da je bila stopnja sodelovanja LRK nizka, tj. približno 46 %, se šteje za primerno, da se stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, določi na podlagi najvišje dampinške transakcije sodelujočih proizvajalcev.

(49)

Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 52,2 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(50)

Pritožbo je vložil Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) v imenu družbe Oxaquim S.A. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik), tj. proizvajalca oksalne kisline, ki je v OP predstavljal večinski delež celotne proizvodnje Unije. Drugi proizvajalec Unije, tj. družba Clariant, ni nasprotoval začetku preiskave, vendar se je odločil, da ne bo sodeloval. V Uniji trenutno ni nobenega drugega proizvajalca zadevnega izdelka. Na podlagi tega industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe predstavljata proizvajalca Oxaquim S.A. in Clariant, ki predstavljata 100 % proizvodnje Unije. V nadaljnjem besedilu bosta navedena kot „industrija Unije“.

(51)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Oxaquim S.A. in Clariant, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki jih je pritožnik predložil pred začetkom preiskave in po njem. Na podlagi tega je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v obravnavanem obdobju znašala med 11 000 in 15 000 ton.

(52)

Ugotovljeno je bilo, da je eden od proizvajalcev Unije določeno proizvedeno oksalno kislino uporabil kot vmesni material za proizvodnjo oksalatov (tetraoksalat, acetosella in kalijevi bioksalati). Ta oksalna kislina se je (brez računa) preprosto prenašala znotraj iste družbe. Ta oksalna kislina, ki je bila namenjena za lastno uporabo, ni vstopila na prosti trg in tako ni izpostavljena neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. V nasprotju s tem pa je bilo za izdelke, namenjene prodaji na prostem trgu, ugotovljeno, da so v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(53)

Za čim celovitejši prikaz položaja industrije Unije so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost v zvezi z oksalno kislino, pozneje pa je bilo določeno, ali so izdelki namenjeni za lastno uporabo ali za prosti trg.

(54)

Za naslednje gospodarske kazalnike, povezane z industrijo Unije, je bilo ugotovljeno, da se je treba za analizo in oceno osredotočiti na položaj, ki prevladuje na prostem trgu: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza, cene, dobičkonosnost, donosnost naložb ter denarni tok.

(55)

Kar zadeva druge gospodarske kazalnike, pa je bilo v preiskavi ugotovljeno, da jih je mogoče smiselno preučiti le glede na celotno dejavnost. Izdelki (za lastno uporabo ali namenjeni za prosti trg), zmogljivost, proizvodna zmogljivost, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala so dejansko odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali so izdelki namenjeni za lastno uporabo ali za prodajo na prostem trgu.

(56)

Glede na to, da je oksalna kislina del oznake KN, ki vključuje tudi druge izdelke, na podlagi Eurostatovih podatkov ni bilo mogoče določiti obsega uvoza. V skladu s tem je bila potrošnja določena na podlagi podatkov o obsegu uvoza, ki jih je predložil pritožnik in so bili navzkrižno preverjeni s preverjenimi podatki, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav, ter celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije.

(57)

Glede na majhno število dobaviteljev in potrebo po varovanju zaupnih poslovnih informacij v skladu s členom 19 osnovne uredbe je bil razvoj potrošnje v obravnavanem obdobju indeksiran.

Tabela 1

Potrošnja v Uniji

(58)

Leta 2008 se je celotna potrošnja Unije občutno povečala za 24 %, v naslednjem letu se je zmanjšala za 50 %, v OP pa se je spet povečala. Skupno se je potrošnja na trgu EU v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(59)

Komisija je preučila, ali je treba uvoz oksalne kisline iz LRK in Indije oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(60)

V zvezi z učinki uvoza s poreklom iz LRK in Indije je preiskava pokazala, da so bile stopnje dampinga nad pragom de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg dampinškega uvoza iz vsake od obeh zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(61)

Kar zadeva konkurenčne pogoje med dampinškim uvozom iz LRK in Indije na eni strani ter med dampinškim uvozom iz LRK in Indije in podobnim izdelkom na drugi, je bilo v okviru preiskave ugotovljeno, da so podobni. Natančneje, uvoženi izdelki se prodajajo preko istih prodajnih poti in podobnim kategorijam strank, s čimer so v konkurenci med sabo in z oksalno kislino, proizvedeno v Uniji.

(62)

Glede na navedeno se začasno šteje, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena ter da je treba uvoz iz LRK in Indije preučiti kumulativno.

(63)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz oksalne kisline iz LRK in Indije razvijal na naslednji način:

Tabela 2

Uvoz iz LRK in Indije

(64)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 4 %, celotna potrošnja na trgu EU pa se je v istem obdobju zmanjšala za 5 % (glej tabelo 1). Poleg tega se je med letoma 2007 in 2008, kot je prikazano v tabeli, tržni delež znatno povečal, in sicer za 25 %, v obravnavanem obdobju pa za 10 %.

(65)

Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav so se razvijale na naslednji način:

Tabela 3

Cena uvoza iz LRK in Indije

(66)

Uvozne cene so se med letoma 2007 in 2008 zvišale za 36 %, leta 2009 pa so se znižale na raven, podobno tisti iz leta 2007. V OP so se cene ponovno zvišale za skoraj 15 %. V obravnavanem obdobju so se cene zvišale za 16 %. Vendar je treba opozoriti, da so se uvozne cene med letom 2008 in OP znižale za 20 % kljub zvišanju cen glavnih proizvodnih sredstev (viri ogljika in energija) v tem obdobju.

(67)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez stroškov prevoza v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami sodelujočih izvoznikov iz LRK in Indije, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije, tj. brez popustov in po potrebi prilagojenimi ceni CIF meja Unije z ustrezno prilagoditvijo zaradi stroškov carinjenja in stroškov po uvozu.

(68)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz LRK in Indije, ki se je prodajal v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 16,9 % do 34,6 %. To stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen je spremljal negativen razvoj cen na trgu, kar je prispevalo k znatnemu znižanju cen.

(69)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so povezani s stanjem industrije Unije od leta 2007 do konca OP.

(70)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, plače in višina stopenj dampinga) so bili ocenjeni na ravni industrije Unije, medtem ko so mikroekonomski kazalniki (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in naložb ter proizvodni stroški) temeljili na informacijah iz ustrezno preverjenih vprašalnikov, ki jih je predložil edini sodelujoči proizvajalec Unije.

(71)

Ob upoštevanju dejstva, da podatki za analizo škode večinoma izhajajo le iz enega vira, je bilo treba podatke, ki se nanašajo na industrijo Unije, indeksirati za ohranitev zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(72)

Navedena tabela vključuje podatke o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji, podatki za leti 2007 in 2008 pa vključujejo tudi podatke enega drugega proizvajalca Unije, ki je leta 2008 prenehal s proizvodnjo oksalne kisline.

(73)

Kot je prikazano v navedeni tabeli, je bila leta 2007 in 2008 proizvodnja industrije Unije sorazmerno stabilna, leta 2009 pa se je občutno zmanjšala. V OP se je proizvodnja povečala. Skupno se je proizvodnja v obravnavanem obdobju povečala za 6 %.

(74)

Zaradi zaprtja proizvodnega obrata enega drugega proizvajalca Unije leta 2008 se je proizvodna zmogljivost industrije Unije leta 2008 občutno zmanjšala, in sicer za 23 %.

(75)

Pojav obeh dejavnikov, tj. povečanja obsega proizvodnje in zmanjšanja proizvodne zmogljivosti zaradi zaprtja proizvodne enote s strani tretjega proizvajalca Unije leta 2008, je v obravnavanem obdobju povzročil znatno povečanje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer za 38 %.

(76)

Obseg prodaje za leti 2007 in 2008 vključuje prodajo proizvajalca Unije, ki je leta 2008 prenehal s proizvodnjo.

(77)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 5 % (glej uvodno izjavo 58), obseg prodaje zadevnega izdelka industrije Unije neodvisnim strankam na trgu Unije pa se je v istem obdobju zmanjšal za 14 %, kar se je pokazalo v izgubi tržnega deleža za 9 %.

(78)

Ob upoštevanju razvoja v obravnavanem obdobju je bil 14-odstotni upad obsega prodaje industrije Unije mnogo bolj izrazit kot 5-odstotno zmanjšanje potrošnje Unije. Zato se je v istem obdobju tržni delež industrije Unije prav tako znatno zmanjšal, in sicer za 9 %.

(79)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 4 %. Opozoriti je treba, da proizvodnja oksalne kisline ni delovno intenzivna.

