6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/1

6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/2

(1)

Svet je z Uredbo (EGS) št. 2474/93 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 30,6 % na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („prvotni ukrepi“). Po preiskavi proti izogibanju se je v skladu s členom 13 osnovne uredbe ta dajatev z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 (3) razširila na uvoz določenih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Odločeno je bilo, da se na podlagi člena 13(2) osnovne uredbe ustvari „shema izvzetja“. Podrobnosti sheme so bile določene v Uredbi Komisije (ES) št. 88/97 (4). Za pridobitev izvzetja iz razširjene dajatve morajo proizvajalci koles v Uniji spoštovati pogoje člena 13(2) osnovne uredbe, in sicer razmerje največ 60 % kitajskih delov za kolesa pri svojem delovanju ali dodanih več kot 25 % vrednosti za vse dele, ki so vključeni v njihovo delovanje. Do zdaj je bilo odobrenih več kot 250 izvzetij.

(2)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 1524/2000 (5) sklenil, da je treba navedene ukrepe ohraniti.

(3)

Po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („prejšnja preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 1095/2005 (6) sklenil, da je treba veljavno protidampinško dajatev povečati na 48,5 %.

(4)

Komisija je 13. julija 2010 z obvestilom („obvestilo o začetku“) (7), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz koles s poreklom iz LRK.

(5)

Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles („EBMA“, „vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 25 %, proizvodnje koles v Uniji.

(6)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(7)

Komisija je vložnika, proizvajalce Unije, navedene v zahtevku, ostale znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva in organe oblasti LRK, obvestila o začetku preiskave.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Številni proizvajalci Unije, ki jih predstavlja vložnik, drugi sodelujoči proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki, uvozniki in združenja uporabnikov so izrazili svoja stališča.

(10)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(11)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in uvoznikov, vključenih v preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki in zastopniki, ki delujejo v njihovem imenu, proizvajalci Unije in uvozniki pozvani, da se javijo in posredujejo informacije, kot je določeno v obvestilu o začetku. Komisija je stopila v stik tudi z znanimi združenji proizvajalcev izvoznikov in zadevnimi organi oblasti LRK. Te strani niso imele pripomb na uporabo vzorčenja.

(13)

Skupno je zahtevane informacije v določenem roku zagotovilo 7 izvoznikov/proizvajalcev, približno 100 proizvajalcev Unije in 4 uvozniki.

(14)

Glede na to, da se je le sedem kitajskih proizvajalcev odzvalo na informacije o vzorčenju iz obvestila o začetku, je bilo odločeno, da se vzorčenja ne uporabi. Vprašalniki so bili poslani sedmim družbam, od katerih so le tri posredovale odgovore. Od teh treh družb sta le dve poročali o izvozu zadevnega izdelka v Unijo v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(15)

Za proizvajalce Unije je bil v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe vzorec izbran po posvetovanju z ustreznimi združenji in z njihovim soglasjem na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje znotraj Unije. Kot rezultat je bilo v vzorec izbranih osem proizvajalcev Unije. Komisija je vprašalnike poslala osmim izbranim družbam, ki so predložile popolne odgovore.

(16)

Zaradi omejenega števila uvoznikov, ki so odgovorili na vprašalnik za vzorčenje in pokazali pripravljenost za sodelovanje (štirje uvozniki), je bilo sklenjeno, da vzorčenje glede uvoznikov ni potrebno. Komisija je poslala vprašalnike štirim uvoznikom. Posledično je na vprašalnik odgovoril le en uvoznik, vendar pa je bil odgovor nepopoln, saj je uvoznik v postopku prenehanja svojih dejavnosti.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, škode in interesa Unije. Informacije, ki so jih predložile naslednje družbe, so bile preverjene na kraju samem:

(18)

Preiskava dampinga in škode je zajela OPP. Preučitev trendov v smislu analize škode je zajemala obdobje od januarja 2007 do konca OPP („zadevno obdobje“).

(19)

Zadevni izdelek je isti kot izdelek iz Uredbe (ES) št. 1524/2000, in sicer dvokolesa in druga podobna kolesa (tudi dostavni tricikli, toda brez enokolesnikov), brez motornega pogona, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 8712 00 10, 8712 00 30 in ex 8712 00 80.

(20)

Kot v prejšnji preiskavi, so bila kolesa razvrščena v naslednje kategorije:

(21)

Vse vrste koles, kot so določene zgoraj, imajo enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti. Prav tako se na trgu Unije prodajajo prek podobnih distribucijskih kanalov, kot so specializirani prodajalci, športne verige in trgovci na veliko. Ker je njihova osnovna uporaba identična, so kolesa večinoma medsebojno zamenljiva in si torej modeli iz različnih kategorij medsebojno konkurirajo. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da vse kategorije predstavljajo en sam izdelek.

(22)

Preiskava je prav tako pokazala, da imajo kolesa, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije na trgu Unije, tista, ki jih proizvajajo in prodajajo na trgu primerljive države in tista, ki so uvožena na trg Unije iz LRK, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enako osnovno uporabo.

(23)

Po razkritju je ena stran navedla, da je bila konkurenca med kitajskimi kolesi in kolesi, proizvedenimi na trgu Unije, majhna ali da ni obstajala. Vendar v dokumentaciji ni bilo informacij, s katerimi bi lahko bila taka trditev potrjena, in ni bilo predloženih nobenih dokumentiranih dokazil v podporo tej trditvi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, je treba v povezavi s tem opozoriti tudi, da je bila stopnja sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov zelo nizka in da so ti zagotavljali le zelo omejene informacije o izdelkih, ki so jih kitajski proizvajalci proizvedli in prodali na trg Unije. Zato je bila ob odsotnosti kakršnih koli zanesljivejših informacij trditev zavrnjena.

(24)

Kolesa, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije na trgu Unije, tista, ki jih proizvajajo in prodajajo na trgu primerljive države, in tista, ki so uvožena na trg Unije s poreklom iz LRK, se zato obravnavajo kot enaka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovil zaradi morebitnega prenehanja veljavnosti ukrepov.

(26)

Stopnja sodelovanja v tem postopku je bila zelo nizka že od začetka. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 so izpolnjene vprašalnike posredovali le trije kitajski proizvajalci in bili od začetka pripravljeni sodelovati. Od teh treh družb sta le dve poročali o izvozu zadevnega izdelka v Unijo v OPP, kar predstavlja skupaj manj kot 10 % skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(27)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih teh dveh družb, ki izvažata v Unijo. Vendar za eno od njiju ni bilo mogoče preveriti informacij iz izpolnjenih vprašalnikov, saj družba ni zagotovila dokumentov, ki bi podprli predložene podatke. Druga družba je sodelovala zadovoljivo, vendar je njen izvoz v Unijo v OPP predstavljal manj kot 5 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz LRK v Unijo.

(28)

Glede na navedeno so bili kitajski organi oblasti in tri družbe obveščeni o možnosti, da bi se zaradi nizke stopnje sodelovanja proizvajalcev izvoznikov lahko uporabil člen 18 osnovne uredbe ter so dobili priložnost, da predstavijo svoje pripombe. Komisija na to sporočilo ni prejela nobenega odgovora. Posledično sklepi glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedenega v nadaljevanju, temeljijo na dejstvih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in sicer na trgovinski statistiki in stališčih zainteresiranih strani, vključno z zahtevkom.

(29)

V obvestilu o začetku je bilo predvideno, da se kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK uporabi Mehika. Zainteresirane strani so bile pozvane, da predložijo pripombe glede ustreznosti te izbire.

(30)

Ena stran je dala pripombe glede ustreznosti izbrane Mehike kot primerljive države in trdila, da domače cene koles v Mehiki niso zanesljive in niso primerne za to preiskavo. Kot alternativa je bila predlagana Indija. Ker ta trditev ni bila utemeljena, je bila zavrnjena.

(31)

Mehika je bila uporabljena kot primerljiva država v prejšnjih preiskavah in dokazane niso bile nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi upravičile spremembo. Profil mehiškega trga za zadevni izdelek, število subjektov, domača konkurenca in značilnosti proizvodnega postopka so potrdili, da je Mehika še vedno primerna primerljiva država.

(32)

Vprašalniki so bili poslani trem mehiškim družbam. Od teh treh družb je želela sodelovati le ena, ki je tudi posredovala izpolnjen vprašalnik.

(33)

Domače prodajne cene iz primerljive države so bile uporabljene za določitev povprečne normalne vrednosti z uporabo povprečnega menjalnega tečaja za OPP med eurom in pesom za pridobitev tehtane povprečne cene franko tovarna v eurih.

(34)

Zaradi uporabe člena 18 in odsotnosti drugih zanesljivih informacij, so bile izvozne cene pretežno določene na podlagi podatkov Eurostata in informacij, ki jih je zagotovil edini kitajski sodelujoči izvoznik.

(35)

V prejšnji preiskavi je bilo zaključeno, da cene Eurostata ne dopuščajo sklepanja za namen analize (8). Vendar je Komisija zaradi nizke stopnje sodelovanja kitajskih izvoznikov štela uvozne cene Eurostata za LRK kot razumen vir za namene sedanje preiskave. Vendar pa se Komisija zaveda omejitev te analize in da lahko služi le kot kazalec cenovnih trendov.

(36)

Izvozna cena iz Eurostata je cena CIF, ki jo je treba prilagoditi za povprečni strošek pomorskega prevoza na transakcijo, da se izračuna raven franko tovarna. Informacije iz odgovora edinega sodelujočega kitajskega proizvajalca so bile uporabljene za določitev povprečnega stroška pomorskega prevoza na enoto, izračunanega na 8,30 EUR. Izvozna cena franko tovarna v Uniji edine kitajske sodelujoče družbe je bila določena na podobni osnovi. Nastala cena na enoto je bila nato uporabljena za izračun tehtane povprečne kitajske cene franko tovarna.

(37)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost iz Mehike primerjala s tehtano povprečno kitajsko izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Tako je bila določena tehtana povprečna stopnja dampinga.

(38)

Izračuni dampinga so pokazali več kot 20-odstotno stopnjo dampinga na ravni države. Vendar pa je treba to stopnjo jemati previdno, saj podatki Eurostata ne upoštevajo velikih razlik v cenah med različnimi vrstami zadevnega izdelka. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so v skladu s predloženimi informacijami v zahtevku stopnje dampinga dosegle ravni za več kot 100 %.

(39)

Verjeten razvoj uvoza iz LRK je bil analiziran glede pričakovanih cenovnih trendov in obsega.

(40)

Glede na informacije, predložene v zahtevku, je kitajska industrija proizvodnje koles količinsko največja na svetu. LRK ima proizvodnjo zmogljivost od 100 do 110 milijonov koles, proizvede pa približno 80 milijonov koles na leto. Kitajska industrija koles je izvozno usmerjena: od letno proizvedenih 80 milijonov koles jih je 25 milijonov za domač trg in preostalih 55 milijonov ali 69 % celotne proizvodnje za izvoz.

(41)

Ocenjena letna prosta zmogljivost v LRK je približno 20 do 30 milijonov koles, kar je več kot dvojna vrednost sedanje proizvodnje v Uniji, kot je navedeno v uvodni izjavi 66. Informacije iz preiskave poleg tega kažejo, da je proizvodno zmogljivost v LRK za kolesa mogoče zlahka povečati, med drugim z zaposlovanjem dodatne delovne sile v primeru povečanega povpraševanja.

(42)

Glede na navedeno ni mogoče izključiti, da bi bilo mogoče prosto zmogljivost v LRK uporabiti za povečanje izvoza v Unijo ob odsotnosti protidampinških ukrepov.

(43)

Po razkritju je ena stran trdila, da je bila kitajska proizvodna zmogljivost, navedena v Uredbi, neutemeljena in hipotetična. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila stopnja sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov zelo nizka in da so morale ugotovitve v veliki meri temeljiti na razpoložljivih podatkih. V tem primeru in kot je navedeno v uvodni izjavi 40, je Komisija ob odsotnosti zanesljivejših informacij, uporabila dokaze prima facie, predložene v zahtevku. Preiskava ni pokazala nobenih informacij, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so bili taki dokazi prima facie netočni. Zadevna stran prav tako ni predložila nobenih informacij ali dokazov, ki bi pokazali bistveno drugačne stopnje prostih zmogljivosti v LRK. Trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Podatki Eurostata in podatki iz zahtevka kažejo, da je Unija privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike.

(45)

Informacije o cenah edine sodelujoče kitajske izvozne družbe kažejo, da so tehtane povprečne izvozne cene franko tovarna izdelka glede tretjih držav nižje od povprečnih prodajnih cen franko tovarna v Uniji za OPP. Ob upoštevanju proizvodne zmogljivosti v LRK in povpraševanja na trgu Unije bi bilo zelo verjetno, da bi ob razveljavitvi ukrepov kitajski proizvajalci takoj povečali svoj izvoz koles v Unijo. Zaradi obstoječe presežne zmogljivosti so kitajski proizvajalci prav tako lahko prisotni na evropskem trgu z zelo nizkimi cenami.

(46)

Glede na dejstvo, da je celo ob upoštevanju trenutno veljavnih ukrepov previdna primerjava podatkov Eurostata in informacij, ki jih je predložil edini kitajski sodelujoči izvoznik, pokazala več kot 20-odstotno stopnjo dampinga za kitajski izvoz v OPP, se bo damping ob odsotnosti ukrepov zelo verjetno nadaljeval.

(47)

Navedena analiza je pokazala, da je kitajski uvoz na trg Unije še naprej potekal po dampinških cenah. Zlasti glede na prosto zmogljivost v LRK, ki jo je mogoče po potrebi zlahka povečati, kot tudi analizo ravni cen v Uniji in drugih tretjih državah, je mogoče skleniti, da v primeru ukinitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(48)

Med sedanjo preiskavo je bilo ugotovljeno, da je kolesa proizvedlo približno 100 proizvajalcev Unije, ki so se predstavili v preiskavi, in drugi proizvajalci, večino katerih predstavljajo njihova nacionalna združenja. Te družbe torej predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Preiskava je poleg tega pokazala, da ima Unija koristi od sheme izvzetja, kar je bilo opisano v uvodni izjavi 1.

(49)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so bile uporabljene vse razpoložljive informacije, vključno z informacijami iz zahtevka in podatki, ki so jih zagotovili proizvajalci Unije in nacionalna združenja pred začetkom preiskave in po njem, pa tudi splošna statistika proizvodnje.

(50)

Prodaja proizvajalcev Unije je bila ocenjena na podlagi podatkov, zbranih od proizvajalcev kot odgovor na obrazcih za vzorčenje, in podatkov, navedenih v zahtevku, ki ga je vložil vložnik. Podatke v zahtevku so zbrala različna združenja v Uniji, ki proizvajajo kolesa.

(51)

Očitna potrošnja Unije je bila določena na podlagi prodaj vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije, kot je ocenjeno v uvodni izjavi 68, ki se jim je prištel uvoz iz vseh držav po poročilu Eurostata.

(52)

Med letom 2007 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za 11 % z 22 912 066 enot leta 2007 na 20 336 813 enot v OPP. Potrošnja je padla zlasti med letoma 2008 in 2009. Podrobni podatki, izraženi v enotah, so naslednji:

Razpredelnica 1 –   Potrošnja

(53)

Obseg uvoza zadevnega izdelka je bil določen na podlagi statističnih informacij Eurostata. Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK se je zmanjšal za 38 % v obravnavanem obdobju na 615 920 enot v OPP (glej razpredelnico 2). Uvoz zadevnega izdelka iz LRK na začetku obravnavanega obdobja je bil za 26 % višji od izdelka, ki je bil uvožen v OPP prejšnje preiskave (od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004: 733 901 enot (9)). Največji upad v uvozu zadevnega izdelka je nastal med letoma 2008 in 2009, kar je v skladu z dogajanjem pri celotni potrošnji Unije (glej razpredelnici 1 in 2).

(54)

Ker je uvoz iz LRK padel bolj kot potrošnja v obravnavanem obdobju, se je tržni delež LRK rahlo zmanjšal s 4,4 % v letu 2007 na 3,1 % v OPP.

(55)

Razvoj uvoza in tržnega deleža koles s poreklom iz LRK v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji razpredelnici:

Razpredelnica 2 –   Uvoz iz LRK

(56)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 35, je Komisija štela uvozne cene Eurostata za LRK kot razumen vir za namen sedanje preiskave.

(57)

Po podatkih Eurostata se je med letom 2007 in OPP tehtano povprečje uvoznih cen, v nadaljnjem besedilu navedenih z indeksom, iz LRK povečalo za 125 %. Uvozne cene so se znatno povečale leta 2009 in nato ostale skoraj nespremenjene. Podrobni podatki so prikazani v naslednji razpredelnici:

Razpredelnica 3 –   Cene zadevnega uvoza

(58)

Za določitev nelojalnega nižanja cen koles s poreklom iz LRK je Komisija oprla svojo analizo na informacije, ki so jih v teku preiskave predložili vzorčeni proizvajalci Unije in povprečne cene Eurostata. Zadevne prodajne cene industrije Unije so bile tiste za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna. Primerjava je pokazala, da je po odštetju protidampinške dajatve, uvoz iz LRK nelojalno nižal cene industrije Unije za 53 %.

(59)

Glede na podatke Eurostata se je uvoz iz drugih tretjih držav zmanjšal z 9 087 000 enot leta 2007 na 8 587 000 enot v OPP; skupno zmanjšanje 6 %. Sledil je padajočemu trendu potrošnje Unije (– 11 %), čeprav počasneje. Tržni delež tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal s 40 % na 42 %. Vendar, kot je navedeno v uvodnih izjavah 35 in 56, cene Eurostata ne upoštevajo mešanic izdelkov iz vsake države in zato so za nakazovanje cenovnih trendov uporabljeni samo indeksi. Ker mešanica izdelkov uvoza iz drugih tretjih držav ni znana, ni smiselno primerjati cen spodnjega uvoza s tistim industrije Unije. Kljub temu so bile poiskane in zbrane dodatne informacije o uvozu iz tistih držav, ki uvozijo največ preostalih koles. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 4 –   Uvoz iz drugih držav

(60)

Uvoz iz Tajvana se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 3 158 600 enot leta 2007 na 2 958 000 enot v OPP, njegov tržni delež pa se je nekoliko povečal s 14 % na 15 % v istem obdobju. Uvoz koles iz Tajvana je namenjen trgu za izdelke višjega cenovnega razreda. Med preiskavo je bilo s primerjavo modelov prikazano, da je uvoz iz Tajvana prodan po višji ceni kot podobni modeli, ki jih je proizvedla industrija Unije v prejšnjem obdobju preiskave (10). V obravnavanem obdobju je imela cena uvoza poleg tega naraščajoči trend s 25-odstotnim povečanjem v OPP v primerjavi z 2007.