(80)

Celotna produktivnost na zaposlenega se je v obravnavanem obdobju povečala za 11 % zaradi povečane proizvodnje, število zaposlenih pa se je zmanjšalo.

(81)

Plače so se v celotnem obravnavanem obdobju znižale za 1 %. Po začetnem zvišanju plač za 21 % med letoma 2007 in 2008 so se do OP stalno nižale.

(82)

Stopnje dampinga so navedene v oddelku o dampingu. Vse stopnje, ki so bile določene, so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega učinek dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(83)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (prodajne cene in stroški proizvodnje, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb ter zmožnost zbiranja kapitala in naložb) je bila izvedena le na ravni pritožnika, saj od drugega proizvajalca EU, kot je navedeno v uvodni izjavi 70, niso bili pridobljeni nobeni podatki.

(84)

Povprečne prodajne cene franko tovarna industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, so se v obravnavnem obdobju zvišale za 31 %.

Tabela 8

Stroški proizvodnje

(85)

V okviru preiskave je bilo ugotovljeno, da so bili povprečni stroški proizvodnje sodelujočega proizvajalca Unije skozi leta sorazmerno stabilni zaradi stalnega izboljševanja proizvodnega postopka, kar je bilo mogoče doseči le z velikimi naložbami (glej tabeli 9 in 11).

(86)

Zaradi lastnosti zadevnega izdelka se zaloge ne hranijo. Zadevni izdelek se hitro posuši in se nato strdi, zato proizvajalci proizvajajo le blago za takojšnje pošiljanje.

(87)

Dobičkonosnost podobnega izdelka je bila določena tako, da je bil neto dobiček od prodaje podobnega izdelka pritožnika pred obdavčitvijo izražen kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(88)

Potem ko je pritožnik leta 2007 imel znatno izgubo, je leta 2008 ustvaril majhen dobiček, leta 2009 pa je ponovno imel izgubo. Pritožnik je v OP ustvaril majhen dobiček zaradi zmanjšanja nekaterih elementov stroškov proizvodnje, kot je prikazano v tabeli 8.

Tabela 10

Denarni tok

(89)

Trend, ki ga je pokazal denarni tok, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri odraža razvoj dobičkonosnosti. Posledično je bil denarni tok leta 2007 negativen, pri čemer se je kljub določenemu izboljšanju leta 2008 zmanjšal med letom 2008 in OP, s čimer se je finančni položaj sodelujočega proizvajalca Unije poslabšal.

Tabela 11

Naložbe

(90)

V navedeni tabeli je prikazano, da so se naložbe pritožnika v zadevni izdelek povečale tudi ob nizki dobičkonosnosti. Naložbe so bile večinoma usmerjene v uporabo novih proizvodnih orodij in uvedbo novih proizvodnih postopkov za izboljšanje učinkovitosti. Povečanje naložb kaže na to, da industrija ni imela težav pri zbiranju kapitala, kar dokazuje njena nadaljnja sposobnost preživetja.

(91)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 177 %.

(92)

S povečanjem svojih naložb za izboljšanje proizvodnih postopkov je industrija, ki je kapitalsko intenzivna, še vedno kazala zmožnost zbiranja kapitala; vendar je ta zmožnost ovirana zaradi zmanjševanja prodaje in vedno večjih težav pri ustvarjanju denarnega toka.

Tabela 12

Donosnost naložb

(93)

Donosnost naložb zadevnega izdelka kljub povečanju naložb ni dosegla pričakovanega donosa. Čeprav se je leta 2008 stanje nekoliko izboljšalo, je donosnost naložb v obravnavanem obdobju ostala negativna.

(94)

Zato je rast industrije omejena in očitno nesorazmerna z naložbami, izvedenimi v zadnjih letih.

(95)

Preiskava je pokazala, da nekateri škodni kazalniki kažejo na pozitiven trend: obseg proizvodnje se je povečal za 6 %, izkoriščenost zmogljivosti za 38 % in naložbe za 177 %, zato je družba lahko ustvarila dokaj sorazmeren dobiček (od znatne izgube leta 2007 do majhnega dobička v OP). Vendar so se v obravnavanem obdobju številni kazalniki gospodarskega položaja industrije precej poslabšali, kot je prikazano zgoraj.

(96)

Po zaprtju proizvodnega obrata enega proizvajalca Unije se je obseg prodaje zmanjšal za 14 %. Zaposlenost je bilo treba zmanjšati za 4 %, proizvodna zmogljivost pa se je zmanjšala za 23 %. Medtem ko se je potrošnja zmanjšala le za 5 %, se je tržni delež zmanjšal za skoraj 9 %. Zato je bila dobičkonosnost nizka in je negativno vplivala na donosnost naložb in denarni tok, zlasti med letom 2008 in OP. Stopnja dobičkonosnosti se je v obravnavanem obdobju izboljšala, vendar je v OP ostala zelo nizka in ne zadostuje za srednjeročno ohranitev proizvodnje.

(97)

Čeprav se je celotna proizvodnja povečala, je industrija Unije izgubila znaten tržni delež. Hkrati se je znatno povečal dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(98)

Glede na navedeno se začasno ugotovi, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(99)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Poleg tega so bili preučeni tudi znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(100)

Potrošnja oksalne kisline v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, dampinški uvoz iz zadevnih držav pa se je v tem obdobju povečal za več kot 4 %. Najvišje povečanje dampinškega uvoza je bilo med letoma 2007 in 2008, ko se je povečal za 54 %. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je med letoma 2007 in 2008 povečal za 25 %, kar je sovpadalo z 21-odstotnim zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije v navedenem obdobju.

(101)

Medtem ko so se povprečne uvozne cene v obravnavanem obdobju zvišale za 16 %, so uvozne cene v OP v povprečju nelojalno znižale prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije za 21,9 %, s čimer so izvajale pritisk na cene industrije Unije, sodelujočemu proizvajalcu Unije pa preprečevale dvig cen na bolj dobičkonosno raven.

(102)

Opozoriti je treba, da je industrija Unije zabeležila znaten upad obsega prodaje (–14 %). Vendar je bilo to zmanjšanje prodaje veliko izrazitejše kakor upad povpraševanja, pri čemer je vodilo v izgubo tržnega deleža za 9 %. Hkrati se je tržni delež zadevnih držav povečal za 10 %. To kaže, da je tržni delež industrije Unije prevzel predvsem dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(103)

Zato se šteje, da Unija zaradi stalnega pritiska, ki ga je nizkocenovni dampinški uvoz iz zadevnih držav izvajal na trg Unije, ni mogla prilagoditi svojih prodajnih cen višjim stroškom surovin in energije. To je povzročilo izgubo tržnega deleža in stalno zmanjševanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(104)

Glede na navedeno je bilo začasno ugotovljeno, da je nenadno povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevnih držav znatno negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

(105)

Drugi dejavniki, ki so bili preučeni v okviru vzročnosti, so razvoj povpraševanja na trgu Unije, cene surovin, izvoz industrije Unije, uvoz zadevnega izdelka iz drugih držav, lastna uporaba oksalne kisline s strani industrije in gospodarska kriza.

(106)

Kot je prikazano v tabeli 1, se je potrošnja oksalne kisline v Uniji leta 2008 najprej povečala za 24 %, nato se je naslednje leto zmanjšala za 39 %, v OP pa se je ponovno povečala. Skupno se je potrošnja na trgu EU v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %. V istem obdobju je industrija Unije izgubila tržni delež.

(107)

Čeprav je bilo v okviru preiskave ugotovljeno, da je upad povpraševanja na trgu Unije leta 2009 vplival tudi na uvoz iz zadevnih držav, je treba opozoriti, da je izvoznikom v zadevnih državah v obravnavanem obdobju uspelo povečati svoj obseg prodaje in tržni delež zaradi pritiska na cene, ki ga je dampinški uvoz izvajal na trg.

(108)

V skladu s tem se začasno šteje, da sta bila razlog za poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zlasti nenadno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen, ki so ga izvajali izvozniki v zadevnih državah, ne pa zmanjšanje potrošnje. Čeprav je zmanjšanje povpraševanja prispevalo k škodi, ne bi moglo prekiniti vzročne zveze med nastalo znatno škodo in povečanjem dampinškega uvoza.