(61)

Uvoz s poreklom na Tajskem se je zmanjšal v obravnavanem obdobju z 1 534 000 enot v letu 2007 na 1 397 000 v OPP. Zmanjšanje uvoza je bilo v skladu s trendom potrošnje, saj je njen tržni delež ostal stalen pri 7 %. Vendar pa so kolesa, uvožena s Tajske srednjega cenovnega razreda, preiskava pa je s primerjavo modelov pokazala, da je uvoz s Tajske prodan po višji ceni kot podobni modeli, ki jih proizvaja industrija Unije. V obravnavanem obdobju je imela cena uvoza naraščajoči trend s 27-odstotnim povečanjem v OPP v primerjavi z letom 2007.

(62)

Uvoz iz Šrilanke se je skoraj podvojil v obravnavanem obdobju s 574 000 leta 2007 na 1 101 000 enot v OPP, njen tržni delež pa je na koncu obravnavanega obdobja dosegel 5 %. Vendar je ena stran navedla, da se kitajski izvozniki izogibajo protidampinškim dajatvam s pretovarjanjem prek Šrilanke. Za zdaj Komisija nima zadostnih informacij za sprejetje kakršnega koli sklepa glede položaja tega uvoza. V teh okoliščinah ni mogoče izključiti, da uvoz, ki naj bi imel poreklo s Šrilanke, prispeva k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(63)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da so bili sklepi o možnem izogibanju prek Šrilanke le domneve in da se navedbe o izogibanju prek Šrilanke ne smejo upoštevati pri končnih sklepih. V odgovor na to trditev je treba poudariti, da Komisija o tem vprašanju ni sprejela nobenih sklepov, kot je jasno navedeno v uvodni izjavi 62.

(64)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(65)

Kot je razloženo zgoraj, so morale biti glede na veliko število proizvajalcev pritožnikov Unije uporabljene določbe za vzorčenje. Za namen analize škode so bili kazalci škode določeni, kot sledi:

(66)

Proizvodnja industrije Unije se je nekoliko zmanjšala vsako leto obravnavanega obdobja. Do konca OPP se je proizvodnja v primerjavi z letom 2007 in v skladu s trendom potrošnje zmanjšala za 11 %. Podrobni podatki so prikazani v razpredelnici 5:

Razpredelnica 5 –   Celotna proizvodnja Unije

(67)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2007 in OPP nekoliko povečala (2 %). Z zmanjšanjem proizvodnje je posledična izkoriščenost zmogljivosti pokazala skupno zmanjšanje 13 % med letom 2007 in OPP, ki je v OPP dosegla 81 % izkoriščenosti zmogljivosti. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 6 –   Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(68)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije nepovezanim strankam se je med letom 2007 in OPP zmanjšal za 13 %. Ta razvoj je skladen s splošnim trendom zmanjševanja potrošnje na trgu Unije. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 7 –   Prodaja nepovezanim strankam

(69)

Tržni delež industrije Unije je nekoliko nihal med letom 2007 in OPP. Skupno je prišlo v obravnavanem obdobju do zmanjšanja za 1,3 odstotne točke. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 8 –   Tržni delež Unije

(70)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, s 14 925 zaposlenih v letu 2007 na 13 646 v OPP.

(71)

Produktivnost se je rahlo povečala leta 2008 v primerjavi z letom 2007, a je nato upadla. Skupno se je produktivnost v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala za 3 %. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 9 –   Celotna zaposlenost in produktivnost Unije

(72)

Na splošno je treba opozoriti, da je tržni delež vseh proizvajalcev Unije nekoliko padel (za 1,3 odstotne točke), medtem ko se je stopnja potrošnje zmanjšala za 11 %, kar jasno nakazuje, da niso imeli možnosti rasti.

(73)

Damping iz LRK se je nadaljeval v OPP. Kot je razloženo v uvodni izjavi 34, izračuni dampinga zaradi nizke stopnje sodelovanja kitajskih izvoznikov temeljijo na povprečnih cenah Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, povprečne cene Eurostata vsebujejo omejene informacije glede mešanice izdelkov, kar je znatnega pomena za izračun stopnje dampinga. Kljub temu vpliva dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije glede na prosto zmogljivost iz LRK ni mogoče šteti za zanemarljivega.

(74)

Opravljena je bila analiza, ali je industrija Unije okrevala po učinkih preteklega dampinga. Sklenjeno je bilo, da do pričakovanega okrevanja industrije Unije od učinkov preteklega dampinga ni prišlo v pričakovani meri, kar se posebej kaže v nizki dobičkonosnosti in zmanjšanju izkoriščenosti zmogljivosti.

(75)

En proizvajalec zaradi svoje sedanje notranje strukture ni mogel zagotoviti doslednih informacij glede zalog za obravnavano obdobje. Zato ti podatki niso bili vključeni v izvajanje analize zalog za obravnavano obdobje.

(76)

Zaloge koles so se povečale v obdobju analize z 880 935 enot v letu 2007 na 1 091 516 enot v OPP, tj. za 24 %. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 10 –   Zaloge

(77)

Povprečna prodajna cena franko tovarna v industriji Unije za nepovezane stranke v Uniji je imela v obravnavnem obdobju rahlo naraščajoči trend. Skupno je industrija Unije povečala svoje cene med letom 2007 in OPP za 9 % v skladu s povečanjem proizvodnih stroškov, kot je razloženo v uvodni izjavi 79.

Razpredelnica 11 –   Cena na enoto na trgu Unije

(78)

Proizvodni stroški so bili izračunani na podlagi tehtanega povprečja vseh vrst podobnega izdelka, ki so jih proizvedli vzorčeni proizvajalci.

(79)

Proizvodni stroški so se v tem obdobju povečali za 9 %. To povečanje je predvsem posledica spremembe v mešanici izdelkov. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 12 –   Stroški na enoto proizvodnje

(80)

Po razkritju je ena stran navedla, da je do povišanih proizvodnih stroškov prišlo sočasno z znatnim znižanjem stroškov nekaterih surovin, in sicer jekla in aluminija, kar bi nakazovalo, da je bila nastala škoda samopovzročena. Vendar ta navedba ni bila utemeljena z zadostnimi dokazi. Dejansko je stran zagotovila le podatke, ki zelo na splošno kažejo razvoj cen aluminija in jekla v obravnavanem obdobju, vendar ni pokazala, do kakšne mere bi moral ta razvoj vplivati na celotne proizvodne stroške koles. Poleg tega je bil ta argument podan po razkritju, tj. v zaključni fazi postopka, in ga zato ni bilo več mogoče preveriti. Zato je bil argument zavrnjen.

(81)

Skupna dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev glede zadevnega izdelka je bila v prvem letu obravnavanega obdobja negativna (– 1,7 %). Leta 2008 so postali proizvajalci Unije dobičkonosni. Vendar je leta 2009 in v OPP industrija ponovno ustvarila izgubo.

(82)

Navedeni trend nakazuje, da je industrija v ranljivem položaju v primerjavi s prejšnjo preiskavo, ko je bila dobičkonosnost industrije Unije v OPP 3,6 %.

Razpredelnica 13 –   Dobičkonosnost

(83)

Po razkritju je bilo brez podpornih dokumentarnih dokazil navedeno, da industrija Unije ni uspela izboljšati svoje učinkovitosti in storilnosti. Preiskava je v nasprotju pokazala, da se je industrija Unije vidno trudila prilagoditi pritiskom dampinškega uvoza na cene s selitvijo proizvodnih obratov znotraj Unije, da bi tako povečala stroškovno učinkovitost, kot je navedeno v uvodni izjavi 85. Zato so bile te navedbe zavrnjene.

(84)

Naložbe v posel z zadevnim izdelkom so se v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšale, z 21 491 000 EUR v letu 2007 na 11 738 000 EUR v OPP. To se lahko večinoma pojasni z gospodarsko krizo, ki se je začela leta 2008 in bila najhujša v OPP, ko je bil dostop do novega kapitala zelo težaven, napovedi prodaje pa so bile pesimistične.

(85)

Opozoriti je treba, da je bil precejšnji del naložb opravljen za povečanje učinkovitosti proizvodnega postopka in zagotovitev sledenja najnovejšim tehnologijam. V tem postopku se je del proizvodne zmogljivosti preusmeril od zahodnoevropskih držav v vzhodnoevropske države, s čimer se je proizvodna baza razširila v skoraj vse države članice ter se pokazala vitalnost industrije Unije in njena prizadevanja za ohranitev konkurenčnosti.

Razpredelnica 14 –   Naložbe in donosnost naložb

(86)

En proizvajalec ni mogel zagotoviti doslednih informacij glede neto proizvodnje osnovnih sredstev za obravnavano obdobje, da bi se izračunala donosnost naložb zaradi njegove notranje strukture. Zato ti podatki niso bili vključeni v izvajanje analize donosnosti naložb za obravnavano obdobje.

(87)

Donosnost naložb je sledila trendu dobičkonosnosti. Leta 2007 so vzorčeni proizvajalci Unije prijavili 16-odstotno negativno donosnost naložb, ki se je v OPP nekoliko povečala do – 10 %.

(88)

En proizvajalec zaradi svoje strukture, zaradi katere je bilo nemogoče oceniti iz njegove celotne dejavnosti denarni tok le za dele za kolesa, ni mogel zagotoviti doslednih informacij glede denarnega toka za obravnavano obdobje. Zato podatki te družbe niso bili vključeni v analizo denarnega toka za obravnavano obdobje.

(89)

Denarni tok, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je v obdobju preiskave ostal pozitiven. Vendar se je med letom 2007 in OPP zmanjšal za približno 33 %. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

Razpredelnica 15 –   Denarni tok

(90)

Vzorčeni proizvajalci zbirajo kapital notranje, če pripadajo skupini družb, ali z bančnimi posojili. V drugih primerih se kot vir financiranja uporabi denarni tok, ki ga ustvari družba. Noben od vzorčenih proizvajalcev ni pokazal bistvenih težav pri zbiranju kapitala.

(91)

V obravnavanem obdobju so se stroški plač na zaposlenega povečali za 11 %. To odraža premik proizvodnje k bolj izpopolnjenim izdelkom.

Razpredelnica 16 –   Plače

(92)

Po razkritju je bilo navedeno, da je strošek plače na zaposlenega naraščal, obenem pa se je povpraševanje zmanjšalo, kar bi nakazovalo, da je škoda samopovzročena. Kot kaže zgornja tabela, je strošek plače na zaposlenega v obravnavanem obdobju dejansko narasel za 11 %. Vendar, kot je razloženo v uvodni izjavi 70, se je število zaposlenih zmanjšalo za 9 %. Posledično so se celotni stroški plač povečali le za 2 %. Zato je bilo ugotovljeno, da je bil skupni učinek na dobičkonosnost industrije Unije zelo majhen.

(93)

Obstoječi protidampinški ukrepi so imeli nedvomno učinek na položaj industrije Unije. Slednja je imela do določene mere korist od obstoječih ukrepov, ki zagotavljajo stabilen tržni delež. Vendar se je proizvodnja zmanjšala in stopnja dobička je ostala nezadostna. Kakršno koli možnost za nadaljnjo rast in dobiček so izpodbijale cene in pritisk zaradi količin dampinškega uvoza.

(94)

Kot je prikazano v uvodni izjavi 53, se je obseg uvoza iz LRK med letom 2007 in OPP zmanjšal. Vendar pa je bil največji upad obsega uvoza med letoma 2008 in 2009, ko so se cene uvoza iz LRK znatno povečale. Kot je pokazala preiskava in kot je razloženo v uvodni izjavi 58, povečanje cen ni zadostovalo za izboljšanje položaja industrije. Uvoz iz LRK je dejansko nelojalno nižal cene industrije Unije za 53 %.

(95)

Industrija je jasno v ranljivem položaju, saj ustvarja izgubo. Skoraj vsi kazalci škode glede finančne uspešnosti proizvajalcev Unije, kot so na primer dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok, so se poslabšali v obravnavanem obdobju. Posledično ni mogoče sklepati, da je industrija Unije varna. Ta položaj se lahko poleg tega še poslabša zaradi pritiska morebitnega uvoza, ki se izogiba ukrepom.

(96)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da industrija Unije kot celota ostaja v ranljivem gospodarskem položaju in je še naprej trpela materialno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(97)

Vzporedno z zmanjševanjem potrošnje v Uniji se je tržni delež kitajskega uvoza rahlo zmanjšal s 4,4 % na 3,1 % (glej uvodno izjavo 53). Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, je glede na izračun, ki ne vključuje protidampinške dajatve, kitajski uvoz v OPP nelojalno znižal cene industrije Unije za 53 %. Treba je opozoriti, da stopnja dajatve znaša 48,5 %. Posledično raven nelojalnega nižanja tako po eni strani kaže na učinkovitost veljavnih dajatev, po drugi pa, da je z ukrepi treba nadaljevati. Ta sklep podpira dejstvo, da je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje na isti ravni kot v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom. Zato škodljiv vpliv cen dampinškega uvoza iz LRK na industrijo Unije ostaja velik in se bo, kot je razloženo v uvodni izjavi 58, najverjetneje nadaljeval.

(98)

Zaradi slabih gospodarskih razmer v OPP se je potrošnja koles zmanjšala. Trendu potrošnje sta sledila tudi proizvodnja in zaposlenost, ki sta se prav tako zmanjšala. Ker industrija koles nima visokih stalnih stroškov, padec proizvodnje ni vplival na dobičkonosnost industrije koles Unije.

(99)

Po razkritju je bilo navedeno, da je industrija Unije ustvarila dodatne proizvodne zmogljivosti, ko se je potrošnja Unije zmanjševala, kar je negativno vplivalo na položaj industrije Unije. Ta izjava je v nasprotju z razvojem potrošnje in zmogljivosti, kot je opisano v uvodnih izjavah 52 in 67. Potrošnja se je dejansko v glavnem zmanjšala med letoma 2008 in 2009, medtem ko se je proizvodna zmogljivost povečala že eno leto prej, in sicer v letih 2007 in 2008. Zato je bila ta navedba zavrnjena.

(100)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 59, se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v skladu s trendom potrošnje zmanjšal za 6 %. Tržni delež uvoza iz drugih držav se je s 40 % v letu 2007 povečal na 42 % v OPP. Njihove povprečne uvozne cene so imele med letom 2007 in OPP 6-odstotni naraščajoči trend. Glavne države, iz katerih je bil zadevni izdelek uvožen, so bile Tajvan, Tajska in Šrilanka.

(101)

Tržni delež uvoza iz Tajvana se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal (s 14 % na 15 %). Vendar razpoložljive informacije kažejo, da uvoz iz Tajvana, kot je razloženo v uvodni izjavi 60, s kolesi, proizvedenimi v Uniji, konkurira pod poštenimi pogoji.

(102)

Tržni delež uvoza iz Tajvana je v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen. Kot je razloženo v uvodni izjavi 61, razpoložljive informacije kažejo, da je bil ta uvoz v OPP prodan po konkurenčni ceni s podobnimi kolesi, proizvedenimi v Uniji.

(103)

Uvoz s poreklom s Šrilanke se je v obravnavanem obdobju povečal za 92 %. Njegov tržni delež v OPP je bil 5 %. Vendar pa je uvoz s Šrilanke, kot je razloženo v uvodni izjavi 62, domnevno vključeval kolesa s poreklom iz Kitajske.

(104)

Med največjimi izvozniki koles v Unijo uvoz iz Tajvana in Tajske ne bi mogel negativno vplivati na položaj industrije Unije predvsem zaradi svojih ravni cen (podobne ali celo večje od ravni cen industrije Unije). Nasprotno ni mogoče izključiti, da uvoz, ki naj bi imel poreklo s Šrilanke, prispeva k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(105)

Z dokazi je bilo navedeno, da se kitajski izvozniki stalno izogibajo ukrepom prek več držav in ti uvozi povzročajo škodo industriji Unije. Ob upoštevanju dokazov o izogibanju, ki jih je predvsem glede uvoza prek Filipinov v preteklosti odkril Evropski urad za boj proti goljufijam („OLAF“), takšnega nezakonitega obnašanja na trgu in škode, ki jo povzroča industriji Unije, ni mogoče izključiti.

(106)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 66 do 91, so uvedeni protidampinški ukrepi industriji Unije omogočili le delno okrevanje po škodi, ki jo je utrpela. Industrija Unije se je v obravnavanem obdobju znašla v občutljivem in ranljivem položaju, pri čemer je bila še vedno izpostavljena škodljivemu vplivu dampinškega uvoza iz LRK.

(107)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bil ocenjen uvoz iz zadevne države, da se ugotovi, ali obstaja verjetnost nadaljevanja škode.

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, je kitajska industrija koles izvozno usmerjena. Kitajska kolesa so prisotna na glavnih svetovnih trgih, zlasti v ZDA in na Japonskem, kjer imajo prevladujoči položaj. Kot je navedeno v prejšnji preiskavi (11), so kitajski proizvajalci izvozniki konec 90. let, po dvoletni odsotnosti s trga ZDA in po uvedbi protidampinških dajatev, v zelo kratkem času uspeli znatno povečati svojo prisotnost na navedenem trgu. Leta 2009 je izvoz kitajskih koles v ZDA predstavljal 14 055 000 enot od celotne potrošnje 14 888 000 enot.

(109)

Ta položaj kaže, da kitajski proizvajalci lahko hitro izvažajo in prodrejo na nove trge ter ohranijo prevladujoč položaj daljše časovno obdobje.

(110)

Po razkritju je ena stran trdila, da v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov ne bi prišlo do znatnega povečanja uvoza kitajskih koles, saj so se kitajski izvozniki soočili s težavami pri izpolnjevanju zahtev evropskih varnostnih standardov za kolesa (EN 14764, EN 14765, EN 14766 in EN 14781). Vendar ta navedba ni bila utemeljena z nobenimi dokumentarnimi dokazili. Preiskava je v nasprotju pokazala, da se znaten delež koles in delov za kolesa, ki izpolnjujejo potrebne varnostne standarde, že uvaža iz LRK. Zato ni bilo razloga verjeti, da kitajski proizvajalci ne morejo izpolnjevati varnostnih standardov za kolesa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(111)

Kot je opisano v uvodni izjavi 41, so podatki, zbrani med preiskavo, pokazali, da je v LRK na voljo znatna prosta zmogljivost. Odkriti so bili jasni znaki, na podlagi katerih se lahko sklene, da bi se ob odsotnosti protidampinških ukrepov velik del te proste zmogljivosti lahko uporabil za povečanje izvoza v Unijo. To še zlasti potrjuje dejstvo, da ni nobenih znakov, da bi dodatno proizvodnjo iz LRK lahko absorbirali trgi tretjih držav ali kitajski domači trg.