(109)

Kot je prikazano v tabeli 8, so povprečni stroški proizvodnje ostali sorazmerno stabilni kljub občutnemu povečanju stroškov glavnih surovin (sladkorja). Preiskava je dejansko pokazala, da stroški proizvodnje sodelujočega proizvajalca Unije niso sledili podobnemu trendu kot razvoj cen ene od glavnih surovin v proizvodnji oksalne kisline. Občutno povečanje povprečnih cen sladkorja za 50 % v obravnavanem obdobju so ublažile naložbe sodelujočega proizvajalca Unije v izboljšanje proizvodnih postopkov. Zato je skupni neto učinek pomenil zmanjšanje stroškov proizvodnje za 12 %. Kljub temu so se prodajne cene na enoto v obravnavanem obdobju, kot je prikazano v tabeli 7, zvišale za 31 %. Ugotovljeno je bilo, da so za izvoznike v zadevnih državah veljali enaki gospodarski pogoji, kar zadeva razvoj cen surovin, saj so uvozne cene na enoto sledile enakemu trendu kot prodajne cene na enoto sodelujočega proizvajalca Unije, vendar na nižji ravni.

(110)

Brez škodljivega dampinga bi se lahko pričakovalo, da bi se cene redno prilagajale tako, da bi se upošteval razvoj različnih elementov stroškov proizvodnje. Vendar se to ni zgodilo. Sodelujoči proizvajalec Unije ni mogel doseči dobrih stopenj dobička, potrebnih za tega kapitalsko intenzivnega proizvajalca, pri čemer se je zmanjšal tudi njegov denarni tok.

(111)

V skladu s tem se začasno šteje, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav, ki je nelojalno znižal prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije, znižal cene na trgu Unije in sodelujočemu proizvajalcu Unije preprečil dvig prodajnih cen, da bi pokril stroške ali dosegel razumno dobičkonosnost.

(112)

Glede na to, da so cene surovin vplivale tudi na izvoznike v zadevnih državah, je bilo začasno ugotovljeno, da zvišanje cen surovin ni moglo vplivati na znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v obravnavanem obdobju.

(113)

Preučen je bil tudi izvoz proizvajalcev Unije kot eden od drugih znanih dejavnikov razen dampinškega uvoza, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(114)

Analiza je pokazala, da je izvoz sodelujočega proizvajalca Unije nepovezanim strankam predstavljal pomemben del njegove celotne prodaje (približno 30 %). Obseg izvoza sodelujočega proizvajalca Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 52 %, medtem ko se je cena izvoza na enoto znatno znižala v nasprotju s prodajno ceno sodelujočega proizvajalca Unije znotraj Unije, ki se je znatno zvišala. V okviru preiskave je bilo ugotovljeno, da je imel izvoz pomembno vlogo pri ohranjanju visoke izkoriščenosti zmogljivosti za kritje fiksnih stroškov in stroškov naložb v stroje. Čeprav je bil izvoz izveden po cenah, ki so bile nižje od cen na trgu Unije, so bile te nizke cene posledica konkurence z nizkocenovno oksalno kislino na izvoznih trgih s strani izvoznikov iz zadevnih držav. Preiskava je pokazala, da je ta izvoz sodelujočemu proizvajalcu Unije omogočil, da ublaži škodo, ki jo je utrpel na trgu EU, in zato ni tak, da bi prekinil vzročno zvezo, ki je bila ugotovljena med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(115)

Ker iz drugih držav, razen zadevnih, ni bilo nobenega uvoza, ta element ni vplival na trg EU.

(116)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 52 do 55, je lastna uporaba omejena na lastne prenose znotraj enega od proizvajalcev Unije, pri čemer se oksalna kislina znotraj družbe pretvarja v oksalate. Dobiček, ki je bil ustvarjen s prodajo oksalatov, je znaten in je dejansko omogočil proizvajalcu, da nadaljuje s svojimi dejavnostmi kljub izgubam z oksalno kislino. Zato ta element ne prispeva k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(117)

Leta 2009 se je potrošnja oksalne kisline v Uniji v primerjavi z letom 2008 zaradi gospodarske krize zmanjšala za polovico, kar je povzročilo izgubo obsega (– 40 %) in vrednosti prodaje (– 45 %) industrije Unije. Vendar je industrija z znižanjem cen v tem obdobju za približno 5 % lahko pridobila tržni delež (11 %) in tako zmanjšala negativne učinke krize. Industrija je bila leta 2009 dejansko blizu pragu dobička.

(118)

Čeprav je gospodarska kriza v obdobju 2008–2009 morda prispevala k slabi uspešnosti industrije Unije, na splošno ni mogla imeti takega učinka, da bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in stanjem škode industrije Unije.

(119)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg prodaje in tržni delež zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden po dampinških cenah, ki so bile v OP znatno nižje, tj. za skoraj 22 %, od cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije za zadevni izdelek.

(120)

To povečanje obsega in tržnega deleža nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevnih držav je bilo doseženo kljub splošnemu zmanjšanju povpraševanja na trgu Unije v obravnavanem obdobju. Povečanje tržnega deleža uvoza je sovpadalo z negativnim razvojem tržnega deleža industrije Unije v istem obdobju. Hkrati je bilo opaziti negativen razvoj glavnih kazalnikov gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije, kot je navedeno zgoraj.

(121)

Upad potrošnje na trgu Unije leta 2009 je negativno vplival na uspešnost industrije Unije. Vendar to skupaj z drugimi dejavniki ni moglo imeti takega učinka, da bi prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in stanjem škode industrije Unije.

(122)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(123)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni bilo v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(124)

Industrijo Unije sestavljata dva proizvajalca s tovarnami v različnih državah članicah Unije, ki pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka neposredno zaposlujeta 30 do 50 ljudi.

(125)

Eden od proizvajalcev Unije ni nasprotoval začetku preiskave, vendar ni zagotovil nadaljnjih informacij in ni sodeloval v preiskavi.

(126)

Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da je večina pomembnih kazalnikov škode kazala na negativen trend v obravnavanem obdobju. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Šteje se, da brez ukrepov okrevanje sektorja oksalne kisline ne bo zadostovalo za okrevanje finančnega položaja industrije Unije, ki se lahko še poslabša.

(127)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo ukrepov znova vzpostavili učinkoviti in pošteni pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen oksalne kisline tako, da bodo upoštevani stroški proizvodnje. Pričakuje se lahko, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen gospodarski položaj in dobičkonosnost.

(128)

Zato je bilo ugotovljeno, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz oksalne kisline s poreklom iz LRK in Indije v interesu industrije Unije.

(129)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo osem nepovezanih uvoznikov. Trije od teh uvoznikov so uvažali le majhen obseg zadevnega izdelka in so lahko zvišanje cen prenesli na svoje stranke. Nekateri so navedli, da bodo preučili možnost morebitne odstranitve izdelka iz svojega obsega izdelkov, če bodo uvedene protidampinške dajatve.

(130)

Četrti uvoznik je trdil, da lahko njegove stranke uporabljajo sistem aktivnega oplemenitenja za vse njihove končne izdelke, za katere se v proizvodnem postopku uporablja oksalna kislina in ki se ponovno izvažajo zunaj EU. V skladu s tem učinek uvedbe protidampinških ukrepov na tega uvoznika ne bi bil znaten.

(131)

Na podlagi navedenega se začasno ugotovi, da uvedba ukrepov na splošno ne bi smela znatno vplivati na uvoznike. Stopnje dobička za oksalno kislino so na splošno znatno višje za uvoznike, ki pričakujejo, da bodo lahko zvišanja cen prenesli na svoje stranke.

(132)

Sodelujoči uporabniki so v OP predstavljali 22 % potrošnje oksalne kisline Unije. Preiskava je pokazala, da je razlikovanje med uporabo nerafinirane oksalne kisline in rafinirane oksalne kisline bistveno za preizkus interesa EU v zvezi z uporabniki. Sodelujoča industrija Unije proizvaja nerafinirano oksalno kislino, medtem ko drugi nesodelujoči proizvajalec EU proizvaja rafinirano oksalno kislino, ki se uporablja zlasti na področjih farmacije, prehrane in ekstrakcije finega kovinskega prahu.

(133)

Uporabniki nerafinirane oksalne kisline so trdili, da bi uvedba ukrepov povzročila zvišanje cen s strani sodelujoče industrije Unije, ki je edini dobavitelj v EU. Po drugi strani so uporabniki navedli tudi, da ne bi bilo zaželeno, da bi bili v celoti odvisni od tujega uvoza.

(134)

Za uporabnike, ki proizvajajo izdelke za čiščenje in beljenje, oksalna kislina predstavlja le majhen del proizvodnih sredstev, pri čemer bi zvišanje cen zaradi protidampinških dajatev verjetno lahko prenesli na svoje stranke ali pa bi spremenili formule svojih izdelkov, kadar bi bilo to mogoče, in namesto oksalne kisline uporabljali nadomestne izdelke.

(135)

Za uporabnike, ki proizvajajo izdelke za poliranje, oksalna kislina predstavlja večinski delež njihovih stroškov proizvodnih sredstev in ni zamenljiva. Zaradi konkurence drugih proizvajalcev zunaj EU ni verjetno, da bi lahko uporabniki zvišanja cen v celoti prenesli na svoje stranke. Vendar 95 % svojih izdelkov izvažajo zunaj EU in bi lahko povrnili dajatve v okviru sistema aktivnega oplemenitenja.

(136)

Za uporabnike, ki uporabljajo oksalno kislino za druge namene, kot je recikliranje stare kovine, oksalna kislina predstavlja pomemben del skupnih proizvodnih stroškov končnega izdelka, za katerega se uporablja oksalna kislina. Trg s končnim izdelkom je zelo nestanoviten. Oksalna kislina v proizvodnem postopku ni zamenljiva. Glavni izvajalec recikliranja stare kovine v Uniji vso svojo oksalno kislino kupuje od proizvajalcev Unije. Z uvedbo protidampinških dajatev je industrija v položaju, da izbere, v kolikšni meri, če sploh, bo zvišala cene, da bi imela koristi od uvedbe dajatev. Zato učinek uvedbe ukrepov na tega uporabnika ni jasen. Vendar bo glede na to, da ta uporabnik trenutno ustvarja nizek dobiček s prodajo končanega izdelka, kakršno koli zvišanje cen imelo negativen učinek, če družba ne more prenesti zvišanja cen.

(137)

„Rafinirana“ oksalna kislina se med drugim uporablja za proizvodnjo prahu iz nekaterih kovin. Oksalna kislina predstavlja znaten del skupnih proizvodnih stroškov. Oksalna kislina v tem postopku ni zamenljiva. Vendar so lahko dobički v tem sektorju znatni. Ker so letni stiki v tem sektorju običajni, zvišanj cen kratkoročno ne bo lahko prenesti. Vendar ob upoštevanju, da najnižja predlagana stopnja dajatve znaša 14,6 % in da se ustvarjajo visoki dobički, bi bilo morebitna zvišanja cen kratkoročno mogoče prevzeti.

(138)

En uporabnik je trdil, da proizvodnja rafinirane oksalne kisline ne zadostuje za izpolnitev povpraševanja. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je primanjkljaj med proizvodnjo rafinirane vrste oksalne kisline in potrošnjo v Uniji znašal približno 1 000–2 000 ton/leto. Glede na to, da se večina končnih izdelkov, za katere se v proizvodnem postopku uporablja rafinirana oksalna kislina, izvaža, bi lahko uporabniki vsekakor delovali v okviru sistema aktivnega oplemenitenja, če bi to želeli.

(139)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz oksalne kisline s poreklom iz LRK in Indije.

(140)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(141)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(142)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da morajo morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje stroške proizvodnje in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Šteje se, da dobiček, ki bi ga bilo mogoče doseči brez dampinškega uvoza, znaša 8 % prihodkov od prodaje in da bi se lahko ta stopnja dobička obravnavala kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko industrija Unije po pričakovanju dosegla brez škodljivega dampinga.

(143)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da so bili navedeni 8-odstotni stopnji dobička prišteti stroški proizvodnje.

(144)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave glede na vrsto izdelka med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK in Indiji, ustrezno prilagojeno za stroške uvoza in carine, ter neškodljivo ceno vrst izdelkov, ki jih je industrija Unije prodajala na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

(145)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK in Indije na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(146)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja „za vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK in Indije, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni določeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo imeti koristi od teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(147)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj nasloviti na Komisijo (3) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezani, na primer, s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(148)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(149)

Ugotovljene stopnje dampinga in škode so naslednje:

(150)

Vsak proizvajalec izvoznik oksalne kisline v LRK, ki se še ni javil, ker je menil, da ne izpolnjuje meril za TGO ali IO, vendar meni, da bi bilo treba določiti ločeno stopnjo dajatve, je pozvan, da se javi Evropski komisiji v desetih dneh od dneva po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(151)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(152)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe so začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno preučijo –

20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/16

(1)

V skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 509/2006 je bila vloga Poljske, prejeta 22. januarja 2007, za registracijo imena „Kabanosy“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Češka, Nemčija in Avstrija so v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 509/2006 registraciji ugovarjale. Ugovori so se na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 9(3) navedene uredbe šteli za dopustne.

(3)

Komisija je v dopisih z dne 26. januarja 2010 zadevne države članice povabila, naj se ustrezno posvetujejo.

(4)

V predvidenih rokih sta bili doseženi soglasji med Avstrijo in Poljsko ter Češko in Poljsko, med Nemčijo in Poljsko pa do soglasja ni prišlo. Komisija zato sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 18(2) Uredbe (ES) št. 509/2006.

(5)

Izjave o ugovoru so zadevale neskladnost s pogoji iz členov 2 in 4 Uredbe (ES) št. 509/2006.

(6)

V zvezi z domnevnim neupoštevanjem določb iz člena 2 Uredbe (ES) št. 509/2006 glede posebnih lastnosti klobase „Kabanosy“ ni bila odkrita nobena očitna napaka. Glede na lastnosti, ki so opisane v specifikaciji (značilnosti mesa, okus in edinstvena oblika), se klobasa „Kabanosy“ jasno razlikuje od podobnih proizvodov iz iste kategorije in je torej v skladu z opredelitvijo posebnih lastnosti iz člena 2(1)(a) navedene uredbe. V specifikaciji je klobasa „Kabanosy“ opisana kot dolga, tanka suha klobasa, ki je na enem koncu upognjena in ima enakomerno nagubano površino ter je prepognjena, kar se šteje za bistveno fizično značilnost in ne za vprašanje predstavitve proizvoda. Tudi nacionalna standardizacija klobase „Kabanosy“ ne preprečuje registracije imena, saj je bila sprejeta z namenom opredelitve posebnosti proizvoda in je torej vključena v odstopanje iz tretjega pododstavka člena 2(2) navedene uredbe.

(7)

Prav tako ni bila odkrita nobena očitna napaka v zvezi z ugovori glede neskladnosti s pogoji iz člena 4 Uredbe (ES) št. 509/2006. Ime „Kabanosy“ se ne nanaša samo na splošne trditve, uporabljene za skupino proizvodov, in ni zavajajoče. Zato zanj drugi pododstavek člena 4(3) navedene uredbe ne velja. Poleg tega posebne lastnosti niso posledica izvora ali geografskega porekla proizvoda. Pravzaprav specifikacija proizvoda vzpostavlja merilo kakovosti za populacijo prašičev, ki vpliva na kakovost končnega proizvoda in torej na posebne lastnosti klobas „Kabanosy“. Osnovni prvini tradicionalnih lastnosti klobase „Kabanosy“ sta uporaba tradicionalnih surovin in tradicionalna proizvodna metoda ter sta v skladu s členom 4(1) navedene uredbe.

(8)

Glede obstoja več drugih jezikovnih in ortografskih različic imena se samo za ime „Kabanosy“ zahteva registracija v skladu s členom 6(2)(a) Uredbe (ES) št. 509/2006.

(9)

Zaščita iz člena 13(2) navedene uredbe ni bila zahtevana. Z registracijo brez pridržanja imena se registrirano ime lahko še naprej uporablja za označevanje proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev registrirane specifikacije, vendar brez navedbe „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratice „ZTP“ ali znaka EU. Ko bo ime „Kabanosy“ registrirano, bo še vedno mogoče proizvajati in tržiti podobne proizvode pod imenom „Kabanosy“, vendar brez sklicevanja na registracijo EU. Tako registracija imena „Kabanosy“ kot zaščitene tradicionalne posebnosti ne bo v ničemer omejevala pravice ostalih proizvajalcev, da za svoje proizvode uporabljajo podobna imena ali celo isto ime.

(10)

Zaradi spoštovanja poštene in tradicionalne uporabe ter v izogib dejanske možnosti za zamenjavo, mora oznaka „Kabanosy“ v jezikih držav, kjer se proizvod trži, vsebovati navedbo, ki potrošnike obvešča, da je bila klobasa proizvedena v skladu s poljsko tradicijo.