(112)

Poleg tega je bilo po razkritju navedeno, da bi povečanje kitajskih stroškov dela močno omejevalo povečanje kitajskih proizvodnih zmogljivosti. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila stopnja sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot je navedeno v uvodni izjavi 26, zelo nizka, podatki o stroških dela in zmogljivosti v LRK pa niso bili predloženi. Poleg tega zadevna stran ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(113)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 105, je bilo z dokazi navedeno, da se kitajski izvozniki stalno izogibajo ukrepom z uvozom prek več držav. To je v filipinskem primeru še nadalje potrdil OLAF. Ta vrsta obnašanja kaže velik interes kitajskih izvoznikov za privlačen trg Unije.

(114)

Industrija Unije že več let trpi škodo zaradi učinkov kitajskega dampinškega uvoza in je trenutno še vedno v negotovem gospodarskem položaju.

(115)

Kot je navedeno zgoraj, je industriji Unije po kitajskem izvajanju dampinga uspelo okrevati zaradi veljavnih protidampinških ukrepov. Vendar se je v OPP znašla v težkem gospodarskem položaju. Če bi bila torej industrija Unije izpostavljena povečanju obsega dampinškega uvoza po nizkih cenah iz zadevne države, bi to verjetno povzročilo nadaljnje poslabšanje njene prodaje, tržnega deleža in prodajnih cen, s tem pa tudi poslabšanje njenega finančnega položaja.

(116)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, je bilo tudi ugotovljeno, da se zato, ker so prodajne cene kitajskih proizvajalcev nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije povprečno za 53 %, zdi, da bi ob odsotnosti ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali na trg Unije po cenah, ki bi bile znatno nižje od cen industrije Unije.

(117)

Glede na ugotovitve preiskave, predvsem prosto zmogljivost v LRK, izvozna usmerjenost kitajske industrije in preteklo obnašanje kitajskih izvoznikov na tujih trgih, bi vsaka razveljavitev ukrepov opozarjala na verjetnost nadaljevanja škode.

(118)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 105 in 113, izogibanje močno podpira sklep verjetnosti nadaljevanja škode. Predstavlja jasen dokaz, da evropski trg ostaja privlačen za kitajske proizvajalce, ki bi ob odsotnosti protidampinških ukrepov verjetno usmerili večje količine izvoza v Unijo.

(119)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bilo kljub sklepu o škodljivem dampingu mogoče jasno skleniti, da ohranitev protidampinških ukrepov proti uvozu iz LRK ne bi bila v interesu Unije.

(120)

Treba je opozoriti, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli neupravičenega negativnega vpliva trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(121)

Določitev interesa Unije je temeljila na oceni različnih vpletenih interesov, tj. interesa industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(122)

Industrija koles Unije je pokazala, da je v poštenih tržnih pogojih sposobna preživetja in konkurenčna. Vendar je preiskava pokazala, da je industrija še vedno v slabem položaju s finančnim rezultatom blizu pragu rentabilnosti, s katerim je blizu točke, ko le krije svoje stroške. Na trgu Unije je treba torej ohraniti učinkovite konkurenčne pogoje.

(123)

Glede na to, da nove modele koles v veliki meri razvija industrija v Uniji, bi prav tako, če bi se pritisk dampinškega uvoza z ukrepi nadzoroval, lahko v celoti koristila takšne razvoje, v smislu prodajnega obsega in cen.

(124)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, ki bi v tem primeru lahko ohranila in morebitno povečala obseg prodaje in verjetno tudi prodajno ceno ter s tem ustvarila potrebno stopnjo donosa, kar bi ji omogočilo nadaljnje naložbe v novo tehnologijo.

(125)

Če pa bi ukrepom za uvoz iz LRK potekla veljavnost, se lahko pojavijo nadaljnja izkrivljanja, ki bi neizogibno vodila do zastoja v postopku okrevanja industrije Unije. Glede na neizkoriščeno proizvodno zmogljivost LRK in preteklo obnašanje kitajskih izvoznikov na tujih trgih je jasno, da bi bilo v primeru poteka veljavnosti ukrepov zelo težko ali nemogoče, da bi industrija Unije okrevala in ohranila svoj položaj. V nasprotnem primeru je verjetno, da se bo položaj industrije Unije še poslabšal, kar lahko pripelje do nadaljnjega zmanjšanja proizvodne zmogljivosti v Uniji in zaprtja več proizvodnih družb. Zato je bilo sklenjeno, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Unije.

(126)

Ob upoštevanju sklepov glede položaja industrije Unije iz uvodnih izjav 93 do 96 in v skladu z argumenti v zvezi z analizo verjetnosti nadaljevanja škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 106 do 117, je mogoče tudi šteti, da bi se industrija Unije v primeru izteka protidampinških ukrepov verjetno soočila z resnim poslabšanjem finančnega položaja.

(127)

Sedanjo preiskavo podpira Evropska kolesarska zveza („ECF“), krovna zveza nacionalnih kolesarskih združenj v Evropi.

(128)

ECF trdi, da je Evropa najbolj pomemben trg za moderne kolesarske izdelke z visokimi standardi kakovosti in varnosti in da bi dotok izdelkov iz LRK znižal navedene standarde. ECF trdi tudi, da obstaja ogromen potencial za rast industrije koles v gospodarstvu Unije, ki bi bilo ogroženo, če se s protidampinškimi dajatvami zaključi.

(129)

Treba je opozoriti, da je bilo v prejšnjih preiskavah ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega vpliva na uporabnike. Kljub ukrepom se je dobava uvoznikom/uporabnikom v Uniji nadaljevala, med drugim iz LRK. Prav tako niso bili navedeni nobeni znaki, ki bi kazali na težave pri iskanju drugih virov. Zato se sklene, da ohranitev protidampinških ukrepov najverjetneje ne bo imela resnega učinka na uporabnike v Uniji.

(130)

Združenje proizvajalcev delov za kolesa („COLIPED“) se je javilo med preiskavo. Trdilo je, da v Uniji obstaja več kot 300 tovarn, ki proizvajalcem koles s približno 7 300 zaposlenimi dobavljajo komponente, in da je nadaljnji obstoj dobavne industrije zato neizogibno odvisen od nadaljevanja proizvodnje koles v Evropi. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da je brez obstoja ukrepov pričakovati nadaljnja zapiranja v proizvodnji koles v Evropi, kar bi imelo negativne posledice za industrijo z deli Unije in bi ogrozilo zaposlovanje v dobavni industriji. Zato je sklenjeno, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev.

(131)

Od nepovezanih uvoznikov je bil prejet le en izpolnjen vprašalnik glede uvoza iz LRK, ki pa je bil nepopoln, saj se je družba pripravljala na prenehanje izvajanja svojih dejavnosti zaradi nerazkritih razlogov.

(132)

Najprej je treba opozoriti, da je bilo glede na nizko stopnjo sodelovanja uvoznikov nemogoče ustvariti ustrezno celotno oceno možnih učinkov uvedbe ali neuvedbe ukrepov. Prav tako je treba opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni onemogočiti uvoz, ampak obnoviti pošteno trgovino in zagotoviti, da uvoz ne poteka po škodljivo dampinških cenah. Ker bo uvozu s pošteno ceno vstop na trg Unije še vedno omogočen, prav tako pa se bo nadaljeval uvoz iz tretjih držav, je verjetno, da na tradicionalno poslovanje uvoznikov ne bo znatnega vpliva. Prav tako je jasno, da imajo proizvajalci Unije zadostno zmogljivost, da zadostijo možnemu povečanju povpraševanja po kolesih. Kot je navedeno v razpredelnici v uvodni izjavi 59, uvoz iz drugih tretjih držav kaže, da obstaja precejšnja zmogljivost proizvodnje koles v teh državah. Torej je malo verjetno, da bi prišlo do pomanjkanja koles.

(133)

Ker bo uvoz po poštenih cenah še vedno dovoljen na trgu Unije, je zelo verjetno, da se bo tradicionalno poslovanje uvoznikov nadaljevalo, čeprav bodo za LRK ohranjeni protidampinški ukrepi proti dampinškemu uvozu. Nizka stopnja sodelovanja nepovezanih uvoznikov in dejstvo, da po uvedbi ukrepov za LRK s preiskavo ni bilo mogoče najti dokazov, da so imeli uvozniki posebne težave, ta sklep dodatno potrjujeta.

(134)

Nadaljevanje ukrepov za uvoz koles s poreklom iz LRK bi bil jasno v interesu industrije Unije, potrošnikov in dobaviteljev delov za kolesa Unije. S tem bo omogočena rast industrije Unije in izboljšanje njenega položaja v okoliščinah z obnovljeno pravično konkurenco. Nadalje, uvozniki ne bodo bistveno prizadeti, saj bodo kolesa s pošteno ceno še vedno na voljo na trgu. Nasprotno pa bodo proizvajalci Unije brez uvedbe ukrepov verjetno prenehali poslovati in tako tudi ogrozili obstoj dobaviteljev delov za kolesa Unije.

(135)

Ob upoštevanju zgornjega je bilo sklenjeno, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev na uvoz koles s poreklom iz LRK.

(136)

Glede na navedeno je treba protidampinške ukrepe na kolesa ohraniti. V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe bi razširitev ukrepov po pregledu zaradi izteka ukrepa običajno veljala 5 let, razen če bi zaradi posebnih razlogov ali okoliščin to obdobje moralo biti krajše.