(11)

Na podlagi navedenega je treba ime „Kabanosy“ vpisati v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti in specifikacijo ustrezno posodobiti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zajamčene tradicionalne posebnosti –

20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/23

(1)

V skladu s členom 80(1)(c) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev se mora uporabljati Direktiva Sveta 91/414/EGS (2) za aktivne snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu s členom 16 Uredbe Komisije (ES) št. 33/2008 z dne 17. januarja 2008 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede rednega in pospešenega postopka za oceno aktivnih snovi, ki so bile del delovnega programa iz člena 8(2) navedene direktive, vendar niso bile vključene v Prilogo I (3). Asulam je aktivna snov, za katero je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija popolna v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (4) in (ES) št. 1490/2002 (5) določata podrobna pravila za izvajanje druge in tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in sezname aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam je vključeval asulam.

(3)

V skladu s členom 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1095/2007 z dne 20. septembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1490/2002 o nadaljnjih podrobnih pravilih za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS ter Uredbe (ES) št. 2229/2004 o določitvi nadaljnjih podrobnih pravil za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (6) je prijavitelj v dveh mesecih po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1095/2007 umaknil predlog za vključitev aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Zato je bila za nevključitev asulama sprejeta Odločba Komisije 2008/934/ES z dne 5. decembra 2008 o nevključitvi nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedene snovi (7).

(4)

Prvotni prijavitelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) je v skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS vložil nov zahtevek za uporabo pospešenega postopka iz členov 14 do 19 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(5)

Zahtevek je bil vložen pri Združenem kraljestvu, ki je bilo z Uredbo (ES) št. 1490/2002 imenovano za državo članico poročevalko. Rok za pospešeni postopek je bil upoštevan. Specifikacija aktivne snovi in podprte uporabe so enake kot v Odločbi 2008/934/ES. Navedeni zahtevek je tudi v skladu z ostalimi vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz člena 15 Uredbe (ES) št. 33/2008.

(6)

Združeno kraljestvo je ocenilo dodatne podatke, ki jih je predložil vlagatelj, in pripravilo dodatno poročilo. Navedeno poročilo je 6. novembra 2009 predložilo Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisiji. Agencija je dodatno poročilo poslala v presojo drugim državam članicam in vlagatelju ter prejete pripombe posredovala Komisiji. V skladu s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 in na zahtevo Komisije je Agencija 23. septembra 2010 Komisiji predložila svoj sklep o oceni tveganja asulama (8). Države članice in Komisija so osnutek poročila o oceni, dodatno poročilo in sklep Agencije pregledale v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 14. julija 2011 v obliki poročila Komisije o pregledu asulama.

(7)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili številni pomisleki, namreč zaradi manjkajočih podatkov o prisotnosti in toksičnosti metabolita sulfanilamid kot tudi o prisotnosti drugih potencialno pomembnih metabolitov, ki niso bili analizirani v dostopnih poskusih za določitev ostankov in študijah o predelavi, ni bilo mogoče izvesti ustrezne ocene izpostavljenosti potrošnikov. Poleg tega ni bilo na voljo podatkov o toksikološkem pomenu nečistoč v tehničnem materialu aktivne snovi. Ugotovljeno je bilo tudi visoko tveganje za ptice.

(8)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k sklepu Agencije. Poleg tega ga je v skladu s členom 21(1) Uredbe (ES) št. 33/2008 pozvala, naj predloži pripombe k osnutku poročila o pregledu. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(9)

Kljub argumentom, ki jih je predložil vlagatelj, pomislekov iz uvodne izjave 7 ni bilo mogoče odpraviti. Zato ni bilo dokazano, da bi bilo pod predlaganimi pogoji uporabe pričakovati, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo asulam, izpolnjujejo splošne zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(10)

Asulam se zato ne sme odobriti kot aktivna snov na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(11)

Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo asulam in pri katerih države članice odobrijo prehodno obdobje v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1107/2009, to obdobje poteče najpozneje 31. decembra 2012, kot je določeno v drugem odstavku člena 3 Odločbe 2008/934/ES.

(12)

Ta odločba ne vpliva na predložitev ponovnega zahtevka za asulam v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(13)

Zaradi jasnosti je treba v Prilogi k Odločbi 2008/934/ES črtati vrstico o asulamu.

(14)

Odločbo 2008/934/ES je zato primerno ustrezno spremeniti.

(15)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni podal mnenja. Izvedbeni akt je bil potreben, zato je predsednik odboru za pritožbe predložil osnutek izvedbenega akta v ponovno obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal mnenja –

20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/25

20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/27

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) določa odprtje in upravljanje tarifnih kvot in uvedbo sistema uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih sedmih dneh meseca oktobra 2011 v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007, presegajo količine, ki so na voljo za proizvode s poreklom iz Kitajske in vseh tretjih držav razen Kitajske in Argentine.

(3)

Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 treba določiti, v kolikšni meri je možno ob uporabi člena 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 ugoditi zahtevkom za izdajo dovoljenj „A“, poslanim Komisiji najpozneje do štirinajstega v mesecu oktobru 2011.

(4)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/29

(1)

V okviru sistema izvajanja zakonodaje na področju konkurence, ki jo določa Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), Komisija opravlja preiskave v zadevah in o njih odloča z upravnimi sklepi, ki so predmet sodnega nadzora Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

(2)

Komisija mora svoje postopke o konkurenci voditi pošteno, nepristransko in objektivno ter mora zagotoviti spoštovanje procesnih pravic zadevnih strank, kakor so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (2), Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (3), Uredbi Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (4) ter Uredbi Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (5), in v relevantni sodni praksi Sodišča. Predvsem je pravica zadevnih strank do zaslišanja pred sprejetjem kakršne koli posamične odločitve, ki bi na njih vplivala negativno, temeljna pravica prava Evropske unije, ki jo priznava Listina o temeljnih pravicah, zlasti člen 41 Listine (6).

(3)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje procesnih pravic zadevnih strank, drugih udeleženih strank v smislu člena 11(b) Uredbe (ES) št. 802/2004 (v nadaljnjem besedilu: druge udeležene stranke), pritožnikov v smislu člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 (v nadaljnjem besedilu: pritožniki) in oseb izven okvira členov 5 in 11 Uredbe (ES) št. 773/2004 ter tretjih oseb v smislu člena 11 Uredbe (ES) št. 802/2004 (v nadaljnjem besedilu: tretje osebe) udeleženih v postopkih o konkurenci, bi bilo treba odgovornost za varovanje spoštovanja teh pravic zaupati neodvisni osebi z izkušnjami na področju konkurence, ki ima integriteto, potrebno, da prispeva k objektivnosti, preglednosti in učinkovitosti teh postopkov.

(4)

Komisija je leta 1982 v te namene ustvarila funkcijo pooblaščenca za zaslišanje ter jo revidirala s Sklepom Komisije 94/810/ESPJ, ES z dne 12. decembra 1994 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v postopkih o konkurenci pred Komisijo (7) in Sklepom Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje nekaterih postopkih o konkurenci (8). Zdaj je treba vlogo pooblaščenca za zaslišanje pojasniti in dodatno okrepiti ter prilagoditi mandat pooblaščenca za zaslišanje glede na spremembe v konkurenčnem pravu Unije.

(5)

Vloga pooblaščenca za zaslišanje je bila na splošno razumljena kot pomemben prispevek k postopkom o konkurenci pred Komisijo zaradi neodvisnosti in strokovnosti, ki so ju pooblaščenci za zaslišanje prispevali k tem postopkom. Za zagotovitev trajne neodvisnosti od Generalnega direktorata za konkurenco bi moral pooblaščenec za zaslišanje za upravne namene spadati pod okrilje člana Komisije, posebej pristojnega za konkurenco.

(6)

Pooblaščenca za zaslišanje bi bilo treba imenovati v skladu s pravili, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike, ter pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropske unije. Skladno s temi pravili se lahko obravnavajo tudi kandidati, ki niso uradniki Komisije. Zagotoviti je treba preglednost imenovanja, odpoklica in premestitve pooblaščencev za zaslišanje.

(7)

Komisija lahko imenuje enega ali več pooblaščencev za zaslišanje in jim mora zagotoviti podporno osebje. Kadar pooblaščenec za zaslišanje med opravljanjem svojih nalog ugotovi, da obstaja navzkrižje interesov, bi moral prenehati opravljati naloge v zvezi z zadevo. Če pooblaščenec za zaslišanje ne more opravljati svojih nalog, bi moral njegovo vlogo prevzeti drug pooblaščenec za zaslišanje.

(8)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral delovati kot neodvisen arbiter, ki skuša razrešiti vprašanja, ki negativno vplivajo na učinkovito uveljavljanje procesnih pravic zadevnih strank, drugih udeleženih strank, pritožnikov ali zainteresiranih tretjih oseb, kadar jih ni bilo mogoče razrešiti v predhodnih stikih s službami Komisije, odgovornimi za vodenje postopkov o konkurenci, ki morajo spoštovati te procesne pravice.

(9)

Mandat pooblaščenca za zaslišanje v postopkih o konkurenci bi moral biti oblikovan tako, da bi varoval učinkovito uveljavljanje procesnih pravic ves čas postopkov pred Komisijo na podlagi členov 101 in 102 Pogodbe ter Uredbe (ES) št. 139/2004, zlasti pravice do zaslišanja.

(10)

Da bi to vlogo okrepili, bi morala biti pooblaščencu za zaslišanje dodeljena naloga varovanja učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic podjetij in podjetniških združenj v okviru pooblastil Komisije za preiskavo v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 1/2003 ter v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 139/2004, na podlagi katerih je Komisija pooblaščena za nalaganje glob podjetjem in podjetniškim združenjem. Pooblaščencu za zaslišanje bi morale biti dodeljene tudi posebne naloge v tej preiskovalni fazi v zvezi z zahtevami za varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko, privilegij zoper samoobtožbo, roke za odgovor na sklepe o zahtevah po informacijah v skladu s členom 18(3) Uredbe (ES) št. 1/2003 ter v zvezi s pravico podjetij in podjetniških združenj, ki so predmet preiskovalnega ukrepa Komisije na podlagi poglavja V Uredbe (ES) št. 1/2003, da so obveščena o svojem postopkovnem statusu, t.j. ali so predmet preiskave, in če so, kakšna sta vsebina in namen te preiskave. Pri oceni zahtev v zvezi s privilegijem zoper samoobtožbo lahko pooblaščenec za zaslišanje meni, da podjetja vlagajo očitno neutemeljene zahteve za zaščito le kot taktiko zavlačevanja.

(11)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti sposoben olajšati razrešitev zahtev, da za nek dokument velja varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Zato bo lahko, če se podjetje ali podjetniško združenje, ki je vložilo zahtevo, s tem strinja, pooblaščenec za zaslišanje pregledal zadevni dokument in izdal ustrezno priporočilo ob sklicevanju na relevantno sodno prakso sodišča.

(12)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti odgovoren za odločanje, ali tretja oseba izkazuje zadosten interes za zaslišanje. Združenja potrošnikov, ki zaprosijo za zaslišanje, se na splošno obravnavajo, kot da imajo ustrezen interes, kadar postopek zadeva izdelke ali storitve, ki so namenjeni končnemu uporabniku, ali izdelke ali storitve, ki predstavljajo neposredni vložek v takšne izdelke ali storitve.

(13)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral odločiti, ali bo dovolil udeležbo pritožnikov in zainteresiranih tretjih oseb na ustnem zaslišanju ob upoštevanju njihovega morebitnega prispevka k razjasnitvi relevantnih dejstev v zvezi z zadevo.

(14)

Pravica zadevnih strank do zaslišanja pred sprejetjem končnega sklepa, ki bi negativno vplival na njihove interese, je zagotovljena s pravico do pisnega odgovora na predhodno stališče Komisije, kakor je navedeno v obvestilu o nasprotovanju, in pravico, da svoje trditve pojasnijo, če to zahtevajo, na ustnem zaslišanju. Za učinkovito uveljavljanje teh pravic imajo stranke, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, pravico do dostopa do preiskovalnega spisa Komisije.

(15)

Za varovanje učinkovitega uveljavljanja pravic obrambe strank, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, bi moral biti pooblaščenec za zaslišanje odgovoren za zagotavljanje razrešitve sporov v zvezi z dostopom do spisa ali o varovanju poslovnih skrivnosti ter drugih zaupnih informacij med temi strankami in Generalnim direktoratom Komisije za konkurenco. V izjemnih okoliščinah lahko pooblaščenec za zaslišanje prekine potek roka, v katerem bi moral naslovnik obvestila o nasprotovanju odgovoriti na to obvestilo, dokler se spor v zvezi z dostopom do spisa ne razreši, če naslovnik ne bi mogel odgovoriti v določenem roku, podaljšanje roka pa v tistem trenutku ne bi bila ustrezna rešitev.

(16)

Za varovanje učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic ob hkratnem spoštovanju upravičenih interesov zaupnosti, bi moral imeti pooblaščenec za zaslišanje, kadar je primerno, možnost, da odredi posebne ukrepe za dostop do spisa Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti zlasti pooblaščen za odločanje, da se stranki, ki zahteva dostop, omogoči omejen dostop do določenih delov spisa, na primer z omejitvijo števila ali kategorij oseb, ki lahko dostopajo, in uporabo informacij, do katerih je bil omogočen dostop.

(17)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti pristojen za odločanje o zahtevah za podaljšanje rokov, določenih za odgovor na obvestilo o nasprotovanju, dodatno obvestilo o nasprotovanju ali dopis o dejstvih, ali rokov, v katerih lahko druge udeležene stranke, pritožniki ali zainteresirane tretje osebe podajo pripombe, v primeru nestrinjanja med katero koli od navedenih oseb in Generalnim direktoratom za konkurenco.

(18)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral spodbujati učinkovitost ustnega zaslišanja, med drugim s sprejetjem vseh ustreznih pripravljalnih ukrepov, vključno s pravočasnim pošiljanjem začasnega seznama udeležencev in začasnega dnevnega reda pred zaslišanjem.

(19)

Ustno zaslišanje omogoča strankam, na katere je Komisija naslovila obvestilo o nasprotovanju, in drugim udeleženim strankam, da dodatno uveljavljajo svojo pravico do zaslišanja, tako da ustno pojasnijo svoje trditve pred Komisijo, ki bi jo moral predstavljati Generalni direktorat za konkurenco ter druge službe, ki prispevajo k nadaljnji pripravi sklepa, ki ga bo sprejela Komisija. Moral bi zagotoviti dodatne priložnosti, da bi bila zagotovo vsa relevantna dejstva – bodisi v prid bodisi v škodo zadevnih strank, vključno z dejstvi, povezanimi s težo in trajanjem domnevne kršitve – razjasnjena v največji možni meri. Ustno zaslišanje bi prav tako moralo strankam omogočiti, da predstavijo svoje trditve v zvezi s temami, ki bi lahko pomembno vplivale na morebitno naložitev glob.

(20)

Zaradi zagotovitve učinkovitosti ustnih zaslišanj lahko pooblaščenec za zaslišanje strankam, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, drugim udeleženim strankam, pritožnikom, drugim povabljencem na zaslišanje, službam Komisije in organom držav članic dovoli, da med zaslišanjem zastavljajo vprašanja. Ustno zaslišanje ne bi smelo biti javno, da se lahko vsem udeležencem zagotovi možnost svobodnega izražanja. Informacije, razkrite med ustnim zaslišanjem, se zato ne bi smele uporabiti v druge namene kot v namene sodnih in/ali upravnih postopkov za uporabo členov 101 in 102 Pogodbe. Kadar je to upravičeno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij, bi moral imeti pooblaščenec za zaslišanje možnost, da se osebe zaslišijo na zaprti obravnavi.

(21)

Stranke v postopkih, ki ponudijo zaveze na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, ter stranke, ki sodelujejo v postopkih poravnave v kartelnih zadevah v skladu s členom 10a Uredbe (ES) št. 773/2004, bi morale imeti možnost, da se obrnejo na pooblaščenca za zaslišanje v zvezi z učinkovitim uveljavljanjem svojih procesnih pravic.

(22)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral ves čas postopkov o konkurenci poročati o spoštovanju učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic. Poleg tega bi moral imeti pooblaščenec za zaslišanje ločeno od svoje naloge poročanja možnost, da poda stališče v zvezi z nadaljnjim potekom in objektivnostjo postopkov ter tako prispevati k zagotovitvi, da so postopki o konkurenci sklenjeni na podlagi uravnotežene ocene vseh relevantnih dejstev.

(23)

Pri razkrivanju informacij o fizičnih osebah bi moral pooblaščenec za zaslišanje upoštevati Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o zaščiti posameznikov v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo institucije in organi Komisije, ter o prostem pretoku takih podatkov (9).