(137)

S tem v zvezi je treba opozoriti, da so za sedanji postopek značilne okoliščine iz uvodnih izjav 1 in 48, ki se morajo ustrezno odražati v trajanju protidampinških ukrepov. Industrija Unije ima vsebinsko koristi od netipičnega niza ukrepov, ki združuje dajatve ad valorem na končana kolesa kot tudi shemo izvzetja, ki tej industriji dopušča uporabo kitajskih delov za kolesa, prostih dajatev proti izogibanju, če so bili posebni pogoji izpolnjeni.

(138)

Sedanji pregled zaradi izteka ukrepa je potrdil raznolikost sektorja koles in njegovo tesno medsebojno povezanost s sektorjem delov za kolesa. Pokazal je, da industrija koles Unije uporablja v veliki meri shemo izvzetja za uvoz delov za kolesa, kot je navedeno v uvodni izjavi 1. Zato je pomembno, da se delovanje ukrepov redno ponovno preuči. Iz teh razlogov se je obravnavalo, ali bi morali biti ukrepi omejeni na 3 leta.

(139)

Po razkritju je več proizvajalcev Unije in njihovih združenj trdilo, da je treba ukrepe podaljšati za 5 let. Strani so predvsem trdile, da so proizvajalci koles pripravljeni vlagati v proizvodnjo delov za kolesa, da zmanjšajo svojo odvisnost od uvoza kitajskih delov za kolesa, vendar obdobje 3 let ne zadostuje za pridobitev pozitivne donosnosti takih naložb.

(140)

Glede na to argument, da je več strani vlagalo ali namerava vlagati v sektor koles ali delov za kolesa, ni pomemben pri ocenjevanju potrebe po protidampinških ukrepih in njihovega trajanja v smislu pregleda zaradi izteka ukrepa. Slednje lahko dejansko temelji le na ugotovitvi, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode.

(141)

Kot je že razloženo v uvodni izjavi 137, je treba ponovno navesti, da se je položaj proizvodnje koles v Uniji od prvotne uvedbe ukrepov leta 1993 in njihove razširitve na dele za kolesa leta 1997 znatno spremenil, saj je bilo odobrenih več kot 250 izvzetij. Poleg tega so ukrepi za kolesa neposredno povezani z ukrepi, ki so bili razširjeni na dele za kolesa, in ustvarjenim sistemom sheme izvzetja. V zvezi s tem še vedno velja sklep, da bi ukrepi upravičili ponovno preučitev, kot je določeno v uvodni izjavi 138. V zvezi s tem Svet opominja, da ima Komisija možnost, da po uradni dolžnosti začne vmesni pregled, ki zajema damping, škodo in vidike sheme izvzetja, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(142)

Iz teh razlogov in ob upoštevanju dejstva, da bi bilo obdobje ukrepov v vsakem primeru obravnavano v vsakem pregledu, je v okviru sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa prezgodaj za oceno, ali obstajajo posebni razlogi ali okoliščine, zaradi katerih je treba določiti drugačno časovno obdobje od običajnih 5 let, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe. Zato velja, da je treba veljavnost ukrepov podaljšati za obdobje 5 let. To ne posega v dejstvo, da se trajanje veljavnih protidampinških ukrepov lahko glede na ugotovitve ponovno pregleda v okviru poznejšega popolnega vmesnega pregleda, če bo do njega prišlo.

(143)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(144)

Iz navedenega sledi, da je treba protidampinške dajatve ohraniti 5 let –

6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/19

(1)

Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (3) določa pravila za uvoz v Unijo pošiljk mesnih izdelkov ter pošiljk obdelanih želodcev, mehurjev in črev ter njihov tranzit skozi Unijo in skladiščenje v Uniji, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih predpisih za živila živalskega izvora (4).

(2)

Odločba 2007/777/ES določa tudi sezname tretjih držav in delov tretjih držav, iz katerih so dovoljeni tak uvoz, tranzit in skladiščenje, določa vzorce veterinarskih spričeval in spričeval o zdravstveni ustreznosti ter pravila o poreklu in potrebnih obdelavah za navedene uvožene izdelke.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (5) določa zahteve veterinarskih spričeval za uvoz v Unijo perutnine, valilnih jajc, enodnevnih piščancev, jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, mesa, mletega mesa in mehansko izkoščenega mesa perutnine, vključno z ratiti in divjimi pticami, jajci in jajčni izdelki, ter njihov tranzit skozi Unijo, vključno s skladiščenjem med tranzitom. Navedena uredba določa, da se uvoz navedenega blaga v Unijo opravi le iz tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, ki so navedeni v delu 1 Priloge I k navedeni uredbi.

(4)

Zaradi nedavnih izbruhov visoko patogene aviarne influence (HPAI) v Južni Afriki sta bili Odločba 2007/777/ES in Uredba (ES) št. 798/2008 spremenjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 536/2011 (6), da so se določile posebne obdelave za uvoz mesnih izdelkov, obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi, pripravljenih iz mesa gojenih ratitov, ter na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov, narejenih iz mesa gojene pernate divjadi, ratitov in divjih ptic, ali izdelkov, ki tako meso vsebujejo, iz Južne Afrike, ki zadoščajo za odpravo tveganj za zdravje živali, povezanih z navedenim blagom, ter da se je prepovedal uvoz matičnih in proizvodnih ratitov ter enodnevnih piščancev, valilnih jajc in mesa ratitov iz celotnega ozemlja Južne Afrike, zajetega v Uredbi (ES) št. 798/2008.

(5)

Južna Afrika je Komisiji predložila informacije o izvedenih nadzornih ukrepih v zvezi z nedavnimi izbruhi HPAI. Komisija je ocenila navedene informacije in epidemiološke razmere po navedenih izbruhih v Južni Afriki.

(6)

Poleg tega je bila veterinarska skupina Unije za izredne dogodke napotena na misijo v Južno Afriko, kjer je ocenila razmere in dala priporočila za izboljšanje nadzora nad boleznijo.

(7)

Južna Afrika je izvedla politiko pokončanja in uničenja okuženih živali za nadzor nad boleznijo in omejitev njenega širjenja. Poleg tega Južna Afrika opravlja nadzorne dejavnosti za aviarno influenco, za katere se zdi, da izpolnjujejo zahteve iz dela II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 798/2008.

(8)

Pozitivni rezultati ocene stanja bolezni in epidemioloških preiskav, ki jih je izvedla Južna Afrika, omogočajo, da se omejitve uvoza mesa ratitov v Unijo uporabljajo le za del ozemlja Južne Afrike, ki ga je prizadela bolezen in za katerega je Južna Afrika uvedla omejitve. Vendar morajo omejitve uvoza živih ratitov in njihovih valilnih jajc še naprej veljati za celotno ozemlje Južne Afrike, ker bi bilo sicer tveganje morebitnega prenosa virusa v Unijo večje.

(9)

V zvezi z obdelavami iz Odločbe 2007/777/ES za uvoz nekaterih mesnih izdelkov, obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi ter na soncu sušenih mesnih rezin (biltong) in pasteriziranih mesnih izdelkov je treba obdelave, ki so se uporabile pred pojavom izbruhov HPAI, ponoviti pri blagu, ki izvira iz dela ozemlja Južne Afrike, prostega bolezni.

(10)

Del 1 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES navaja ozemlja ali dele ozemelj tretjih držav, za katere se uporablja regionalizacija iz razlogov, povezanih z zdravstvenim varstvom živali. Vnos za Južno Afriko je treba spremeniti, da se upoštevajo novo stanje bolezni HPAI v navedeni tretji državi ter posledice za omejitve uvoza prizadetega blaga v Unijo.

(11)

Odločbo 2007/777/ES in Uredbo (ES) št. 798/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/23

6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/25

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandatov Michelle MULHERIN in Denisa LANDYJA sta se sprostili dve mesti članov Odbora regij. Zaradi izteka mandata Terryja BRENNANA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

(a)

za člana:

in

(b)

za nadomestno članico:

6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/26

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU (1) in 2010/29/EU (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015.

(2)

Zaradi izteka mandata Paula-Henrija MEYERSA se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Mesto nadomestnega člana se je sprostilo zaradi imenovanja Gillesa ROTHA za člana Odbora regij –

(a)

za člana:

in

(b)

za nadomestnega člana:

6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/27

(1)

Z dopisom z dne 7. novembra 2003 je stalno predstavništvo Francije pri Evropski uniji na podlagi člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (1) Komisiji priglasilo oprostitev plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov za nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo mesa na drobno.

(2)

To prvotno obvestilo se je nanašalo na pomoč, dodeljeno v letu 2003, in na tisto, ki je bila predvidena za obdobje od začetka leta 2004. Ker je bil del pomoči že dodeljen, se je Komisija takrat odločila razdeliti spis na dva dela. Od pomoči, dodeljene v letu 2003, je predmet preučitve v tem sklepu samo oprostitev plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov.

(3)

Dajatev na predelavo klavnih odpadkov je bila odpravljena 1. januarja 2004. Po tem je bila javna služba predelave klavnih odpadkov financirana s prihodki od „klavne dajatve“, zoper katero Komisija ni vložila ugovorov (2).

(4)

V okviru preučitve spisa „klavna dajatev“ (državna pomoč št. N 515A/03) so francoski organi Komisiji poslali informacije, ki so zadevale tudi ta primer, zlasti z dopisom z dne 29. decembra 2003.

(5)

Francoski organi so z dopisom z dne 7. aprila 2005, ki je bil evidentiran 12. aprila 2005, predložili dodatne informacije, ki jih je Komisija zahtevala v dopisu z dne 4. marca 2005.