(24)

Sklep 2001/462/ES, ESPJ bi bilo treba razveljaviti –

(a)

Podjetja ali podjetniška združenja lahko pooblaščenca za zaslišanje prosijo, da prouči zahtevo, da za dokument, ki ga zahteva Komisija v okviru izvrševanja členov 18, 20 ali 21 Uredbe (ES) št. 1/2003 med preiskavami v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 139/2004 ali v okviru preiskovalnih ukrepov v postopkih, v katerih je lahko naložena globa na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 139/2004, in ki je bil Komisiji zamolčan, velja varovanje poklicne zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko v smislu sodne prakse Sodišča. Pooblaščenec za zaslišanje lahko prouči zadevo le, če se podjetje ali podjetniško združenje, ki je vložilo zahtevo, strinja, da pooblaščenec za zaslišanje pregleda informacije, za katere trdijo, da zanje velja varovanje poklicne zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko, in povezane dokumente, ki so po mnenju pooblaščenca za zaslišanje nujni za njegovo proučitev. Pooblaščenec za zaslišanje odgovornemu direktorju in zadevnemu podjetju ali podjetniškemu združenju sporoči svoje predhodno mnenje, ne da bi razkril morebitno varovano vsebino informacij, ter lahko sprejme ustrezne ukrepe za spodbuditev obojestransko sprejemljive rešitve. Če se rešitev ne doseže, lahko pooblaščenec za zaslišanje pristojnemu članu Komisije pošlje obrazloženo priporočilo, ne da bi razkril morebitno varovano vsebino dokumenta. Stranka, ki je vložila zahtevo, prejme kopijo tega priporočila.

(b)

Kadar naslovnik zahteve po informacijah na podlagi člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 noče odgovoriti na vprašanje v taki zahtevi in se sklicuje na privilegij zoper samoobtožbo, kakor je opredeljen v sodni praksi Sodišča, lahko zadevo pravočasno po prejetju zahteve predloži pooblaščencu za zaslišanje. V ustreznih zadevah in ob upoštevanju potrebe po izogibanju neutemeljenim zamudam v postopkih lahko pooblaščenec za zaslišanje oblikuje obrazloženo priporočilo glede veljavnosti privilegija zoper samoobtožbo in odgovornega direktorja obvesti o sprejetih ugotovitvah, da se jih lahko upošteva pri pozneje sprejetih sklepih na podlagi člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1/2003. Naslovnik zahteve prejme kopijo obrazloženega priporočila.

(c)

Kadar naslovnik sklepa, s katerim se zahtevajo informacije na podlagi člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1/2003, meni, da je rok, določen za odgovor, prekratek, lahko zadevo pravočasno, pred potekom prvotno določenega roka, predloži pooblaščencu za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje odloči o tem, ali bi bilo treba odobriti podaljšanje roka, ob upoštevanju dolžine in kompleksnosti zahteve po informacijah ter pogojev preiskave.

(d)

Podjetja ali podjetniška združenja, ki so predmet preiskovalnega ukrepa Komisije v okviru poglavja V Uredbe (ES) št. 1/2003, imajo pravico do obveščenosti o svojem procesnem statusu, t.j. ali so predmet preiskave, in če so, o vsebini in namenu preiskave. Če tako podjetje ali podjetniško združenje meni, da ga Generalni direktorat za konkurenco ni primerno obveščal o njegovem procesnem statusu, lahko predloži zadevo v razrešitev pooblaščencu za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje sprejme sklep, da bo Generalni direktorat za konkurenco obvestil podjetje ali podjetniško združenje, ki je vložilo zahtevo glede svojega procesnega statusa Ta sklep se sporoči podjetju ali podjetniškemu združenju, ki je vložilo zahtevo.

(a)

druge udeležene stranke, ki upravičeno domnevajo, da niso bile obveščene o nasprotovanjih, naslovljenih na priglasitelje v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 802/2004;

(b)

pritožnik, ki ga je Komisija obvestila o nameravani zavrnitvi pritožbe na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 773/2004, in upravičeno domneva, da ima Komisija dokumente, ki mu niso bili razkriti, ter da so ti dokumenti potrebni za ustrezno uveljavljanje njegovih pravic v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 773/2004;

(c)

pritožnik, ki meni, da ni prejel kopije nezaupne različice obvestila o nasprotovanju v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 ali da nezaupna različica obvestila o nasprotovanju ni bila pripravljena na način, ki mu omogoča učinkovito uveljavljanje njegovih pravic, razen zadev, za katere se uporablja postopek poravnave;

(d)

zainteresirana tretja oseba v smislu člena 5 tega sklepa, ki upravičeno domneva, da ni bila obveščena o vrsti in vsebini postopka v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 in členom 16(1) Uredbe (ES) št. 802/2004. Enako velja za pritožnika v zadevi, za katero se uporablja postopek poravnave, ki upravičeno domneva, da ni bil obveščen o vrsti in vsebini postopka v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 773/2004.

(a)

obseg in kompleksnost spisa;

(b)

ali je imel naslovnik obvestila o nasprotovanju, ki je podal zahtevo, že dostop do informacij;

(c)

katere koli druge objektivne ovire, s katerimi se lahko pri izražanju svojih stališč sooča naslovnik obvestila o nasprotovanju, ki je podal zahtevo.

(a)

razkritjem dokumentov in dostopom do spisa;

(b)

roki za odgovor na obvestilo o nasprotovanju;

(c)

spoštovanjem pravice do zaslišanja;

(d)

ustreznim vodenjem ustnega zaslišanja.

20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/38

(1)

Sporočilo Komisije z dne 7. junija 2005 z naslovom Nanoznanosti in nanotehnologije: Akcijski načrt za Evropo 2005–2009 (1) določa sklop jasnih in medsebojno povezanih ukrepov za takojšnjo uporabo varnega, celostnega in odgovornega pristopa k nanoznanostim in nanotehnologijam.

(2)

Komisija je v skladu z obveznostmi iz akcijskega načrta natančno pregledala ustrezno zakonodajo Unije, da bi odločila, ali je mogoče uporabiti obstoječe predpise ob upoštevanju morebitnih tveganj v zvezi z nanomateriali. Rezultati pregleda so vključeni v Sporočilo Komisije z dne 17. junija 2008„Regulativni vidiki nanomaterialov“ (2). V sporočilu je bilo ugotovljeno, da pojem „nanomateriali“ v zakonodaji Unije ni izrecno omenjen, vendar obstoječa zakonodaja načeloma zajema možna zdravstvena, varnostna in okoljska tveganja v zvezi z nanomateriali.

(3)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 24. aprila 2009 o regulativnih vidikih nanomaterialov (3) med drugim pozval k uvedbi obsežne znanstveno utemeljene opredelitve nanomaterialov v zakonodaji Unije.

(4)

Opredelitev v tem priporočilu je treba uporabiti kot referenco pri določanju, ali se neka snov za zakonodajne in politične namene Unije obravnava kot „nanomaterial“. Opredelitev pojma „nanomaterial“ v zakonodaji Unije mora temeljiti izključno na velikosti sestavnih delcev snovi, ne glede na tveganja ali nevarnosti. Ta opredelitev, ki temelji izključno na velikosti snovi, zajema naravne, mešane in umetne snovi.

(5)

Opredelitev pojma „nanomaterial“ mora temeljiti na razpoložljivih znanstvenih spoznanjih.

(6)

Merjenje velikosti in porazdelitve velikosti nanomaterialov je pogosto izziv, pri čemer rezultati različnih merilnih metod niso vedno primerljivi. Oblikovati je treba usklajene merilne metode da se zagotovi uporaba opredelitve, ki bo omogočila skladne rezultate, pridobljene v zvezi z različnimi snovmi in v različnih časovnih obdobjih. Dokler usklajene merilne metode ne bodo na voljo, je treba uporabljati najboljše razpoložljive nadomestne metode.

(7)

Referenčno poročilo Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije o ugotovitvah glede opredelitve nanomaterialov za zakonodajne namene (4) predlaga, da opredelitev nanomaterialov obravnava trdne nanomateriale, da se ta opredelitev široko uporablja v zakonodaji Unije in da naj bo v skladu z drugimi pristopi v svetu. Velikost mora biti edino merilo, zato je potrebna jasna opredelitev mej nanovelikosti.

(8)

Komisija je pooblastila Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR), da zagotovi znanstveno mnenje o elementih, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju opredelitve pojma „nanomaterial“ za zakonodajne namene. O mnenju o znanstveni podlagi za opredelitev pojma „nanomaterial“ je leta 2010 potekalo javno posvetovanje. SCENIHR je v svojem mnenju z dne 8. decembra 2010 (5) ugotovil, da je velikost pri nanomaterialih splošno veljavna in je najprimernejše merilo. Jasno določen razpon velikosti bi omogočil bolj enotno razlago. Za spodnjo mejo je bila predlagana vrednost 1 nm. Za zgornjo mejo se po splošnem dogovoru uporablja vrednost 100 nm, vendar ni nobenih znanstvenih dokazov, da je primerna. Uporaba enotne zgornje mejne vrednosti bi lahko bila pri klasifikaciji nanomaterialov preveč omejujoča, zato se zdi razlikovalen pristop bolj primeren. Za zakonodajne namene je treba upoštevati tudi razporeditev snovi po velikosti glede na število, tako da se za boljšo opredelitev uporabita povprečna velikost in standardni odklon velikosti. Razporeditev snovi po velikosti mora biti predstavljena kot razporeditev po velikosti na podlagi koncentracije števila (tj. število predmetov v določenem razponu velikosti deljeno s skupnim številom predmetov) in ne kot masni delež delcev z nanovelikostjo v nanomaterialu, ker lahko majhen masni delež vsebuje največje število delcev. SCENIHR je navedel nekatere posebne primere, v katerih se lahko za lažjo uporabo opredelitve kot približek uporabi specifična površina, da se določi, ali spada snov v določeni razpon nanovelikosti.

(9)

Mednarodna organizacija za standardizacijo opredeljuje pojem „nanomaterial“ kot „snov, ki ima vsaj eno zunanjo dimenzijo v razponu nanovelikosti ali ima v razponu nanovelikosti notranjo ali površinsko strukturo.“ Pojem „nanovelikost“ je opredeljen kot razpon velikosti od približno 1 nm do 100 nm. (6)

(10)

Razporeditev snovi po velikosti glede na število mora upoštevati dejstvo, da so nanomateriali v določeni razporeditvi najpogosteje sestavljeni iz številnih delcev z različno velikostjo. Če se razporeditev snovi po velikosti glede na število ne bi določila, bi se težko ugotovilo, ali je neka snov skladna z opredelitvijo, po kateri so nekateri delci manjši od 100 nm, drugi pa ne. Ta pristop je skladen z mnenjem SCENIHR, da je treba razporeditev delcev snovi predstaviti kot razporeditev na podlagi koncentracije števila (tj. števila delcev).

(11)

Trenutno še ni nedvoumne znanstvene podlage, ki bi določala točno vrednost za razporeditev snovi po velikosti z mejo, pod katero snovi, ki vsebujejo delce z velikostjo od 1 do 100 nm, ne bi imele lastnosti, značilnih za nanomateriale. Po mnenju znanstvenikov bi bilo najbolje uporabiti statistični pristop na podlagi standardnega odklona z mejno vrednostjo 0,15 %. Zaradi pogostega pojavljanja snovi, ki bi bile zajete v tej mejni vrednosti, in potrebe po prilagoditvi obsega opredelitve za uporabo v zakonodajnem okviru, je treba določiti večjo mejno vrednost. Nanomaterial, kot je opredeljen v tem priporočilu, mora biti sestavljen iz 50 % ali več delcev z velikostjo med 1 in 100 nm. V skladu z mnenjem odbora SCENIHR lahko v nekaterih primerih že majhno število delcev v razponu med 1 in 100 nm upraviči ciljno usmerjeno oceno. Vendar bi bilo zavajajoče, če bi se take snovi obravnavale kot nanomateriali. Kljub temu obstajajo posebni zakonodajni primeri, v katerih je treba zaradi pomislekov glede okolja, zdravja, varnosti ali konkurenčnosti uporabiti mejno vrednost pod 50 %.

(12)

Aglomerati ali agregati delcev imajo lahko enake lastnosti kot prosti delci. Poleg tega se lahko delci iz aglomeratov ali agregatov v nekaterih obdobjih življenjskega cikla nanomateriala sprostijo. Opredelitev iz tega priporočila mora zato vključevati tudi delce v aglomeratih ali agregatih, kadar so sestavni delci v razponu velikosti med 1 in 100 nm.

(13)

Zdaj je mogoče izmeriti specifično površino glede na prostornino pri suhih trdnih snoveh ali praških z metodo adsorpcije dušika (metoda BET). V teh primerih se lahko specifična površina uporabi kot približek, da se ugotovi, ali je snov nanomaterial. Nova znanstvena spoznanja v prihodnosti bodo morda razširila možnost uporabe te metode in drugih metod pri drugih vrstah snovi. Pri meritvah specifične površine in razporeditve snovi po velikosti glede na število se lahko pojavljajo neskladja med snovmi. Zato je treba navesti, da morajo biti rezultati razporeditve snovi po velikosti glede na število pomembnejši in da se specifična površina ne sme uporabiti kot dokaz, da snov ni nanomaterial.

(14)

Napredek na področju tehnološkega razvoja in znanstvenih spoznanj je zelo hiter. Opredelitev, vključno z deskriptorji, je treba zato pregledati do decembra 2014, s čimer bi se zagotovilo, da ustreza potrebam. V pregledu je treba oceniti zlasti, ali se mora mejna vrednost 50 % za razporeditev snovi po velikosti glede na število povečati ali zmanjšati ter ali je treba v nanovelikosti vključiti snovi z notranjo ali površinsko strukturo, kot so zapleteni nanomateriali iz elementov v nanovelikosti, vključno z nanoporoznimi in nanokompozitnimi snovmi, ki se uporabljajo v nekaterih sektorjih.

(15)

Za lažjo uporabo opredelitve v posebnem zakonodajnem okviru je treba, kadar je to mogoče in verodostojno, oblikovati smernice in standardizirane metode merjenja ter okrepiti znanje o tipičnih koncentracijah nanodelcev v reprezentativnem naboru snovi.

(16)

Opredelitev iz tega priporočila ne sme vnaprej določati ali izražati področja uporabe nobenega dela zakonodaje Unije ali nobenih določb, ki bi lahko določale dodatne zahteve za te snovi, vključno z določbami glede obvladovanja tveganja. V nekaterih primerih bo treba nekatere snovi morda izključiti iz področja uporabe posebne zakonodaje ali zakonodajnih določb, tudi če spadajo v okvir opredelitve. Podobno bo morda potrebna tudi vključitev dodatnih snovi, kot so nekatere snovi z velikostjo, manjšo od 1 nm ali večjo od 100 nm, v področje uporabe posebne zakonodaje ali zakonodajnih določb o nanomaterialu.

(17)

Zaradi posebnih razmer v farmacevtskem sektorju in specializiranih nanostrukturnih sistemov, ki se že uporabljajo, opredelitev iz tega priporočila ne sme vnaprej določati uporabe pojma „nano“, kadar opredeljuje nekatere farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke –

1.

Države članice, agencije Unije in gospodarski subjekti so pozvani k uporabi naslednje opredelitve pojma „nanomaterial“ pri sprejemanju in izvajanju zakonodaje in politike ter pri izvajanju raziskovalnih programov v zvezi z izdelki na področju nanotehnologij.

2.

Nanomaterial pomeni naravno, mešano ali umetno snov, ki vsebuje delce v nevezanem stanju ali v obliki agregatov ali aglomeratov in pri kateri je ena ali več zunanjih dimenzij – za 50 % ali več delcev pri razporeditvi snovi po velikosti glede na število – v razponu velikosti od 1 do 100 nm.

V posebnih primerih in kadar je to upravičeno zaradi pomislekov glede okolja, zdravja, varnosti ali konkurenčnosti, se lahko mejna vrednost za razporeditev snovi po velikosti glede na število, ki znaša 50 %, nadomesti z mejno vrednostjo med 1 in 50 %.

3.

Z odstopanjem od točke 2 je treba fulerene, plasti grafena in enoplastne ogljikove nanocevke z eno ali več zunanjimi merami pod 1 nm obravnavati kot nanomateriale.

4.

Za namene točke 2, so pojmi „delec“, „aglomerat“ in „agregat“ opredeljeni na naslednji način:

5.

Kadar je tehnično izvedljivo in zahtevano v posebni zakonodaji, se lahko skladnost z opredelitvijo iz točke 2 določi na podlagi specifične površine glede na prostornino. Snov spada v opredelitev iz točke 2, kadar je specifična površina glede na prostornino snovi večja od 60 m2/cm3. Vendar je treba za snov, ki je na podlagi razporeditve snovi po velikosti glede na število obravnavana kot nanomaterial, šteti, da je skladna z opredelitvijo iz točke 2, tudi če je njena specifična površina manjša od 60 m2/cm3.

6.

Do decembra 2014 bo opredelitev iz točk 1 do 5 pregledana ob upoštevanju izkušenj ter znanstvenega in tehnološkega razvoja. Pregled se mora osredotočiti zlasti na to, ali je treba mejno vrednost 50 % za razporeditev snovi po velikosti glede na število povečati ali zmanjšati.

7.

To priporočilo je naslovljeno na države članice, agencije Unije in gospodarske subjekte.