(6)

Komisija je glede zadevne pomoči z dopisom št. SG(2005)D/202956 z dne 7. julija 2005 sprožila postopek iz člena 108(2) PDEU.

(7)

Odločitev o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala druge države članice in zainteresirane tretje strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevni pomoči.

(8)

Francoski organi so svoje pripombe poslali z dopisoma z dne 20. septembra 2005 in z dne 15. novembra 2005, ki sta bila evidentirana 17. novembra 2005.

(9)

Komisija je 18. oktobra 2005 prejela pripombe francoske zveze mesarjev, proizvajalcev mesnin ter pripravljavcev in dostavljavcev hrane (v nadaljnjem besedilu: CFBCT), 17. oktobra 2005 (4) in 11. julija 2008 pa pripombe zasebne družbe.

(10)

Francoski organi so z dopisom z dne 18. aprila 2011 potrdili, da oprostitev plačila dajatve na odkup mesa (imenovane „dajatev na predelavo klavnih odpadkov“), ki je bila za leto 2003 priznana nekaterim podjetjem v sektorju trženja kmetijskih proizvodov, spada v okvir Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis  (5).

(11)

Zadevni ukrep se nanaša na financiranje, in sicer za leto 2003, javne službe predelave klavnih odpadkov ter uničevanja mesno-kostne moke, katere komercialna uporaba ni več mogoča.

(12)

Javna služba predelave klavnih odpadkov je bila prej financirana z dajatvijo na predelavo klavnih odpadkov, uvedeno s členom 302a ZD francoskega splošnega davčnega zakonika, ki je bil sprejet na podlagi člena 1 zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 o zbiranju in odstranjevanju živalskih trupel in klavnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: zakon iz leta 1996).

(13)

Dajatev na predelavo klavnih odpadkov je veljala ob odkupu mesa in drugih opredeljenih proizvodov za vse osebe, ki so te proizvode prodajale na drobno. Načeloma naj bi to dajatev plačevali vsi, ki so se ukvarjali s prodajo na drobno. Osnova za odmero dajatve je bila vrednost odkupov iz vseh virov brez davka na dodano vrednost (DDV):

(14)

Podjetja, katerih prihodki od prodaje v predhodnem koledarskem letu so bili manjši od 2 500 000 francoskih frankov (FRF) (6) (381 122 EUR) brez DDV, so bila oproščena plačila dajatve. Stopnji dajatve sta bili določeni glede na znesek mesečnih odkupov brez DDV ter sta znašali 0,5 % za vrednosti do 125 000 FRF (19 056 EUR) in 0,9 % za vrednosti nad 125 000 FRF. S členom 35 novele zakona o javnih financah za leto 2000 (zakon št. 2000-1353 z dne 30. decembra 2000) so bile uvedene nekatere spremembe mehanizma dajatve na predelavo klavnih odpadkov, ki so začele veljati 1. januarja 2001. S temi spremembami naj bi se preprečili učinki krize BSE in dodatni stroški, nastali zaradi nje. Zato je bila osnova za odmero dajatve razširjena na „druge mesne izdelke“. Stopnji dajatve glede na znesek mesečnih odkupov sta bili določeni na 2,1 % za vrednosti do 125 000 FRF (19 056 EUR) in 3,9 % za vrednosti nad 125 000 FRF. Poleg tega so bila vsa podjetja, katerih prihodki od prodaje v predhodnem koledarskem letu so bili manjši od 5 000 000 FRF (762 245 EUR) brez DDV, oproščena plačila dajatve.

(15)

Na začetku, to je od 1. januarja 1997, so se prihodki od dajatve stekali v sklad, ustvarjen posebej za to ter namenjen financiranju službe zbiranja in odstranjevanja živalskih trupel in v klavnicah zaseženega materiala, ki ni ustrezen za prehrano ljudi in živali; to so dejavnosti, ki so v členu 264 kmetijskega zakonika opredeljene kot naloge javne službe. Ta sklad je upravljal nacionalni center za razvoj struktur kmetijskih gospodarstev (CNASEA).

(16)

Prihodki od dajatve na predelavo klavnih odpadkov so se začeli 1. januarja 2001 namesto v sklad, ki je bil vzpostavljen v ta namen, stekati neposredno v splošni državni proračun. Za leto 2003 so bila ta sredstva, in sicer na podlagi uredbe št. 2002-1580 z dne 30. decembra 2002 o uporabi zakona o javnih financah za leto 2003, dana na voljo ministrstvu za kmetijstvo, prehrano, ribištvo in podeželske zadeve. Evidentirana so bila kot redni odhodki tega ministrstva, pod naslovom IV, Javna pomoč, 4. del, gospodarski ukrepi, spodbude in pomoč. Prihodki od zadevne dajatve so bili za leto 2003 ocenjeni na 550 milijonov EUR.

(17)

V obvestilu iz leta 2003 sta bili predvideni pomoč za skladiščenje in uničevanje živalske moke ter pomoč za prevoz in uničevanje poginulih živali in klavnih odpadkov. Poleg tega je bila v zakonu iz leta 1996 predvidena oprostitev za podjetja, ki prodajajo meso na drobno in katerih prihodki od prodaje so manjši od 762 245 EUR. V skladu z informacijami, ki jih je imela Komisija, je zakon iz leta 1996 veljal celotno leto 2003.

(18)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka sklenila, da ukrepi pomoči v zvezi z odstranjevanjem in uničevanjem poginulih živali ter skladiščenjem in uničevanjem živalske moke in klavnih odpadkov ne morejo vplivati na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Zato je menila, da so ti ukrepi lahko upravičeni do odstopanja iz člena 107(3)(c) PDEU kot ukrepi, ki lahko prispevajo k razvoju sektorja. Po drugi strani se je Komisija odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) PDEU, kar zadeva obstoj in združljivost pomoči za trgovino, oproščeno plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov.

(19)

Komisija je v fazi sprožitve postopka preiskave menila, da oprostitev plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov pomeni izgubo sredstev za državo ter da ni utemeljena z naravo in splošno logiko davčnega sistema, katerega cilj je zagotoviti državne prihodke. Glede na informacije, ki jih je imela Komisija, se oprostitev namreč ni nanašala na prihodke, ustvarjene s prodajo mesa, ampak na celotne prihodke od prodaje.

(20)

Ker je bila dajatev na predelavo klavnih odpadkov izračunana glede na vrednost mesnih izdelkov, se ni zdelo upravičeno, da se oprostitev plačila te dajatve prizna podjetju, ki ustvarja večje prihodke s prodajo mesa, medtem ko bi moralo konkurenčno podjetje, ki bi s prodajo mesnih izdelkov ustvarilo manjše prihodke, to dajatev plačati.

(21)

Zato se je zdelo, da navedena oprostitev pomeni selektivno prednost. Tako je šlo za pomoč v korist trgovcev, katerih davčna obremenitev je bila zaradi te oprostitve zmanjšana. Komisija je na podlagi podatkov o trgovini z mesom sklepala, da je oprostitev plačila dajatve, ki je bila leta 2003 priznana trgovcem s prihodki od prodaje, manjšimi od 762 245 EUR, prednost, ki bi lahko pomenila državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(22)

Komisija ni mogla izključiti možnosti, da bi oprostitev plačila dajatve vplivala na trgovino med državami članicami, zlasti na obmejnih območjih.

(23)

Zato je menila, da oprostitev plačila dajatve v korist trgovcev, katerih prihodki od prodaje so manjši od 762 245 EUR, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(24)

V tem primeru se je zdelo, da je oprostitev ukrep za zmanjšanje davčne obremenitve, ki ne vsebuje nobene spodbude in od upravičencev ne zahteva ničesar v zameno ter katerega združljivost s pravili o konkurenci ni bila dokazana.

(25)

Zato je Komisija menila, da pomoč spada na področje uporabe točke 3.5 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (7), ki so veljale v tistem času. Navedena točka je določala, da mora vsak ukrep pomoči, da se lahko šteje za združljivega s skupnim trgom, vsebovati neko spodbudo ali od upravičenca zahtevati nadomestilo. Tako so, razen če so v zakonodaji Skupnosti ali teh smernicah izrecno določene izjeme, enostranske državne pomoči, ki so namenjene samo izboljšanju finančnega položaja proizvajalcev, vendar nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, primerljive s pomočmi za tekoče poslovanje, ki niso združljive s skupnim trgom.

(26)

Zato Komisija v zvezi s trgovino, oproščeno plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov, ni mogla izključiti, da zadevna pomoč pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in da gre za pomoč za tekoče poslovanje, o združljivosti katere z notranjim trgom je dvomila.

(27)

Francoski organi so svoja stališča predložili z dopisoma z dne 20. septembra 2005 in z dne 15. novembra 2005. V teh dopisih so potrdili, da ni mogoče izpodbijati, da davčna oprostitev, ki so je bila deležna oproščena podjetja, pomeni pomoč v smislu Pogodbe ES. Poleg tega jo je Komisija podobno opredelila v svoji odločbi 2005/474/ES (8) v zvezi z oprostitvijo, uporabljeno med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002 (pomoč NN 17/01, prerazporejena kot C 49/02).

(28)

Po drugi strani so francoski organi pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1998/2006 trdili, da zadevna pomoč spada na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (9). Navedli so, da iz števila zadevnih podjetij, ki jih je povprečno več kot 100 000 na leto, in iz praga prihodkov od prodaje, ki je bil uporabljen za oprostitev (762 245 EUR), izhaja, da je znesek oprostitve, ki bi lahko pomenil državno pomoč, v vsakem primeru nižji od praga 100 000 EUR za obdobje treh let, predvidenega v Uredbi (ES) št. 69/2001.

(29)

Da bi francoski organi dokazali, da je bil znesek oprostitve, ki je bil leta 2003 dodeljen tem podjetjem, dosledno nižji od 100 000 EUR na tri leta, so uporabili dve metodi.

(30)

Prvič, francoski organi so poskusili ugotoviti, koliko bi znašali prihodki od prodaje podjetja, ki bi v treh letih plačalo 100 000 EUR dajatve ali v povprečju 33 333 EUR na leto. Na podlagi ugotovljenega zneska, razčlenjenega glede na razred dajatve (po stopnjah 2,1 % in 3,9 %), so določili osnovo za odmero dajatve, ki je ustrezala odkupom mesa podjetja. Nazadnje so iz vrednosti teh odkupov mesa ocenili letne prihodke od prodaje na podlagi maksimalistične predpostavke, da gre za podjetje, specializirano za trgovino z mesom. Tako so s to metodo izračunali prihodke od prodaje podjetja, ki so izrazito presegali prag za oprostitev plačila dajatve. Prag za oprostitev v višini 762 245 EUR je bil torej močno presežen, kar pomeni, da podjetje, ki bi v treh letih plačalo 100 000 EUR dajatve na odkup mesa, nikakor ne bi moglo biti oproščeno njenega plačila.

(31)

Drugič, francoski organi so poskusili ugotoviti znesek dajatve podjetja, specializiranega za meso, ki bi ustvarilo prihodke od prodaje prav pod pragom za oprostitev, to je v višini 762 000 EUR. Na podlagi koeficienta 0,58 (10), ki je predstavljal razmerje med odkupi in prihodki od prodaje, so francoski organi izračunali, da vrednost odkupov mesa tega podjetja znaša 441 960 EUR (762 000 * 0,58). Ta druga metoda kaže, da največja oprostitev znaša 13 132 EUR/leto na podjetje, kar je vsekakor manj kot 100 000 EUR v treh letih.

(32)

Po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1998/2006 so francoski organi potrdili, da oprostitev plačila dajatve na odkup mesa (imenovane „dajatev na predelavo klavnih odpadkov“), ki je bila za leto 2003 priznana nekaterim podjetjem v sektorju trženja kmetijskih proizvodov, spada na področje uporabe navedene uredbe, zlasti njenega člena 5 v zvezi s prehodnimi ukrepi.

(33)

Prvič, zveza CFBCT je navedla, da zadevni ukrep ne ustreza merilom opredelitve državne pomoči in da je davčni mehanizem, ki je bil uporabljen za nekatera podjetja na podlagi njihovih prihodkov od prodaje, popolnoma utemeljen z razlogi v zvezi s splošno sistematiko davčnega sistema. Po mnenju zveze CFBCT se je dajatev na odkup mesa pobirala in nadzorovala v skladu z veljavnimi pravili za DDV in podobne davke. Določitev praga za oprostitev naj bi temeljila na objektivnem in razumnem merilu, ki je enak merilom, določenim za pragove v okviru drugih davkov. Zakon iz leta 1996 naj bi bil v skladu s francoskim sistemom pobiranja DDV. Zato naj njegov namen ne bi bil zagotoviti izjemno prednost nekaterim podjetjem, temveč naj bi se z njim dejansko želela upoštevati – na podlagi uvedbe praga za obdavčitev – davčna sposobnost podjetij in zlasti sposobnost preživetja mesarskih obrti.

(34)

Drugič, po mnenju zveze CFBCT s tem ukrepom trgovina znotraj Skupnosti ni bila prizadeta. Zaradi majhnosti podjetij, na katere se je nanašal zadevni ukrep, in izjemno omejenega geografskega trga, na katerem delujejo, naj bi bilo mogoče dvomiti o obstoju državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(35)

Tudi če bi se štelo, da so bila podjetja, ki so bila oproščena dajatve, dejansko deležna pomoči, zveza CFBCT trdi, da bi bila ta pomoč v vsakem primeru skladna s pravili Pogodbe.

(36)

Komisija naj bi morala zavzeti stališče, da je oprostitev, namenjena malim mesarskim podjetjem in obrtem, v tem primeru utemeljena s ciljem v splošnem interesu: obvladovanjem krize bolezni norih krav in nujno obdelavo nevarnih proizvodov. Poleg tega naj bi ta ukrep zadeval samo mala in srednje velika podjetja ter naj bi lahko spadal v okvir takrat veljavnih uredb o izjemah, in sicer Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (11) ter Uredbe Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (12).

(37)

Zveza CFBCT zatrjuje, da bi zahteva za vračilo pomoči, ki bi bila posledica morebitne opredelitve ukrepa kot nezdružljive državne pomoči, v vsakem primeru pomenila kršitev člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (13), ker se z negativno odločitvijo, ki bi vključevala vračilo, ne bi upoštevala legitimna pričakovanja upravičenih podjetij.

(38)

Vsekakor naj bi bilo pri naknadni oceni zneska pomoči, izvedeni na podlagi pavšalne obdavčitve za nazaj, verjetno, da bi bila ta ocena nižja od pragov de minimis, saj naj bi bili mogoči prejemniki te pomoči večinoma mikro podjetja.

(39)

V skladu z informacijami, ki jih ima Komisija, zadevna zasebna družba v Franciji opravlja dejavnost distribucije živil. Ker je ta družba poravnala dajatev na predelavo klavnih odpadkov za leta od 2001 do 2003 in od francoskih davčnih služb zahtevala vračilo plačanega zneska, meni, da ima interes za predložitev pripomb v tem postopku.

(40)

Navedena družba v nasprotju z ugotovitvijo Komisije v odločitvi o sprožitvi postopka z dne 5. julija 2005 (2005/C 228/06) (14) trdi, da povezava med pomočjo v sektorju predelave klavnih odpadkov in dajatvijo na odkup mesa ni prekinjena. Po njenem mnenju dajatev na predelavo klavnih odpadkov, plačana za leto 2003, temelji na členu 302a ZD splošnega davčnega zakonika, z njo pa se financira mehanizem državne pomoči v skladu s členom 107 PDEU. Ker ta mehanizem ni bil vnaprej priglašen Komisiji, naj bi ga bilo treba opredeliti kot nezakonitega.

(41)

Poleg tega ta družba zatrjuje, da oprostitev plačila dajatve ni združljiva s členom 107 PDEU in da bi bila zaradi tega dajatev nezdružljiva z načelom enakosti obdavčitve, posledično pa tudi s pravili o konkurenci.

(42)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, razen če Pogodba ne določa drugače.

(43)

Členi 107, 108 in 109 PDEU se uporabljajo za sektor prašičjega mesa v skladu s členom 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso (15). Za sektor govejega mesa se uporabljajo v skladu s členom 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (16). Pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1254/1999 so se členi 107, 108 in 109 PDEU za sektor govejega mesa uporabljali na podlagi člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 805/68 (17). Za sektorja ovčjega in kozjega mesa se navedeni členi uporabljajo v skladu s členom 22 Uredbe Sveta (ES) št. 2467/98 z dne 3. novembra 1998 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (18). Za sektor perutninskega mesa se uporabljajo v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za perutninsko meso (19). Z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (20) so bile te različne uredbe razveljavljene, v njenem členu 180 pa je določeno, da se pravila o državni pomoči uporabljajo za zgoraj navedene proizvode.

(44)

Francoski organi so potrdili, da oprostitev plačila dajatve na odkup mesa (imenovane „dajatev na predelavo klavnih odpadkov“), ki je bila za leto 2003 priznana nekaterim podjetjem v sektorju trženja kmetijskih proizvodov, spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1998/2006.

(45)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1998/2006 se za pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, šteje, da ne izpolnjuje vseh meril člena 107(1) PDEU in da je zato izvzeta iz zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

(46)

Uredba (ES) št. 1998/2006 velja za pomoč, dodeljeno podjetjem v vseh sektorjih, vendar samo – v primeru podjetij, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi ES –, če znesek pomoči ni določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, in če pomoč ni pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(47)

Kot določa člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1998/2006, se ta uredba uporablja za pomoč, ki se je pred njenim začetkom veljavnosti dodelila podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, če pomoč izpolnjuje vse pogoje, določene v členih 1 in 2. Uredba (ES) št. 1998/2006 je začela veljati 29. decembra 2006.

(48)

V skladu s členom 2(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1998/2006 skupen bruto znesek pomoči de minimis, dodeljene kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200 000 EUR v obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se izrazi v denarni dotaciji. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije.

(49)

Zadevna podjetja so delovala na področjih predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi ES in drugih proizvodov ter so bila v letu 2003 oproščena plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov. Zato se za ta primer uporablja Uredba (ES) št. 1998/2006 v skladu s prehodnimi ukrepi iz njenega člena 5.

(50)

Francoski organi so s prikazom, da ekvivalent dotacije pomoči, ki jo je prejel posamezni upravičenec, v nobenem primeru za obdobje treh let ni presegal 200 000 EUR, saj je najvišji znesek oprostitve na podjetje znašal 13 132 EUR na leto (glej uvodno izjavo 29), dokazali, da so pogoji, določeni v Uredbi (ES) št. 1998/2006, izpolnjeni.

(51)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija meni, da oprostitev za podjetja, ki prodajajo meso na drobno in katerih letni prihodki od prodaje so bili v letu 2003 manjši od 762 245 EUR, spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1998/2006 in izpolnjuje v njej določene pogoje. Zato ta oprostitev ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU –