—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010) 963 – C7-0212/2010) (2),

—

ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament (3),

—

ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2009,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori institucij (4),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (5),

—

ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES, člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 179a Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6) (finančna uredba), in zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta (7),

—

ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Unije sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o smernicah za proračunski postopek 2009 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2009 (9),

—

ob upoštevanju člena 77 in člena 80(3) ter Priloge VI poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0094/2011),

A.

ker je revizija Računskega sodišča ugotovila, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2009, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo bistvenih napak (10),

B.

ker je generalni sekretar 2. julija 2010 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

1.

priznava, da sedanje finančne razmere zahtevajo, da Parlament skupaj z vsemi institucijami Unije najde stroškovno najučinkovitejši način za uporabo finančnih in človeških virov, vključno z morebitnimi prihranki, ter elektronskih orodij in metod, da se zagotovijo učinkovite storitve;

2.

poziva k dolgoročnemu pregledu proračuna Parlamenta; poziva, naj se opredelijo možni bodoči prihranki, da bi zmanjšali stroške in ustvarili sredstva za dolgoročno delovanje Parlamenta kot veje zakonodajnega organa;

3.

opozarja, da Parlament v svoji resoluciji z dne 5. maja 2010 (11) o razrešnici Parlamentu za proračunsko leto 2008, obžaluje visoko število (88 od 452) in znaten delež nedokončanih ukrepov glede na revizijo, ki jo je izvedel notranji revizor v zvezi z notranjim nadzornim okvirom; z zadovoljstvom se seznanja z odgovori generalnega sekretarja na vprašalnik o razrešnici, v skladu s katerim je bil po mnenju generalnih direktorjev dosežen občuten napredek pri izvajanju ukrepov, ki so jih sami sprejeli: do konca leta 2010 je bilo v celoti izvedenih 51 ukrepov (vključno z vsemi štirimi kritičnimi ukrepi), 31 ukrepov je bilo delno izvedenih, medtem ko je za 6 ukrepov večino dela treba še opraviti; vseeno zahteva, da se ocena in potrditev tega samoocenjevanja, ki jo opravi notranji revizor, vključi v prihodnje letno poročilo notranjega revizorja; zahteva tudi, da generalni sekretar vsakih šest mesecev poroča Odboru za proračunski nadzor o vseh nedokončanih ukrepih;

4.

opozarja, da je bilo največ ukrepov nedokončanih v GD ITEC, to je 22 ukrepov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je po mnenju notranjega revizorja direktorat za informacijsko tehnologijo v GD ITEC izvedel 19 od 22 nedokončanih ukrepov in da je med postopkom dosegel občuten napredek pri razvoju svojega nadzornega okvira; spodbuja vse svoje zadevne generalne direktorate, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje svojih postopkov upravljanja in nadzora; poziva notranjega revizorja, naj določi strožje časovne okvire za ukrepe, ki jih je treba izvesti;

5.

ugotavlja, da je bilo leto 2009 prvo leto izvajanja statuta poslancev Evropskega parlamenta in statuta akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; je seznanjen z nekaterimi začetnimi težavami glede izvedbenih ukrepov za statut pomočnikov, vendar pozdravlja dejstvo, da je začasna skupina za ocenjevanje statuta poslancev in pomočnikov, ustanovljena v okviru predsedstva, predložila predloge sprememb k izvedbenim ukrepom za statut poslancev v zvezi z naslednjim: (i) potovanja poslancev, (ii) zdravstveno zavarovanje poslancev in povračilo zdravstvenih stroškov, (iii) potovanja pomočnikov na misijah, (iv) trajanje in podaljševanje pogodb pomočnikov, (v) strokovno usposabljanje pomočnikov in (vi) pravila v zvezi s pripravniki poslancev ter drugimi predlogi sprememb k statutu pomočnikov, zlasti glede (i) uporabe parlamentarne pomoči in nadomestil za splošne stroške, (ii) plačilnih posrednikov in (iii) revizije pritožb ter pritožbenega postopka za poslance; poudarja, da bi morali te predloge sprememb začeti izvajati najpozneje do 30. novembra 2011;

6.

ugotavlja, da so zaradi veljavnih pravil o plačilu nadomestila splošnih stroškov, ki določajo, da se denar nakaže na osebni račun poslanca, pri tem pa se ne zahteva nikakršnega dokazila o stroških, nastale razlike med poslanci, saj nekateri v celoti prikažejo stroške in objavijo njihove podrobnosti, medtem ko drugi ne uporabljajo takšnih preglednih postopkov in s tem tvegajo, da so lahko obtoženi, da so del nadomestila dodali svojemu osebnemu dohodku; poziva generalnega sekretarja, naj predlaga ureditev, ki bo zagotovila preglednost stroškov za nadomestila v vseh primerih in njihovo uporabo za predvidene cilje;

7.

ugotavlja občutno povečanje delovne obremenitve uprave v zvezi z začetkom veljavnosti novih statutov; z zaskrbljenostjo zagotavlja, da je postopek v zvezi z misijami akreditiranih pomočnikov zunaj treh krajev dela bolj zapleten, in meni, da kljub občutnemu povečanju števila uslužbencev teh v službah za poslance in službah, ki obravnavajo pomočnike, ni dovolj, zato zahteva, da uprava prerazporedi dodatne uslužbence, da bi bili kos povečani delovni obremenitvi; poleg tega zahteva, da se opravi celovita ocena, ki bo vključevala spremembe števila uslužbencev in razvoj stroškov na vseh zadevnih področjih, in se posreduje pristojnim odborom Parlamenta do 30. septembra 2011 v zvezi s pridobljenimi izkušnjami pri izvedbi obeh statutov po prvem celotnem letu njihovega izvajanja, skupaj z akcijskim načrtom in oceno finančnih posledic za proračun Parlamenta, vključno s sredstvi za morebitne dodatne pisarniške prostore;

8.

z zadovoljstvom ugotavlja izboljšanje pri upravljanju služb Parlamenta; zlasti pozdravlja sklepe predsedstva z dne 1. aprila 2009 o prestrukturiranju generalnega direktorata za kadrovske zadeve, ki se je začelo 1. januarja 2010, ter o prestrukturiranju in okrepitvi generalnega direktorata za infrastrukturo in logistiko, da bi mu omogočili takojšen začetek dela, usmerjenega v izboljšanje vzdrževanja prostorov Parlamenta;

9.

ugotavlja, da je predsedstvo 24. marca 2010 sprejelo dolgo pričakovano srednjeročno strategijo v sektorju informacijskih tehnologij in gradbeništva, ter pričakuje, da bo strategija gradbeništva predmet boljšega medinstitucionalnega sodelovanja in da se bo redno opravljalo posvetovanje z organizacijami lokalnih prebivalcev;

10.

je seznanjen zlasti s srednjeročno in dolgoročno nepremičninsko politiko (strategija za stavbe), ki upošteva povečane pristojnosti Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo, pravila, ki urejajo dodeljevanje prostorov, potrebo po nastanitvi nekaterih zunanjih uslužbencev in potrebo po vzdrževanju/obnovi stavb; zahteva tudi podrobno poročilo o prihodnjih namestitvenih potrebah in o tem, iz kakšnih virov je mogoče zagotoviti njihovo financiranje; poleg tega poziva generalnega sekretarja, naj z belgijskimi organi opravi pogajanja za zmanjšanje dodatnega odstotka (33 %), ki ga mora Parlament plačati pri nakupu „državne“ lastnine;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je upravljanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) Parlamenta izboljšalo, da se načrtuje splošna uporaba odprtokodne programske opreme, da je bil v nedavno sprejeti strategiji IKT priznan nujen razvoj informacijskih tehnologij za podporo postopka javnih naročil in upravljanja pogodb ter da je potrebno naslednje:

12.

zahteva, da se vsem poslancem Evropskega parlamenta pošljejo kopije ključnih politik, ki jih je predsedstvo sprejelo v tem zakonodajnem obdobju, kot so na primer:

in da se jim takšne dokumente pošilja tudi v prihodnje;

13.

poziva predsedstvo, da razpošlje osnutke dokumentov o ključnih zadevah skupnega interesa vsem poslancem Evropskega parlamenta, da se olajša razprava znotraj političnih skupin pred sprejetjem končnih sklepov;

14.

obsoja tretji zaporedni rop na območju, ki bi moralo biti varno območje Parlamenta; odločno obsoja očitne pomanjkljivosti v varovanju Parlamenta; poziva upravo Parlamenta, naj pristojnega vodjo te službe prerazporedi na drugo delovno mesto;

15.

ocenjuje kot presenetljivo, da v varnostnih službah Parlamenta dela približno 900 ljudi, večina kot zunanji pogodbeni delavci, ter poudarja nenehno povečevanje skupnih varnostnih stroškov (približno 43 000 000 EUR v letu 2009); glede na nedavne varnostne incidente zahteva prenovo teh služb, da bodo učinkovitejše; odločno predlaga, da se dve najpomembnejši pogodbi za storitve na področju fizičnega in tehničnega varovanja ne skleneta z istim podjetjem kot do zdaj;

16.

glede tega pozdravlja ustanovitev novega direktorata, pristojnega za varnost, s 1. januarjem 2010 in od njega zahteva, naj izvede temeljit pregled varnostne politike Parlamenta in obravnava predloge za sprejetje varnostnih rešitev za Parlament, ki bodo bolj tehnološko usmerjene in varčne, kar bo pripeljalo do precejšnjega prihranka v smislu zaposlenih, prav tako želi biti obveščen o doseženem napredku;

17.

meni, da mora nova varnostna politika vzpostaviti stroškovno učinkovito ravnotežje med internimi uslužbenci in zunanjimi delavci ter varnostnimi zadržki na eni strani in dostopnostjo in odprtostjo na drugi, da bo Parlament lahko še vedno odprta in dostopna institucija v največji možni meri; poudarja, da strožji videonadzor ni zaželen način za reševanje težav;

18.

ugotavlja, da je danes ena šibkih točk varnosti Parlamenta dejstvo, da se pri vstopanju poslancev v stavbo in izstopanju iz nje ne opravlja elektronski nadzor njihovih identifikacijskih kartic; meni, da bi morali poslanci obvezno pokazati svojo identifikacijsko kartico pri vstopanju v stavbo in izstopanju iz nje;

19.

ugotavlja, da so postopki za prijavo obiskovalcev poslancev počasni in okorni v primerjavi s postopki Evropske komisije in številnih nacionalnih parlamentov, kjer je varnost enako pomembna, ter da to povzroča nepotrebne zamude in nevšečnosti obiskovalcem, poslancem in njihovim pomočnikom; poziva generalnega sekretarja, naj preuči prakso v drugih parlamentih in na osnovi tega priporoči sprejetje izboljšanih postopkov;

20.

poudarja potrebo po jasni varnostni strategiji, ki bo zagotavljala inteligentno, sodobno in napredno varnostno službo z naslednjimi možnimi elementi:

21.

je seznanjen z velikim številom kamer na treh krajih dela Parlamenta (12); poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračunski nadzor do 30. junija 2011 posreduje podrobne informacije o tem:

22.

je zaskrbljen zaradi vse večjih težav, s katerimi se soočajo poslanci in uslužbenci pri izvajanju svojih nalog zaradi velikega števila skupin obiskovalcev v delovnih prostorih poslopij Parlamenta, ki prvotno niso bili namenjeni obiskovalcem; poziva kvestorje, naj strožje uporabljajo zadevna pravila, zlasti za obdobja velike obremenjenosti z delom;

23.

obžaluje pomanjkanje varnosti v bližini Parlamenta in meni, da bi boljša komunikacija in sodelovanje z lokalno policijo pripeljala do učinkovitejše porabe sredstev; spodbuja institucije, naj z belgijskimi organi dosežejo dogovor o boljši varnosti v četrti evropskih institucij v Bruslju, tudi s pogostejšimi policijskimi patruljami;

24.

zahteva informacije o vseh odstopanjih od običajne prakse kroženja uslužbencev na delovnih mestih najpozneje po sedmih letih na istem delovnem mestu, zlasti za zaposlene na tako imenovanih občutljivih delovnih mestih;

25.

je zaskrbljen zaradi visokega števila (približno 990) zunanjih delavcev, ki so nastanjeni v pisarnah Parlamenta; meni, da mora biti potreba po takšni nastanitvi navedena v izvornih specifikacijah, službe pa morajo ustrezno utemeljiti, zakaj potrebujejo zunanje računalniške ali gradbene strokovnjake na kraju dela; meni, da bi bilo treba pogosteje uporabljati skupinske pisarne;

26.

obžaluje preveliko odvisnost od zunanjih (tehničnih) strokovnjakov, zlasti v računalniškem in gradbenem sektorju, zaradi strukturnih neravnovesij med notranjimi in zunanjimi viri; poziva k stroškovno učinkovitemu ravnotežju med notranjimi in zunanjimi strokovnjaki na vseh področjih dejavnosti Parlamenta; zato meni, da je treba izvesti analizo stroškov in koristi, da se omogoči sprejetje preudarnih odločitev glede najemanja zunanjih strokovnjakov;

27.

poudarja, da je treba interno razviti visoko kakovostno strokovno znanje o nepremičninah, ki je bistveno za precejšnje izboljšanje načrtovanja in oddajanja naročil za prihodnje nakupe in dolgoročne zakupe zgradb Parlamenta; poudarja bistven pomen boljšega medinstitucionalnega sodelovanja;

28.

poziva, naj se opravi ocena izgub, ki so nastale zaradi prodaje stare stavbe Parlamenta v Bruslju Odboru regij, pri čemer naj se upošteva cena na kvadratni meter za pisarne, ki so sedaj v postopku nakupa ali zakupa;

29.

poziva generalnega sekretarja, naj s pomočjo GD INLO in vseh generalnih direktoratov opravi temeljito analizo dejanske uporabe zgradb Parlamenta in potrebe po pravilih, ki veljajo za vse vrste uporabnikov, ter prednostno razvije enotno in zanesljivo bazo podatkov z vsemi pomembnimi informacijami o vseh osebah, ki so nastanjene v zgradbah Parlamenta; opaža, da je sklep predsedstva o srednjeročni in kratkoročni politiki nepremičnin Parlamenta dobro izhodišče na tem področju; poziva GD INLO, naj natančno izvede akcijski načrt, ki je bil dogovorjen z notranjim revizorjem; zahteva primerjalni izračun, s katerim bi na podlagi kvadrature, ki se uporablja za pisarne, primerjali stroške naložb, dolžniške obveznosti in stroške vzdrževanja s sedanjimi cenami najemnin za pisarniške prostore v evropski četrti v Bruslju; zahteva, da se pred nakupom dodatnih pisarniških prostorov s postopkom diskontiranega denarnega toka ugotovi njihova vrednost;

30.

je seznanjen, da so druge otroške jasli v Bruslju prednostni projekt in je zato treba zagotoviti nove prostore; glede novih pisarniških prostorov zahteva, naj se z raziskavo med poslanci oceni, ali menijo, da je pisarna drugega pomočnika potrebna v luči zaposlovanja dodatnih pomočnikov;

31.

meni, da je priporočljivo, da se zgradbe Parlamenta nahajajo blizu ena drugi; vendar opozarja, da je to priporočilo v nasprotju z dejstvom, da imamo tri uradne kraje dela; v zvezi s tem poudarja, da je dovolj razpoložljivega pisarniškega prostora, ki ga je mogoče zakupiti v neposredni bližini Evropskega parlamenta v Bruslju, s čimer bi zadostili srednjeročnim potrebam po pisarniškem prostoru in hkrati ciljem Parlamenta na področju okolja ter finančne in operativne učinkovitosti;

32.

spodbuja upravo, naj se s Komisijo pogodi o medinstitucionalnem sporazumu o finančnih ureditvah za nakup evropskih hiš (informacijske pisarne EP) in naj se pri tem vključijo jasno oblikovani odstavki o zmanjševanju stroškov;

33.

pozdravlja bolj strukturiran pristop k IKT in oblikovanje celostne strategije za to področje; pozdravlja tudi prizadevanje, ki ga je uprava pokazala pri odgovorih na vprašalnik o začetku študije, ki zadeva možnost nadomestitve zunanjih uslužbencev;

34.

v povezavi s procesom razvoja računalniških aplikacij poudarja strukturno težavo visoke stopnje zanašanja na zunanje strokovnjake, kar predstavlja resno pravno in operativno tveganje; zato zagovarja potrebo po bistvenih spremembah v sistemih upravljanja in nadzora v direktoratu za informacijsko tehnologijo, vključno s tesnejšim in čimprejšnjim sodelovanjem drugih generalnih direktoratov pri vseh vidikih razvoja aplikacij, kar lahko poveča lastno odgovornost uporabnikov pri izidih vseh projektov;

35.

zato poziva GD ITEC, naj natančno izvede akcijski načrt, ki je bil dogovorjen z notranjim revizorjem, in naj si prizadeva doseči ustrezno ravnovesje med osebjem Parlamenta in zunanjimi viri ter med internim razvojem aplikacij in sklepanjem pogodb na podlagi končnih rezultatov; je seznanjen s pomanjkanjem usposobljenih kandidatov na seznamih EPSO za področje varnosti informacijske tehnologije (IT); prav tako podpira predlog, da se nemudoma organizira ločen natečaj AD 7 za to področje;

36.

je zgrožen nad ogromnimi stroški za prenos podatkov med gostovanjem, povrnjenih uslužbencem, ki se ne zmenijo za izjemno visoke stroške, ko so v Strasbourgu in drugje zunaj Bruslja; odločno poziva upravljavce IT, naj ustvarijo kontrolno orodje, s katerim se bodo z odkrivanjem strmega naraščanja stroškov v zgodnji fazi preprečili izjemno visoki stroški;

37.

opozarja, da vse večja uporaba zunanjih podjetij za izvajanje računalniških projektov poleg tega, da pomeni finančno škodo, Parlamentu prinaša tveganje, da bo izgubil pomemben del svojega strokovnega znanja ter zmožnosti upravljanja in nadziranja projektov, ki jih opravljajo zunanji pogodbeniki; poziva tudi, naj odločitev o uporabi zunanjih izvajalcev temelji na analizi stroškov in koristi; poleg tega se zdi pomembno, da se zaradi vse večje vloge in pomena informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri delu Evropskega parlamenta poveča vloga upravljanja teh tehnologij, tudi zato, da se zagotovi boljša varnostna zaščita; poziva GD ITEC, naj zbere informacije o stroških prenosa računalniških centrov na zunanje izvajalce v primerjavi s stroški, navedenimi v njegovem prejšnjem poročilu o dejavnostih za leto 2010;

38.

opominja na svoje mnenje iz resolucije z dne 5. maja 2010, da povečanje števila in deleža izrednih postopkov s pogajanji med letoma 2007 in 2008 odredbodajalce jasno obvezuje k sprejetju ukrepov za spremembo trenda, in na poziv generalnemu sekretarju, naj Odboru za proračunski nadzor poroča o ukrepih, sprejetih pred 1. septembrom 2010;

39.

je zaskrbljen zaradi vse večjega števila izrednih postopkov s pogajanji in ponovno poziva generalnega sekretariata in pooblaščene odredbodajalce, naj sprejmejo učinkovite in uspešne ukrepe za spremembo tega trenda in o teh ukrepih poročajo pristojnemu odboru do 30. septembra 2011; nadalje odločno poziva svojo upravo, naj nadaljuje temeljit pregled teh postopkov, zlasti glede možnega navzkrižja interesov, in naj uporablja strožje in odvračilne sankcije za vse ugotovljene nepravilnosti;

40.

je seznanjen, da sta notranja organizacija in razdelitev pristojnosti med notranjimi strukturami Parlamenta opredeljeni v poslovniku; poudarja, da je to bistveni element v demokratičnem procesu dobre priprave zakonodaje;

41.

ugotavlja, da bi morali izboljšati možnost postavljanja pisnih vprašanj drugim institucijam z zagotavljanjem ustreznih obrazcev za vsako institucijo in s prilagoditvijo poslovnika Parlamenta;

42.

ugotavlja, da so v letu 2009 prihodki Parlamenta znašali 141 250 059 EUR (151 054 374 EUR v letu 2008), kar je vključevalo 27 576 932 EUR namenskih prejemkov;

43.

je seznanjen z zneski, na podlagi katerih so bili zaključeni računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2009, in sicer:

44.

meni, da bi morali v tabelo vstaviti dodaten stolpec, ki prikazuje ustrezne podatke za prejšnje leto, da bi zagotovili boljšo preglednost in lažje primerjanje;

45.

je zadovoljen, da v letu 2009 na koncu proračunskega leta prvič ni bilo financiranja z zbiranjem sredstev, in sicer po številnih letih, ko je bila možnost zbiranja sredstev uporabljena (predvsem za nakup zgradb s predplačili letnih zakupnin), kar kaže na boljše proračunsko načrtovanje in disciplino, to pa je dobrodošlo; spodbuja upravo, naj si tudi v prihodnosti prizadeva za uresničitev tega cilja in naj se čim bolj izogiba uporabi metode zbiranja sredstev;

46.

pozdravlja izjavo generalnega sekretarja z dne 2. julija 2010 v njegovi vlogi glavnega pooblaščenega odredbodajalca glede letnih poročil o dejavnostih odredbodajalcev za leto 2009, kjer je potrdil, da ima zadostna dokazila, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni nadzorni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov;

47.

je seznanjen, da vsak generalni direktor (pooblaščeni odredbodajalec) pripravi svoje letno poročilo o dejavnostih, skupnega poročila o dejavnostih celotne institucije pa se ne pripravi in sprejme; poziva generalnega sekretarja, naj preuči možnost objave bolj čitljive in prečiščene različice (povzetka) letnih poročil o dejavnostih za postopek podelitve razrešnice za leto 2010, podobne kot v drugih institucijah, ter naj pri tem zagotovi, da priloge poročil ne bodo optično prebrane, ampak bodo shranjene na način, ki omogoča iskanje z računalnikom; meni, da se poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju razlikuje od predlagane sinteze letnih poročil o dejavnostih;

48.

je seznanjen, da člen 8(4) do (7) notranjih pravil Parlamenta za izvrševanje proračuna od pooblaščenih odredbodajalcev zahtevajo, naj glavnemu pooblaščenemu odredbodajalcu poročajo o opravljanju svojih dolžnosti s predložitvijo treh poročil v letu (enega na začetku proračunskega leta, drugega 15. junija in tretjega 15. oktobra), poleg letnega poročila o dejavnostih, pripravljenega za preteklo leto; se zavzema za to, da se zaradi poenostavitve to breme poročanja zmanjša, da bodo generalni direktorati pripravili le eno različico letnega poročila o dejavnostih;

49.

vendar poudarja, da ta poenostavitev obvez pooblaščenih odredbodajalcev glede poročanja ne sme vplivati na njihovo obvezo glede obveščanja glavnega pooblaščenega odredbodajalca o vseh bistvenih transakcijah, ki bi lahko imele finančne posledice za proračun, in o vseh pomembnih dogodkih, ki bi lahko ogrozili dobro upravljanje dodeljenih proračunskih sredstev ali preprečili doseganje opredeljenih ciljev;

50.

je seznanjen z nekaterimi pomanjkljivostmi poročanja v letnih poročilih o dejavnostih glede minimalnih standardov notranje kontrole; za boljše poročanje predlaga pregled teh standardov in vzpostavitev integriranega sistema notranjega poročanja;

51.

ponovno poziva (13) generalnega sekretarja, naj Odbor za proračunski nadzor obvesti o natančnih ukrepih, vključno z roki za izvajanje, ki jih je ali jih bo sprejel za okrepitev notranjega sistema kontrole Parlamenta; opominja, da bi morale biti te informacije zagotovljene 31. decembra 2010;

52.

za večjo preglednost v Parlamentu predlaga, naj bodo opredelitve nalog, delovni program in organigram upravnih enot Parlamenta, vključno z oddelki in službami, objavljeni na internem spletnem mestu Parlamenta, kot pri Komisiji;

53.

ugotavlja, da ugotavljanje, kam denar v okviru različnih proračunskih postavk dejansko odteka ali za kaj se uporablja, zahteva veliko dodatnih naporov poslancev in javnosti; zato zaradi povečanja preglednosti predlaga oblikovanje uporabniku prijaznega internetnega orodja, ki denarne tokove prikazuje ne le s številkami, ampak tudi s črtami različnih velikosti, ki odražajo te številke in prikazujejo ustrezne povezave od enega akterja verige do drugega na različnih ravneh delovanja, kar omogoča enostavno prepoznavanje teh denarnih tokov in ugotavljanje čim bolj konkretne ravni uporabe denarja, pri čemer se vselej upošteva varovanje zasebnosti;

54.

ugotavlja, da so osrednje službe na podlagi informacij, ki so jih posredovale službe za odobritve, za proračunski organ pripravile letno poročilo (14) o dodeljenih naročilih v letu 2009 in naslednjo razčlenitev vseh naročil, dodeljenih v letih 2009 in 2008:

(Letno poročilo o dodeljenih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2009, str. 3 in 4.)

55.

poudarja, da vrednost pogodb o javnih naročilih znaša približno tretjino celotnega proračuna Parlamenta in da so javna naročila področje, ki je najbolj izpostavljeno slabemu upravljanju; zato ponavlja svojo zahtevo, da je treba redno ocenjevati sisteme javnega naročanja, zlasti pa izvajati notranje kontrole pogodb, ki so bile sklenjene z omejenimi postopki in postopki s pogajanji;

56.

poziva generalnega sekretarja, naj poroča o tem, ali je zvišanje zgornje meje za naročila z majhno vrednostjo od 25 000 EUR na 60 000 EUR v letu 2007 olajšalo dostop malih podjetij, kot je bilo predvideno, ne da bi bil pri tem bistveno oslabljen nadzor nad postopkom javnih naročil; ugotavlja, da so te pogodbe predstavljale le 0,76 % vrednosti vseh sklenjenih pogodb, vendar 39,29 % njihovega skupnega števila;

57.

ugotavlja, da je razdelitev naročil v letih 2009 in 2008, razvrščena po vrsti uporabljenega postopka, naslednja:

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2009, str. 5.)

58.

v letu 2009 zlasti ugotavlja stalno naraščanje (čeprav počasneje kot v letu 2008 v primerjavi z letom 2007) števila izrednih postopkov s pogajanji, kot prikazuje naslednja preglednica; pričakuje, da se bo ta trend v prihodnjih letih bistveno spremenil:

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2009, str. 9.)

59.

ugotavlja, da je revizija Računskega sodišča pokazala, da so plačila v celoti brez bistvenih napak in da Računsko sodišče ni našlo bistvenih slabosti pri ocenjevanju skladnosti nadzornih in kontrolnih sistemov s finančno uredbo;

60.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da v petih od dvajsetih primerov niso bila predložena dokazila o skladnosti s pravili, ki se nanašajo na razvrstitev uslužbencev na začasne oziroma pogodbene in na izpolnjevanje jezikovnih, vojaških ali drugih obveznosti; je seznanjen z odgovori Parlamenta v kontradiktornem postopku z Računskim sodiščem;

61.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (15), da informacije, ki so jih imele na voljo službe Parlamenta, da bi zagotovile, da se dodatki, določeni v kadrovskih predpisih, uslužbencem izplačajo v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi zakoni, niso bile posodobljene v 16 od 30 primerih; se strinja z Računskim sodiščem, da zato prihaja do tveganja nepravilnih ali neupravičenih izplačil, če se posameznikove okoliščine spremenijo;

62.

se z zadovoljstvom seznanja z odgovori uprave Parlamenta, v skladu s katerimi je bila leta 2009 začeta kampanja, da bi preverili, ali je dodatek za gospodinjstvo za uslužbence, ki nimajo vzdrževanih otrok, še vedno upravičen, in da zdaj redno preverja stanje svojih uslužbencev ter da je bilo od leta 2010 to preverjanje avtomatizirano (z uporabo fiche électronique), kar omogoča preverjanje osebnih in upravnih podatkov uslužbencev vsaj enkrat letno;

63.

je seznanjen, da člen 12(9) notranjih pravil Parlamenta za izvrševanje proračuna, sprejetih 27. aprila 2005, določa, da odobrena proračunska sredstva Parlamenta, ki jih upravljajo politične skupine, ne sodijo na področje pristojnosti notranjega revizorja; nadalje ugotavlja, da posebna pravila o uporabi teh sredstev zahtevajo, da mora vsaka politična skupina določiti svoja notranja finančna pravila in izvajati notranji kontrolni sistem;

64.

poudarja, da je treba v vseh političnih skupinah opraviti letno zunanjo revizijo in da morajo skupine predstaviti potrdilo o zunanji reviziji;

65.

poudarja, da so politične skupine odgovorne za vzpostavitev sistema notranje kontrole in da za to ne bi smel biti odgovoren notranji revizor Parlamenta, ter poziva predsedstvo, naj se posvetuje s političnimi skupinami o možnostih za pripravo dodatnih revizijskih določb;

66.

je zadovoljen z dejstvom, da je bil izračun prenosa proračunskih sredstev opravljen na enak način kot v volilnem letu 2004, ko je bilo za skupni znesek dveh šestmesečnih obdobij uporabljeno pravilo 50 %;

67.

z zadovoljstvom ugotavlja visoko kakovost pisnih odgovorov na resolucijo o razrešnici za leto 2008, predloženih Odboru za proračunski nadzor 19. novembra 2010; vendar obžaluje, da teh odgovorov ni bilo mogoče prejeti pred začetkom postopka razrešnice za leto 2009; pričakuje, da bo v postopku razrešnice za leto 2010 izmenjava mnenj med generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor lahko potekala pred koncem oktobra 2011;

68.

opozarja na svojo zahtevo iz svoje resolucije z dne 5. maja 2010, naj generalni sekretar naveže stik z drugimi institucijami EU, da se vzpostavi osrednja podatkovna zbirka študij, ki jih te izvajajo, in se tudi širši javnosti omogoči dostop do njih; spodbuja generalnega sekretarja, naj ukrepa v skladu s to zahtevo, zlasti tako, da predlaga Komisiji, naj ta institucija vzpostavi takšno osrednjo podatkovno zbirko; zahteva, da se ga ustrezno obvesti o tej pobudi, medtem pa pričakuje, da se bodo študije, ki jih izvaja Parlament, v celoti objavljale na njegovem spletnem mestu;

69.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je generalni sekretar poslal pisma, v katerih opozarja generalne direktorje, naj izvedejo nujne ukrepe, o katerih so se dogovorili notranji revizor in njihove službe;

70.

je zadovoljen z ukrepi glede smučarskih počitnic, ki jih je organiziral odbor uslužbencev, sprejetimi po kritikah v svoji resoluciji o razrešnici z dne 5. maja 2010; opozarja, da se v skladu z novimi pravili finančni prispevek Parlamenta lahko dodeli le za otroke uradnikov v kategorijah do AST 4 in da je subvencija zdaj odvisna od števila otrok (16);

71.

pozdravlja dejstvo, da je bila služba za notranjo revizijo s 1. septembrom 2009 iz upravnih razlogov pridružena generalnemu sekretarju; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta pomembna sprememba v skladu s strokovnimi standardi organizacijske neodvisnosti notranje revizijske službe in izboljšuje učinkovitost dejavnosti notranje revizije ter tudi dojemanje njene neodvisne in objektivne vloge v oddelkih, kjer se izvajajo revizije;

72.

ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 13. januarja 2011 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2009 opravil naslednje revizijsko delo:

73.

je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira v naslednjem:

74.

meni, da morajo biti poročila o notranji reviziji v določenih okoliščinah na voljo članom Odbora za proračunski nadzor; poziva predsednika tega odbora, naj se z generalnim sekretarjem dogovori o teh okoliščinah;

75.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je odgovorni za obvladovanje tveganj prevzel svoje naloge 1. junija 2010 in poroča neposredno generalnemu sekretarju; razume, da ni mogoče v celoti zapolniti delovnih mest v tej službi v letu 2011, da bo prvi profil tveganja pričakovano predstavljen v prvi polovici leta 2011, pristop ter strategija za obvladovanje tveganj pa bosta razvita pod vodstvom generalnega sekretarja do poletja 2011; pričakuje, da bo pristojni odbor Parlamenta v celoti obveščen o vsakem razvojnem in strateškem dokumentu v zvezi z obvladovanjem tveganj v Parlamentu ter da mu bo predloženo letno poročilo o dejavnosti odgovornega za obvladovanje tveganj od postopka za razrešnico za leto 2010 naprej;

76.

meni, da bi si moral Parlament, čeprav ne obstaja finančno tveganje, karseda prizadevati, da se izogne tveganju izgube ugleda, opredeliti strateška tveganja (zlasti v sektorju IT in sektorju zgradb), zagotoviti, da učinkovit sistem obvladovanja tveganj deluje na osrednji ravni, z dogovorjenim postopkom za opredeljevanje in ocenjevanje tveganj, oblikovati odzive na ta tveganja in o njih poročati ter zagotoviti nadzornim organom in organom, ki sprejemajo odločitve, da je obvladovanje tveganj učinkovito in da so vsi odzivi na tveganja, vključno z notranjim nadzorom, ustrezni;

77.

poziva generalnega sekretarja, naj s pomočjo odgovornega za obvladovanje tveganj oblikuje skladen pristop k opredeljevanju in upravljanju občutljivih delovnih mest, veljaven za celotno institucijo;

78.

je seznanjen z visokimi stroški ukrepov za preprečitev morebitnega izbruha gripe H1N1, izvedenih od sredine septembra 2009 do konca marca 2010, ki so znašali okrog 1 261 000 EUR; poudarja, da je treba v prihodnje pred nakupom cepiva oceniti, koliko oseb bo najverjetneje zahtevalo cepljenje;

79.

opozarja na stroške parlamentarnih delegacij (GD za zunanjo politiko) v letu 2009, ki so znašali okrog 4 301 000 EUR;

80.

poudarja temeljni pomen upravljanja posebnega znanja, zlasti pri delu odborov, in potrebo po stalnem in aktualnem znanju na njihovih področjih delovanja; opominja na visoko število na novo izvoljenih poslancev v nedavnih parlamentarnih obdobjih; poziva predsedstvo, naj razmisli o možnosti, da bi poslancem zagotovili dodatne posebne informacije in usposabljanje, vključno s posebnimi ukrepi za 18 novih poslancev v skladu z Lizbonsko pogodbo (17) in prihodnje opazovalce iz Hrvaške;

81.

pozdravlja ustanovitev podpornega sistema za varnost delegacij zunaj treh krajev dela; njegov glavni namen bi bil hierarhiji Parlamenta zagotoviti vse pomembne informacije, potrebne za zagotovitev pomoči članom delegacije v primeru izrednih razmer; poudarja pomembnost odprte telefonske linije 24 ur na dan, mesta dežurnega uradnika varnostne enote ter ustreznega usposabljanja s področja varnosti in obveščanja glede varnostnih zadev, pa tudi oblikovanja prihodnje enote za odzivanje na krizo; želi, da se ga obvesti o skupnih stroških te operacije;

82.

ugotavlja, da je imel GD za komuniciranje 31. decembra 2009 na voljo 722 delovnih mest, končna upravljana odobrena sredstva pa so znašala 80 935 000 EUR; poziva k pregledu števila in kraja delovnih mest in podrobni obrazložitvi osnovne potrebe po njih z analizo uspešnosti in rezultatov GD za komuniciranje;

83.

dvomi, da GD potrebuje oddelek za uspešnost in strateško upravljanje, pa tudi oddelek za politiko in oddelek za vire; zahteva, da generalni sekretar pregleda navedene strukture in preuči, ali je mogoče v ustanovitvi takšnih oddelkov opaziti začetek procesa ustanavljanja velikih in nepotrebnih kabinetov za generalne sekretarje;

84.

ugotavlja, da je večina vodij informacijskih pisarn Parlamenta napisala skupno pismo, v katerem je podvomila o nekaterih vidikih proračunskega poslovodenja GD, generalnega sekretarja pa poziva, naj preuči stanje in ugotovi, ali se z ustanovitvijo osrednjih oddelkov v GD, na primer oddelka za uspešnost in strateško upravljanje ter oddelka za politiko, želi uslužbence odstraniti iz pomembnih dejavnosti, kot je vodenje proračuna, kar bi se zgodilo na račun učinkovitosti GD;

85.

vztraja pri tem, da je treba v okviru proračunske vrstice 3242 jasno in pregledno razčleniti posebne dejavnosti in vse z njimi povezane stroške;

86.

obžaluje zelo veliko zamudo pri odprtju centra za obiskovalce (prvotno predvidenega za evropske volitve leta 2009) ter slabo načrtovanje in nezadostno podporo uprave v začetni fazi; je seznanjen z datumom začetka, ki je zdaj predviden za oktober ali november 2011; ponavlja zahtevo za podrobno obrazložitev posebnih razlogov za tako veliko zamudo, vključno s podrobno analizo postopkov javnih naročil, in za natančne podatke o povečanju stroškov projekta;

87.

poudarja, da je treba zagotoviti preprosto povezavo (hodnik) za skupine obiskovalcev med centrom za obiskovalce, polkrožno dvorano in prihodnjo hišo evropske zgodovine; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračunski nadzor do 30. septembra 2011 predloži konkretne načrte za uresničitev te povezave in navede predvidene najvišje stroške;

88.

obžaluje, da je odločitve v zvezi s hišo evropske zgodovine sprejemalo le predsedstvo Parlamenta; zahteva, da se ustrezni odbori Parlamenta vključijo v sprejemanje prihodnjih odločitev o zasnovi hiše evropske zgodovine; spodbuja razpravo o možnosti, da se v prvi fazi organizirajo razstave na različnih krajih v Evropi; zahteva, da se razvije koncept za hišo evropske zgodovine kot posebne in neodvisne pravne osebe, ki bi čim manj vplival na upravni proračun Parlamenta;

89.

želi, da se ga obvešča o skupnih stroških hiše evropske zgodovine, in poziva generalnega sekretarja, naj posreduje informacije o tem, s katerimi ukrepi bodo obvladovali pričakovano precejšnje povečanje obiskovalcev za oba projekta v smislu parkirnih prostorov (avtobusi, osebni avtomobili) in enostavnega dostopa do ploščadi (la dalle);

90.

ponavlja, da je treba stroške sponzoriranega skupinskega obiska povrniti vodji skupine in da mora Parlament izvesti študijo, da bi ugotovil, ali je – glede na različne izhodiščne točke in cilje obiskov – sistem za povračilo potnih stroškov, ki jih imajo uradne skupine obiskovalcev, ustrezen;

91.

obžaluje, da EuroparlTV ne more biti obravnavan kot uspešen zaradi zelo nizkega števila neposrednih individualnih uporabnikov (18) (brez gledalcev prek partnerskih sporazumov z regionalnimi televizijami), ne glede na znatna letna proračunska sredstva (okrog 9 000 000 EUR), ki jih prejema; zato zahteva, da se za EuroparlTV opravi ocena stroškov in koristi, s katero bi poskusili doseči prihranke na tem področju;

92.

opaža, da je v zadnjih nekaj letih Parlament zelo povečal število nagrad in proračun zanje (19); dvomi, da te nagrade najbolje predstavljajo ključne sposobnosti Parlamenta in naloge, ki izvirajo iz njegovih zakonodajnih in proračunskih pooblastil ter pooblastil za proračunski nadzor; poziva predsedstvo, naj se vzdrži financiranja novih nagrad ter pripravi pregled sedanjega programa nagrad;

93.

obžaluje dejstvo, da je GD za komuniciranje že začel postopek za nagrado za novinarstvo za leto 2011 in da ni upošteval mnenja, ki ga je Parlament izrazil v svoji resoluciji (20), češ da je nagrada za novinarstvo neustrezna, saj Parlament ne bi smel nagrajevati novinarjev, katerih naloga je kritično obravnavati institucije EU in njihovo delo; zahteva, da se nagrada v letu 2012 odpravi;

94.

poziva, da se vsi stroški, posredno ali neposredno povezani z nagradami Evropskega parlamenta, predstavijo javno in pregledno;

95.

z zaskrbljenostjo opaža, da je udeležba na evropskih volitvah 2009 splošno gledano padla na 43,2 %, ne glede na znatna prizadevanja za okrepitev institucionalne volilne kampanje Parlamenta, ki so stala okrog 5 676 000 EUR;

96.

ugotavlja, da so kot rezultat upravnega dogovora s Komisijo skupni stroški ustanavljanja urada za zvezo Evropskega parlamenta v kongresu v Washingtonu leta 2009 in 2010 ocenjeni na 400 000 USD letno; ugotavlja, da zaradi ustanovitve pisarne niso bila odprta nova delovna mesta, saj so bile napotitve rezultat prerazporeditev, dolgoročnih misij in sistema enoletnih misij; je zaskrbljen zaradi morebitnih prihodnjih stroškov in zahteva, da se njegove pristojne odbore redno in izčrpno obvešča o vseh prihodnjih načrtih, ki bi imeli znatne finančne posledice glede te pisarne;

97.

poudarja, da je potrebno nenehno in enakomerno porazdeljeno obveščanje o evropskem državljanstvu; zato opozarja na pomen dobro uravnoteženih lokacij za informacijske pisarne;

98.

ugotavlja, da se stopnjo neporavnanih obveznosti (nekaj manj kot 6 000 000 EUR oziroma 1,4 %) za postavko 1200 (Osebni prejemki in nadomestila) lahko razloži s sklepom, ki ga je Svet sprejel decembra 2009 glede odobritve letne prilagoditve plač za samo za 1,85 %, čeprav je bil proračun revidiran na osnovi 3,7 % povečanja, kot je predlagala Komisija;

99.

ugotavlja, da je po uvedbi novih pravil, ki veljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike, GD za kadrovske zadeve moral obravnavati 1 770 novih pogodb, ki so bile sklenjene v okviru novih pravil, pri čemer je bila velika količina dela koncentrirana v letu 2009; ugotavlja, da se lahko to operacijo na splošno oceni kot uspešno;

100.

obžaluje dejstvo, da je zaposlovanje družinskih članov kot pomočnikov še vedno dovoljeno v okviru odstopanj od statuta za poslance, ki ga je predsedstvo sprejelo na seji 23. novembra 2009; poziva upravo, naj skrbno preuči utemeljitev v preostalih primerih takšnega zaposlovanja; zahteva, da generalni sekretar preuči, ali bi bilo treba uvesti posebna pravila, ki bi poslancem preprečevala medsebojno zaposlovanje družinskih članov kot pomočnikov;

101.

ugotavlja, da je v generalnem sekretariatu Parlamenta zaposlenih precej državljanov določene države članice (13,5 %, kar je največ med vsemi državami); opozarja, da bi moral generalni sekretariat v enaki meri služiti poslancem iz vseh držav članic, to pa bi se moralo bolje odražati v zaposlovanju;

102.

poudarja, da je treba dodatno racionalizirati misije med tremi kraji dela z boljšim utemeljevanjem in spremljanjem, da se prepreči nepotrebne misije in odvečne stroške, ter da je treba upoštevati prihodnje rezultate revizij notranje revizijske službe na področju parlamentarne pomoči; poziva generalnega sekretarja, naj v okviru postopka podelitve razrešnice poroča o skupnih prihrankih, doseženih na podlagi dodatne racionalizacije;

103.

izraža zaskrbljenost zaradi nepravilnega izdajanja računov, kjer pa ni znakov goljufije, saj vse kaže na nesposobnost sistema notranje kontrole GD INLO, da bi to preprečil; ponovno poziva GD INLO, naj natančno izvede akcijski načrt, dogovorjen z notranjim revizorjem;

104.

ugotavlja, da stroški parlamentarne službe za službena vozila znašajo 1 272 932 EUR v Strasbourgu in 2 352 756 EUR v Bruslju; dodatno ugotavlja, da je Parlament podpisal novo pogodbo za službo za službena vozila, za katero predvideni stroški znašajo 5 250 000 EUR (za štiri leta);

105.

poziva predsedstvo, naj pregleda pravila za uporabnike namenskih službenih vozil, da se konča sedanja praksa, ko prazna vozila opravijo dolgo pot in jih nato uporabijo zgolj za misije na kratke razdalje (od letališča do končnega cilja v mestu in nazaj); opozarja na stroške, ki nastajajo pri takšnem ravnanju; poziva predsedstvo, naj poišče cenejše alternative, da bi davkoplačevalcem zagotovili najboljši izkoristek sredstev;

106.

meni, da morajo biti storitve, ki niso potrebne v sklopu dejavnosti institucije, a jih v stavbah Parlamenta izvajajo pridobitna podjetja, ekonomsko samozadostne in se ne smejo neposredno ali posredno financirati s subvencijami iz proračuna Parlamenta, vsako izjemo za pripisane stroške pa je treba v proračunu navesti ločeno in jo ustrezno utemeljiti;

107.

meni, da bi ob raznovrstnosti lokacij, kakršna je na voljo v stavbah Parlamenta za menze, bare in prodajne površine, lahko vrsta konkurenčnih gostinskih obratov, tudi uveljavljene znamke (kavarne, prodajalne sendvičev, restavracije ipd.), uslužbencem ponujala boljše storitve, če bi dobila dovoljenje za delovanje v stavbah Parlamenta; zahteva, da se pripravi načrt, kako bi lahko ob izteku sedanjih pogodb izvedli poseben razpis za različne gostinske obrate;

108.

zahteva dodatne informacije o delovanju sektorja menz in restavracij, zlasti glede odnosa med letnimi subvencijami in dobičkom oziroma izgubami;

109.

poudarja, da je poleg ohranjanja visoke kakovosti dela treba doseči tudi učinkovitejšo uporabo jezikovnih virov in spremljati stroške s tem, da se pregleda celotno delovno obremenitev za vsak jezikovni oddelek in se zagotovi, da se stroški, nastali zaradi poznih odpovedi sej, obiskov delegacij s tolmačenjem in nespoštovanja rokov za oddajo prevodov, kot so določeni v kodeksu ravnanja, zmanjšajo; vztraja, da bi morali odbori, delegacije in politične skupine, ki nikoli ne upoštevajo rokov, določenih v kodeksu ravnanja, te bolj strogo spoštovati;

110.

meni, da bi pošiljanje prevodov zunanjim izvajalcem lahko pomenilo znatne prihranke, čeprav pa si je treba prizadevati za izboljšanje kakovosti zunanjih prevodov; pozdravlja povečano uporabo podatkovne zbirke Euramis, ki je skupna vsem institucijam EU, ter drugih tehnoloških novosti na področju prevajanja (kot enoten integriran sistem DocEP in Euramis/prevajalski pomnilniki), ki imajo za namen preprečevanje podvajanja prevodov in nižanje cene prevodov; vendar poudarja, da noben sistem strojnega prevajanja ne more v celoti nadomestiti prevajalcev;

111.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja razpoložljivih človeških virov za nekatere jezike in zaradi dejstva, da grozi tudi pomanjkanje novih tolmačev in prevajalcev zaradi neobstoja ustreznih učnih programov na univerzah nekaterih držav članic; opozarja tudi na morebitne prihodnje težave zaradi menjave generacije tolmačev in prevajalcev iz EU-15, saj se pričakuje, da se bo velika večina v naslednjih petih oziroma desetih letih upokojila;

112.

izraža pohvalo za visoko kakovost storitev tolmačenja v Parlamentu, vendar obžaluje, da se zagotavlja tolmačenje v določene jezike, a se te storitve ne uporabljajo; poudarja, da je treba zmanjšati stroške nepotrebnih storitev tolmačenja na sejah, zato zahteva, da se razvije in hitro začne izvajati sistem, ki bo preprečil razpoložljivost storitev tolmačenja v jezike, ki se na posamezni seji dejansko ne uporabljajo;

113.

predlaga, da bi lahko tak sistem na primer na sejah delovnih skupin zagotavljal, da bi bilo tolmačenje v šest največjih uradnih jezikov (FR, DE, EN, PL, ES, IT) samodejno na voljo, tolmačenje v druge uradne jezike pa bi bilo na voljo le na zahtevo poslanca ali poslanke z vnaprejšnjo napovedjo njegove/njene navzočnosti, s čimer bi izpolnili pravico poslanca do izražanja v maternem jeziku, če bi tako želel, obenem pa se izognili nepotrebnim storitvam tolmačenja in odvečnim stroškom;

114.

z zaskrbljenostjo se seznanja s pomanjkljivostmi v postopkih javnih naročil v GD za finance, ki jih je odkril notranji revizor med revizijo postopkov javnih naročil, in sicer je v primeru javnega naročila za bančne storitve neustrezna predhodna presoja potreb vodila k težavam z razpisnimi specifikacijami, revizor pa je opozoril tudi na precejšnja tveganja, čeprav je revizija pokazala, da sedanja ureditev ponuja primerno raven zaščite pred ključnimi tveganji; podarja, da je nujno treba izboljšati izvajanje nadzora, da bi tako učinkoviteje odpravili ugotovljena tveganja;

115.

meni, da bi bilo treba poenostaviti storitve in postopke GD za finance, s čimer bi pospešili obravnavo faktur lokalnih pomočnikov iz držav članic ter zmanjšali vrste in birokratske postopke; meni, da bi moral GD za finance poslancem zagotavljati hitrejše elektronske informacije v zvezi z ostankom razpoložljivih sredstev; meni tudi, da bi moral GD za finance za osebje poslancev organizirati tečaje usposabljanja o teh postopkih; meni, da bi moral v ta namen GD za finance najpozneje do 30. septembra 2011 pripraviti akcijski načrt;

116.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile leta 2009 rezerve za pokojnine za poslance Evropskega parlamenta prvič vpisane v proračun;

117.

podarja, da je treba zagotoviti nepretrgano poslovanje v primeru stečaja ali prenehanja pogodbe potovalne agencije; pričakuje vpeljavo elektronskega izdajanja računov, ki bi zadeve močno poenostavila in pripomogla k zmanjševanju stroškov;

118.

ugotavlja, da ima Parlament sklenjeno pogodbo samo z eno potovalno agencijo, in se mu zdi, da bi takšen monopol lahko preprečil poslancem in Parlamentu najboljše možne cene; zahteva, da se preveri način, kako potovalna agencija pridobiva vozovnice, ki jih ponuja poslancem in pomočnikom na uradnih misijah ali poslancem, ki potujejo med kraji dela, in ugotavlja, da ponujene vozovnice določenega razreda niso vedno najcenejše na trgu;

119.

poziva GD za finance, naj v poročilu o dejavnosti za leto 2010 poroča o razvoju cen, ki jih obračunava novi izvajalec, pa tudi o pritožbah v zvezi z menjavo agencije Carlsonwagonlit z agencijo BCD; se ne strinja s povečanjem števila zaposlenih in dodatnim plačilom v višini 34 000 EUR za leto 2010 kmalu po sklenitvi pogodbe decembra 2009; zahteva, da se v prihodnje pogodbe vključi spodbuda za zagotavljanje najnižje cene vozovnic;

120.

poziva generalnega sekretarja, naj naroči študijo za znižanje potnih stroškov poslancev in uslužbencev, v kateri bi na primer preučili možnost, da bi namesto posameznih rezervacij pri letalskih družbah izvajali paketne rezervacije, ali možnost uporabe javnih razpisov za letne pogodbe o letih; prav tako zahteva razvoj sistema, s katerim bi z letalskimi miljami, zbranimi na letih, za katere Parlament povrne stroške, dodatno znižali stroške;

121.

je seznanjen s sklepoma predsedstva z dne 17. junija 2009 in 18. oktobra 2010, ki ima za namen razširitev območij z dostopom do brezžičnega omrežja (Wi-Fi) v Evropskem parlamentu, da se tako zajame sejno dvorano, dvorane za seje odborov, pisarne poslancev in javne prostore tako v Bruslju kot v Strasbourgu;

122.

poudarja, da potrebujemo več boljših orodij IT, ki bi podprla postopek javnih naročil; s tem v zvezi pozdravlja program WebContracts 2.3, ki ga je 20. decembra 2010 uvedel GD ITEC in ki služi za urejanje okvirnih pogodb, obrazcev za posebna naročila in posebnih pogodb za storitve, povezane z okvirno pogodbo;

123.

zahteva, da generalni sekretar Odboru za proračunski nadzor do 15. julija 2011 posreduje sporočilo s časovnim razporedom, predvidenim za izvajanje sistema za upravljanje znanja, kot tudi s prihranki, ki so predvideni zaradi racionalizacije informacijskih virov;

124.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je med letom 2010 zaloga predmetov informacijske tehnologije (tiskalniki, računalniki, prenosni računalniki, zasloni itd.) v različnih generalnih direktoratih znatno zmanjšala (49 %, z 8 690 na 4 446); vseeno poziva k dodatnemu zmanjšanju te še vedno velike zaloge, ki predstavlja tudi precejšnjo preostalo vrednost (približno 880 000 EUR); meni, da je treba resno razmisliti o vzpostavitvi centralnega skladišča za tiskalnike, fakse in računalnike;

125.

ugotavlja, da so bila v letu 2009 sredstva iz proračunske postavke 4000 uporabljena, kot sledi:

126.

ugotavlja, da so bila v letu 2009 sredstva iz proračunskih postavk 4020 in 4030 uporabljena, kot sledi:

127.

se strinja s sklepi in priporočili notranjega revizorja v revizijskem poročilu št. 09/10 (spremljanje revidiranih prispevkov za politične skupine na evropski ravni in nova revizija evropskih političnih ustanov ter pravil o rezervah in prenosu presežkov) in poziva zadevne službe, da izvedejo 27 zahtevanih ukrepov in zlasti nujne ukrepe, ki zadevajo:

128.

s tem v zvezi pozdravlja vzpostavitev notranje delovne skupine z nalogo preverjanja praktičnih ukrepov, ki naj bi jih izvedel GD za finance;

129.

poleg tega poudarja, da stranke in ustanove potrebujejo sistem standardnih zunanjih revizij, in ne trenutne proste izbire pri imenovanju zunanjih revizorjev, kot tudi to, da mora uprava Parlamenta strogo uporabljati računovodska pravila, zlasti glede stvarnih prispevkov, prenosov in rezerv; zato pozdravlja odločitev, ki jo je pred kratkim sprejelo predsedstvo, da bo Parlament zagotovil in plačal zunanjega revizorja za stranke in ustanove;

130.

ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji 1. aprila 2009 med drugim sklenilo, da Parlament prevzame pravno odgovornost, da članom sistema zagotovi pravico do dodatne pokojnine; pozdravlja dejstvo, da:

131.

ugotavlja, da je bil ogromen aktuarski primanjkljaj ob koncu leta 2008 (približno 120 000 000 EUR) v veliki meri zmanjšan (čeprav je 31. decembra 2009 znašal še 84 500 000 EUR) zaradi izboljšav na trgih; vendar poudarja, da bo treba izvesti novo aktuarsko študijo, da se oceni učinek sklepov predsedstva o ukrepih, ki se uporabljajo za poslance, ki so vključeni v sistem;

132.

ugotavlja, da bi moral generalni sekretar Odboru za proračunski nadzor predložiti sporočilo, kjer bi pojasnil vlogo Parlamenta pri upravljanju in nadziranju premoženja sklada; opozarja, da bo v skladu s predvidevanji pokojninskega sklada tudi po izvedbi restriktivnih ukrepov, sprejetih leta 2009 glede plačevanja pravic, nastal znaten aktuarski primanjkljaj in bo sklad med letoma 2020 in 2025 izčrpal svoja sredstva; meni, da se primanjkljaj ne bi smel poravnati z denarjem davkoplačevalcev, temveč bi ga moral poravnati sklad sam;

133.

je seznanjen s proračunskimi omejitvami, s katerimi se zaradi finančne in gospodarske krize soočajo mnoge države članice, ter s potrebo po kritični preučitvi morebitnih možnosti za prihranke na vseh ravneh, tudi na ravni Unije; glede na to stanje poudarja, da bi lahko dosegli dejanske prihranke, če bi Parlament imel samo en kraj dela na isti lokaciji;

134.

ponavlja svojo zahtevo, da se Odboru za proračunski nadzor predloži kopijo letnega poročila o EMAS;

135.

poziva upravo, naj pospeši ukrepe za korenito zmanjšanje porabe papirja v instituciji; meni, da je izčrpna uporaba elektronskih naprav osrednjega pomena, da bi se izognili več kot 1 000 tonam odpadnega papirja vsako leto; meni tudi, da bi morali imeti poslanci možnost sporočiti, da ne potrebujejo natisnjenih dokumentov;

136.

meni, da emisije pri prevozu prispevajo največji delež emisij ogljika Parlamenta, ki jih želi v skladu z akcijskim načrtom za CO2 do leta 2020 zmanjšati za 30 %; zato zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi bi zmanjšali emisije ogljika; pozdravlja študijo o kompenzaciji na tem področju; poziva pristojne službe Parlamenta, naj ob rezervaciji potovanj sistematično posredujejo informacije o emisijah, ki jih povzročajo različni načini prevoza;

137.

pozdravlja predlog, da bi se v vse sejne sobe Parlamenta namestile pipe s pitno vodo, saj bi tako varčevali z viri v skladu z akcijskim načrtom za CO2, ki ga je predsedstvo sprejelo februarja 2009;

138.

poziva pristojne službe Parlamenta, naj predstavijo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti stavb Parlamenta, zlasti v zvezi z naknadno namestitvijo steklenih površin in mostov;

139.

spodbuja upravo Parlamenta, da zamenja službena vozila z okolju prijaznimi avtomobili ter stalno posodablja svoj vozni park z avtomobili, ki onesnažujejo manj, in z organizacijo skupnih prevozov z miniavtobusi VIP na letališči v Bruslju in Strasbourgu, da se zmanjšajo emisije ogljika Parlamenta; ponavlja zahtevo, ki jo je izrazil v resoluciji o podelitvi razrešnice za leto 2008, da bi Parlament vzpostavil lastno izposojo koles v Strasbourgu; odločno zahteva, da se to uresniči do septembra 2011; ugotavlja, da bi se lahko z izboljšano možnostjo izposoje koles zmanjšal avtomobilski vozni park;

140.

v okviru trajnostnega razvoja v Parlamentu spodbuja uporabo zakupljenega vlaka za prevoz iz Bruslja v Strasbourg med plenarnimi zasedanji; je zaskrbljen nad tem, da akreditirani pomočniki čedalje pogosteje segajo po drugih načinih prevoza, ker ne morejo dobiti vozovnice za zakupljeni vlak; spominja, da bi morali imeti poslanci, uradniki Parlamenta in akreditirani pomočniki pri nakupu kart za zakupljeni vlak prednost pred zunanjimi kupci;

141.

pozdravlja sporazum o „sistemu tretjega plačnika“ z družbo STIB (23), s čimer Parlament prispeva 50 % k ceni letnih sezonskih vozovnic za svoje uslužbence v Bruslju kot okoljski ukrep, da se tako zmanjšajo emisije ogljika Parlamenta s spodbujanjem zaposlenih, da uporabljajo javni prevoz; svojo upravo spodbuja, naj se pogaja o podobnih sporazumih z belgijsko nacionalno železniško družbo (SNCB-NMBS) in regionalnimi avtobusnimi družbami;

142.

predlaga, da se letalske milje, zbrane na potovanjih, povezanih z delom, uporabijo za nakup letalskih vozovnic, s čimer bi zmanjšali precejšnje stroške potovanj Parlamenta;

143.

meni, da se dobre navade v zvezi z varstvom okolja privzgajajo že v zgodnjem otroštvu, zato bi bilo tudi učence evropskih šol treba spodbujati, da se vozijo s šolskimi avtobusi, ne z zasebnimi avtomobili.

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010) 963 – C7-0213/2010) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu za podeljevanje razrešnice o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2009,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori institucij (3),

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (4),

—

ob upoštevanju člena 272(10), členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter člena 314(10), členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,

—

ob upoštevanju sklepa generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko št. 190/2003 o povračilu potnih stroškov predstavnikom članov Sveta (6),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (7),

—

ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0088/2011),

A.

ker „imajo državljani pravico vedeti, kako se porabijo njihovi davki in kako se izvajajo pristojnosti, ki so zaupane političnim organom“ (8),

B.

ker je bilo v sklepih Evropskega sveta iz Kölna z dne 3. in 4. junija 1999 predvideno, da se Svetu dodelijo operativne zmogljivosti na področju okrepljene skupne evropske varnostne in obrambne politike,

C.

ker je bil s Sklepom Sveta 2004/197/SZVP (9) vzpostavljen mehanizem ATHENA za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, in ker ta sklep skupaj s Sklepom 2004/582/ES predstavnikov vlad držav članic z zasedanja Sveta z dne 28. aprila 2004 o privilegijih in imunitetah, zagotovljenih mehanizmu ATHENA (10), slednjemu dodeljuje privilegije in imunitete, Svetu pa daje operativna pooblastila,

D.

ker Sklep Sveta 2000/178/SZVP z dne 28. februarja 2000 o pravilih za domače izvedence na vojaškem področju, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, v začasnem obdobju (11), in Sklep Sveta 2001/80/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije (12) določata, da odhodki, ki nastanejo ob napotitvi vojaških strokovnjakov iz držav članic, bremenijo proračun Sveta,

1.

ugotavlja, da je imel Svet leta 2009 na voljo sredstva za prevzem obveznosti v višini 642 000 000 EUR (2008: 743 000 000 EUR) s stopnjo izkoriščenosti 92,33 %, skoraj enako kot leta 2007 (93,31 %), kar je še vedno pod povprečno vrednostjo za ostale institucije (97,69 %);

2.

meni, da imajo institucije Unije, v skladu s členom 335 Pogodbe o delovanju Evropske unije, določeno upravno samostojnost pri svojem delovanju, ta samostojnost pa vključuje zadevno stopnjo odgovornosti in zanesljivosti; ker je Parlament edini neposredno izvoljeni organ, in ker je ena od njegovih nalog, da na priporočilo Sveta poda sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije, se je odločil, da bo to samostojnost odrazil v postopku razrešnice in ločil razdelke splošnega proračuna, ki jih samostojno upravlja vsaka druga institucija Unije, in da podeli razrešnico vsaki od teh institucij;

3.

obžaluje težave, na katere je naletel v postopkih razrešnice za leti 2007 in 2008, in ponavlja svoje stališče, ki je bilo izraženo v resoluciji z dne 16. junija 2010 (13) o razrešnici za Svet za proračunsko leto 2008, zlasti poziva Svet, da skupaj s Parlamentom oblikuje letni postopek znotraj postopka razrešnice, da se zagotovijo vse informacije, potrebne za izvrševanje proračuna Sveta;

4.

ponavlja, da bi bilo treba odhodke Sveta pregledati na enak način kot odhodke drugih institucij Unije, in predlaga, da bi bil najbolj primeren pristop ta, ki je bil naveden v resoluciji z dne 16. junija 2010, zlasti, da „bi moral ta pregled temeljiti na naslednjih pisnih dokumentih, ki so jih predložile vse institucije:

kot tudi ustno predstavitev, ki poteka na seji odbora, pristojnega za postopek razrešnice“;

5.

globoko obžaluje, da je predsedstvo Sveta zavrnilo povabilo na sejo odbora, pristojnega za postopek razrešnice, med katero je bila predvidena razprava o stališču predsedstva Sveta glede predlaganega postopka ter o morebitnih načinih sodelovanja glede razrešnice, in da je tudi generalni sekretar Sveta zavrnil udeležbo na seji odbora, pristojnega za postopek razrešnice, in ni izmenjal stališč o postopku razrešnice Sveta;

6.

je seznanjen s predlaganim memorandumom o soglasju med Parlamentom in Svetom o sodelovanju med njihovim letnim postopkom o razrešnici, kot je bil priložen k pismu generalnega sekretarja Sveta z dne 4. marca 2011, ter ugotavlja, da je Svet pripravljen postopek o razrešnici obravnavati ločeno od proračunskega postopka, vendar ponavlja, da je treba ohraniti razlikovanje med različnimi vlogami Parlamenta in Sveta v postopku razrešnice in da nikdar noben razlog ne sme odvrniti Sveta od tega, da je popolnoma odgovoren do javnosti glede sredstev, ki so mu zaupana; globoko obžaluje, da sta predsedstvo Sveta in generalni sekretar Sveta zavrnila udeležbo na seji odbora, pristojnega za postopek razrešnice, in nista priskrbela informacij in odgovorov na vprašanja o razrešnici Sveta za proračunsko leto 2009, ter tudi nista pisno odgovorila na vprašalnik, ki ga je predložil poročevalec;

7.

se seznanja z dobro voljo madžarskega predsedstva in z doseženim napredkom; za izboljšanje izmenjave informacij pri postopku razrešnice predlaga, da se sledi istemu pristopu kot za ostale institucije, glavni elementi katerega naj bi bili:

zato meni, da je ideja o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma s Svetom o razrešnici Sveta nepotrebna;

8.

poziva Računsko sodišče, naj izvede poglobljeno oceno nadzornih in kontrolnih sistemov na Svetu, ki bo podobna oceni na Sodišču, pri Evropskem varuhu človekovih pravic in Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov med pripravo letnega poročila Računskega sodišča za proračunsko leto 2009;

9.

navaja, da so razlogi za odložitev naslednji:

10.

poziva generalnega sekretarja Sveta, da odboru Parlamenta, pristojnemu za postopek razrešnice, najkasneje do 15. junija 2011 predloži izčrpne pisne odgovore na naslednja vprašanja:

11.

poziva generalnega sekretarja Sveta, naj odboru Parlamenta, pristojnemu za postopek razrešnice, najkasneje do 15. junija 2011 predloži:

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010) 963 – C7-0211/2010) (2),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2008 (COM(2010) 650) in delovnih dokumentov osebja Komisije, priloženih temu poročilu (SEC(2010) 1437) in (SEC(2010) 1438),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2010„Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2009“ (COM(2010) 281),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2009 (COM(2010) 447), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEC(2010) 994),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o odgovorih držav članic na poročilo Računskega sodišča za leto 2009 (COM(2011) 104),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009 z odgovori institucij (3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2010„Več ali manj kontrol? Vzpostavitev pravega ravnovesja med upravnimi stroški kontrole in tveganjem napake“ (COM(2010) 261) in delovnih dokumentov osebja Komisije, priloženih sporočilu (SEC(2010) 640 in SEC(2010) 641),

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2009 (05891/2011 – C7-0053/2011),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2009 (05893/2011 – C7-0054/2011),

—

ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES, člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji, členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5) (finančna uredba), kakor je bila spremenjena z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 (6) in (ES) št. 1525/2007 (7), zlasti s členi 55, 145, 146 in 147 te uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), zlasti člena 14(2) in (3),

—

ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0134/2011),

A.

ker je imela Barrosova Komisija v prejšnjem mandatu strateški cilj, da do leta 2009 pridobi pozitivno izjavo o zanesljivosti od Računskega sodišča, in ker ta cilj ni bil uresničen,

B.

ker je Lizbonska pogodba povečala vlogo Komisije, saj je določila, da Komisija izvršuje proračun in upravlja programe (člen 17 Pogodbe o Evropski uniji) ter to počne na lastno odgovornost (člen 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije) – ne glede na uporabljeno metodo izvajanja – in da morajo države članice sodelovati s Komisijo, da se zagotovi, da se proračunska sredstva uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja,

C.

ker Lizbonska pogodba prav tako določa, da Komisija predloži poročilo o oceni financ Unije na podlagi doseženih rezultatov (člen 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije),

D.

ker evropski državljani pričakujejo, da se denar davkoplačevalcev uporablja na pravilen, učinkovit in koristen način, in ker je treba o vprašanju glede obsega proračuna Unije razpravljati na podlagi ciljev, ki jih je treba doseči, ter na podlagi pristojnosti in odgovornosti, ki jih podeljuje Pogodba o delovanju Evropske unije,

E.

ker je v drugem pododstavku člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določeno, da mora Računsko sodišče Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti izjavo o zanesljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo poslovnih dogodkov, pri čemer je dodano, da je lahko izjava dopolnjena s posebnimi ocenami za vsako večje področje dejavnosti Unije,

F.

ker je treba ne le Komisiji, ampak tudi državam članicam pripisati odgovornost za dejstvo, da Računsko sodišče do zdaj še ni imelo možnosti, da izda izjavo o zanesljivosti brez pridržka,

G.

ker so obvezne nacionalne izjave o upravljanju, ki se izdajo in podpišejo na ravni ministrstev, njihovo revizijo pa ustrezno opravi neodvisen revizor, potreben in nujen korak k preprečevanju sedanjih pomanjkljivosti pri prevzemu odgovornosti in široko razširjenega mnenja o slabem finančnem upravljanju na ravni Unije,

H.

ker sedanji večplastni sistem zanesljivosti še vedno ne zagotavlja usklajenosti porabe Unije z zahtevami po zakonitosti, pravilnosti in dobrem finančnem poslovodenju, ki so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije in v finančni uredbi,

I.

ker so neodvisne države – ne regije – članice Unije in ker države članice, tudi če imajo federalno strukturo, odgovarjajo zunanjemu svetu in Uniji,

J.

ker proces „odgovornosti“ prispeva k dobremu upravljanju in k izboljšanju rezultatov in analize, omogoča uvajanje sprememb na področju upravljanja in strategije ter boljšo uporabo redkih virov in ker je natančna in odgovorna uporaba sredstev EU eden bistvenih načinov za okrepitev zaupanja evropskih državljanov, kar je ugotovil tudi Svet (9),

K.

ker se je treba odmakniti od sedanje „kulture upravičenosti do sredstev“ in sprejeti odločne ukrepe za vzpostavljanje kulture odgovornosti na nacionalni ravni in na ravni Unije, prav tako je treba obravnavati vprašanja usklajenosti in uspešnosti, da se okrepi verodostojnost Unije,

L.

ker je treba Komisiji in Računskemu sodišču zagotoviti dokaze o zagotovilih v obliki izjave o zanesljivosti za mednarodne organizacije, ki izvršujejo pomoč Unije,

M.

ker je izboljšanje finančnega upravljanja Unije, kakovosti porabe in ureditev, ki omogočajo vzpostavljanje odgovornosti Komisije za upravljanje njenih sredstev, prednostna naloga in vodilni cilj, ki ga mora Parlament doseči med revizijo finančne uredbe, pripravo novega večletnega finančnega okvira in reformo proračuna,

N.

ker je treba pripraviti konkretne predloge za učinkovito izvajanje rednih tristranskih srečanj med predsedniki Parlamenta, Sveta in Komisije, kot je določeno v členu 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se zagotovi dobro sodelovanje med temi institucijami,

O.

ker je treba z učinkovitejšim upravljanjem v Komisiji in v državah članicah okrepiti pripravo enostavnejše in boljše ureditve,

P.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (10) izrazil svoje stališče glede nekaterih težav, povezanih s spremljanjem in potrjevanjem na področju raziskav,

Q.

ker je naloga Računskega sodišča preverjanje podatkov in ker se v nobenem primeru ne sme omejevati zmogljivost Računskega sodišča, da učinkovito izvaja svoje odgovornosti v okviru Pogodbe o delovanju Evropske unije,

R.

ker pristojnosti Računskega sodišča za revizijo uporabe sredstev Unije vključujejo revizijo organov javno-zasebnih partnerstev,

S.

ker bi lahko Računsko sodišče zagotavljalo potrebno usklajevanje pri uvedbi mehanizmov, kot je mehanizem za stabilnost, pri čimer bi pravila, ki ga urejajo, zagotavljala ustrezno revizijsko ureditev pa tudi ureditev odgovornosti in popolne preglednosti,

T.

ker bi morale države članice preučiti učinkovitost sedanje ureditve Unije o zunanji reviziji,

U.

ker sta poenostavitev sektorske zakonodaje – na primer s standardizacijo in vzpostavitvijo enega niza pravil o javnih naročilih – in uskladitev s finančno uredbo nujna, da se občutno izboljša uspešnost in zmanjša birokratsko breme,

V.

ker vloga Komisije vključuje tudi zagotavljanje smernic državam članicam in nenehno razširjanje dobre prakse med nacionalnimi organi,

W.

ker so bili različni ukrepi, sprejeti v letu 2008, kot je 1 000 000 000 EUR za instrument za zagotavljanje hrane, pospešitev plačil strukturnih skladov prek Evropskega načrta za oživitev gospodarstva in podaljšanje obdobja upravičenosti za različne programe v leto 2009, izziv za proračunski nadzor v letu 2009 in kasneje,

1.

ugotavlja, da računovodski izrazi Unije na pošten način in z vseh pomembnih vidikov predstavljajo finančno stanje Unije na dan 31. decembra 2009 ter rezultate njenih dejavnosti in denarnih tokov;

2.

obžaluje, da je Svet podal svoje mnenje prepozno;

3.

meni, da je za letne računovodske izkaze neobičajno izkazovanje negativnega lastniškega kapitala v višini 44 700 000 000 EUR, in se sprašuje, če zneski, ki se bodo zahtevali od držav članic, ne morejo biti vpisani med sredstva, saj gre za določeno obveznost glede pokojnin zaposlenih, ki so ocenjene na 37 000 000 000 EUR; je seznanjen z obrazložitvami, ki jih zagotavlja računovodja Komisije, in dokazujejo skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v javnem sektorju; predlaga preučitev možnosti uvedbe pokojninskega sklada Unije, da bi finančne obveznosti do zaposlenih prenesli na zunanje strukture;

4.

odločno poziva Komisijo, naj nemudoma obravnava pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, in tako odpravi nevarnost napačnega navajanja v računovodskih izkazih v prihodnje;

5.

poziva Računsko sodišče, naj mu v prihodnje predloži enotno izjavo glede zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov v skladu z drugim pododstavkom člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, enako kot to dela v zvezi z zanesljivostjo poslovnih knjig;

6.

ugotavlja, da čeprav člen 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije navaja, da Komisija izvršuje proračun Unije na lastno odgovornost, v skladu s sedanjim razumevanjem „deljenega upravljanja“ večino funkcij upravljanja izvajajo nacionalni organi, ki nimajo neposredne odgovornosti na ravni Unije in glede katerih ima Komisija omejena izvedbena pooblastila; zato meni, da naj bi bili ti organi na ravni Unije neposredno odgovorni Komisiji; vztraja, da to Komisije ne odvezuje od odgovornosti za izvrševanje proračuna Unije, temveč nasprotno od nje terja, da strogo obravnava države članice, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v okviru deljenega upravljanja;

7.

zato zahteva, da se v skladu s členom 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi kontrole deljenega upravljanja okrepi sodelovanje med nacionalnimi revizijskimi organi in Računskim sodiščem; predlaga preučitev možnosti, da bi nacionalne revizijske institucije, v vlogi zunanjih pooblaščenih in neodvisnih revizorjev in ob spoštovanju mednarodnih revizijskih standardov, izdajale nacionalna revizijska potrdila o upravljanju sredstev Unije in jih predložile vladam držav članic z namenom, da se izdelajo med postopkom razrešnice v skladu z ustreznim medinstitucionalnim postopkom, ki ga je treba uvesti;

8.

opozarja, da imajo države članice osnovno odgovornost za vsakodnevno upravljanje in kontrolo odhodkov Unije v okviru deljenega upravljanja ter da nacionalni organi pripravljajo in obdelujejo dokumentacijo za finančno podporo Unije ter potrjujejo zahtevke za povračilo, ki so predloženi Komisiji;

9.

je seznanjen z mnenjem Računskega sodišča o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, v katerem se navaja, da na plačila za skupine politik „Kmetijstvo in naravni viri“, „Kohezija“, „Raziskave, energetika in promet“, „Zunanja pomoč, razvoj in širitev“ ter „Izobraževanje in državljanstvo“ pomembno vplivajo napake in da so nadzorni in kontrolni sistemi le delno uspešni pri preprečevanju ali odkrivanju in popravljanju povračil previsoko prijavljenih ali neupravičenih stroškov (izjava o zanesljivosti, odstavek X);

10.

ugotavlja, da je najverjetnejša stopnja napak v plačilih po oceni Računskega sodišča za skupine politik „Kmetijstvo in naravni viri“ (56 318 000 000 EUR), „Raziskave, energetika in promet“ (7 966 000 000 EUR), „Zunanja pomoč, razvoj in širitev“ (6 596 000 000 EUR) ter „Izobraževanje in državljanstvo“ (2 153 000 000 EUR) med 2 % in 5 %;

11.

ugotavlja, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napak pri plačilih za skupino politik „Kohezija“ nad 5 % (23 081 000 000 EUR povrnjenih potrjenih odhodkov), čeprav Parlament ni seznanjen s točno stopnjo napake;

12.

nadalje ugotavlja, da rezultati revizije Računskega sodišča kažejo na zelo omejeno povečanje pri njegovi oceni najverjetnejše stopnje napak, ki zadeva plačila za skupino politik „Kmetijstvo in naravni viri“, ter precejšnje zmanjšanje pri oceni najverjetnejše stopnje napak, ki zadeva plačila za skupino politik „Kohezija“;

13.

ugotavlja, da bi se najverjetnejša stopnja napak lahko zmanjšala zaradi sestave vzorca Računskega sodišča, ki je vseboval manjše države članice s centraliziranimi političnimi sistemi, kot so Danska, Estonija, Luksemburg in Madžarska; svari pred sprejetjem prenagljenih sklepov, saj so nadzorni in kontrolni sistemi držav članic še vedno le „delno uspešni“; obžaluje, da ta osnovna težava še vedno obstaja;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj vsakoletno izboljšujejo najverjetnejše stopnje napak pri izvajanju proračuna Unije; meni, da bi moral biti cilj znižanje stopnje pod raven pomembnosti, s čimer bi se zagotovilo ugodno izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti;

15.

opozarja, da je že večkrat povabil Komisijo, naj predstavi predlog za uvedbo obveznih nacionalnih izjav o upravljanju, ki se izdajo in podpišejo na ravni ministrstev, njihovo revizijo pa objavi in opravi neodvisen revizor, saj so takšne izjave potreben in nujen prvi korak k izboljšanju učinkovitosti nacionalnih sistemov ter povečanju nacionalne odgovornosti za uporabo denarja Unije; ponovno opozarja (11), da bi lahko te nacionalne izjave o upravljanju pri državah članicah s federalnimi sistemi ali večjo decentralizacijo imele deloma ali v celoti obliko zbirke regionalnih izjav, pod pogojem, da vsako sestavno izjavo revidiral in podpisal izvoljeni politični nosilec funkcije; vztraja, naj Komisija predstavi ta predlog do septembra 2011 ne glede na dejstvo, da bi se nekatere države članice lahko še ne strinjale s takšno pobudo;

16.

meni, da morajo nacionalne izjave o upravljanju vsebovati tudi uporabo skladov Unije in da jih je treba po podpisu na ministrski ravni objaviti;

17.

obžaluje, da države članice glede programov deljenega upravljanja v celoti še ne priznavajo svoje povečane odgovornosti iz člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

18.

opozarja, da ima pri izvrševanju proračuna Unije Komisija končno odgovornost, da zagotovi izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter čim hitrejšo odpravo pomanjkljivosti sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah;

19.

opozarja, da je Parlament vse od postopka za podelitev razrešnice v letu 2005 spodbujal Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje popolnosti in točnosti razpoložljivih informacij zaradi zagotavljanja zanesljivih dokazov, ki Računskemu sodišču omogočajo, da oceni uspešnost večletnih mehanizmov za popravke;

20.

pozdravlja, da se je Komisija v pojasnilu št. 6 k računovodskim izkazom Evropske Unije za proračunsko leto 2009 odzvala na zahteve Parlamenta in vključila celovitejše informacije o izterjavah in finančnih popravkih, opravljenih v preteklosti;

21.

ugotavlja tudi pomembno razliko med „izterjavo“ (zneske, ki so bili neupravičeno prejeti, povrne prejemnik) in „finančnimi popravki“ (odpravljanje pomanjkljivosti v sistemu, katerega finančne posledice nosi nacionalni davkoplačevalec); poudarja, da se mehanizem za izvajanje „finančnih popravkov“ ne bi smel uporabljati kot enostaven način za izogibanje uporabe postopka „izterjave“ in da bi bilo treba, kadar koli je to mogoče, uporabiti postopek „izterjave“, da bi zagotovili, da tisti, ki so imeli koristi od nepravilno izplačanih zneskov, ne obdržijo teh sredstev; ponovno izraža zahtevo, da bi morali biti vsi podatki o izterjavah sestavni del zbirke podatkov končnih uporabnikov in vključeni vanjo;

22.

obžaluje, da je bilo za skupino politik „Kohezija“ izvršenih le 20 % zneskov, potrjenih leta 2009, in da je treba še vedno izvršiti skupni znesek popravkov v višini 2 332 000 000 EUR za konec leta 2009 (letno poročilo, točka 1.44);

23.

pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da Komisija predstavlja popolne informacije o svojih zahtevah in finančnih popravkih; na drugi strani obžaluje dejstvo, da Komisija ne prejema vedno popolnih in zanesljivih informacij od držav članic;

24.

poziva države članice, naj izboljšajo svoje sisteme za nadzor, odkrivanje in sporočanje popravkov Komisiji, njo pa poziva, naj izboljša smernice za finančno poročanje, da se zagotovi, da bodo vse pomembne informacije o delovanju večletnih popravnih mehanizmov ustrezno razkrite v računovodskih izkazih; nadalje zahteva, da Komisija obvešča Parlament o svojih prizadevanjih za preverjanje dela nacionalnih revizijskih organov;

25.

ugotavlja, da velika večina popravkov po vrednosti vključuje bolj finančne popravke glede držav članic ali tretjih držav kot izterjave od posameznih upravičencev, ki so nepravilno prejeli sredstva Unije (letno poročilo, točka 1.50);

26.

verjame, da bi morala prihodnja pravila, ki se bodo uporabljala za proračun in programe Unije, določati, da se neporabljena sredstva Unije ne vrnejo državam članicam, če država članica Uniji ni vrnila neupravičeno izplačanih sredstev, ter poziva Komisijo, naj, preden državam članicam vrne neporabljena proračunska sredstva iz letnega proračuna, upošteva vse njihove še neizplačane finančne popravke;

27.

z določeno zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zdi, da imajo države članice v okviru sedanjega sistema, ki ne predvideva kazni in omogoča nadomestitev večine izdatkov, za katere sta Komisija in Računsko sodišče ugotovila, da so neupravičeni, omejen interes za razvoj učinkovitih kontrolnih sistemov, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje njihovega deleža pri porabi Unije; zato ponovno izraža svoje mnenje iz razrešnice za leto 2008, da bi morala biti ponovna dodelitev neupravičenih izdatkov dovoljena le, če so jih odkrile same države članice; poleg tega pozdravlja, da je Komisija uporabila novo možnost takojšnje prekinitve plačila in zahteva, da se prekinitev plačil še naprej odločno in dosledno uporablja ter da pojasni sprejete odločitve in razloge zanje Parlamentu; poziva Komisijo, naj razvije sistem, ki bo kaznoval manj uspešne in nagradil uspešne z zmanjšanjem njihove upravne obremenitve;

28.

poziva Komisijo, naj zagotovi Parlamentu analizo zmogljivosti plačilnih agencij za zagotavljanje zanesljivih podatkov, na osnovi predhodnih izjav, preverjanj na kraju samem ter s primerjavo teh izjav in preverjanj s podatki Računskega sodišča, ter preveri verodostojnost informacij, ki so jih zagotovili ti organi v zadnjih štirih letih;

29.

se zaveda dejstva, da lahko prekinitev plačil včasih pomeni preprečitev hitrega izvajanja, vendar je prepričan, da mora zanesljivost v primerih, ko je visoko tveganje že določeno, imeti prednost pred hitrostjo;

30.

v skladu s tem se ne strinja z izjavo Komisije, da finančni popravki predstavljajo „pomemben instrument za izboljšanje pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole držav članic in torej za preprečevanje ali odkrivanje in izterjavo nepravilnih plačil upravičencem“ (letni računovodski izkazi Evropske unije, proračunsko leto 2009, pojasnilo 6, stran 100);

31.

ugotavlja, da bi finančni popravki lahko pokazali, ali se je določena politika izvajala v skladu z opredeljenimi pravili, ter da običajno in vse večje število finančnih popravkov lahko pomeni ne le to, da Komisija strožje opravlja svojo nadzorno vlogo, temveč tudi, da so imeli finančni popravki kot preventiven in strukturen ukrep le omejen učinek; ugotavlja tudi, da na prizadevanja držav članic za ustvarjanje učinkovitih sistemov vpliva učinkovitost nadzora Komisije;

32.

pozdravlja smernice Komisije glede poročanja o izterjavah; zahteva, da Komisija previdno analizira poročila držav članic o izterjavah in, če je potrebno, izvede nadaljnje usposabljanje;

33.

zaskrbljeno ugotavlja, da izboljšanje finančnega upravljanja sredstev Unije napreduje počasi; obenem je seznanjen z večkrat izraženimi mnenji Računskega sodišča in Komisije, da se kakovost sistemov upravljanja in nadzora zelo razlikuje med državami članicami in različnimi programi; poziva Komisijo, naj sistematično upošteva te razlike v sistemih nadzora in da na voljo jasne ocene prizadevanj držav članic za odkrivanje nepravilnosti, da bi zagotovili, da tiste države članice, ki odkrijejo večje nepravilnosti zaradi boljših sistemov nadzora, niso v nobenem trenutku diskreditirane;

34.

se strinja s priporočilom Sveta, da bi morale biti informacije o izterjavah, finančnih popravkih in ustavitvah plačil lahko dostopne javnosti;

35.

poziva Komisijo, naj v zbirnem poročilu objavi oceno prednosti in pomanjkljivosti sistemov upravljanja in kontrole v posameznih državah članicah na podlagi revizijskega dela, ki ga že opravlja, kot tudi druge ustrezne razpoložljive informacije; poziva Komisijo, naj v informacije o razrešnici vključi tudi poročilo o napredku glede izboljšanj; poziva Komisijo, naj pripravi tabelo o kakovosti kontrol v vsaki državi članici in za vsako področje politike v skladu z naslednjim matričnim modelom:

36.

poudarja, da bi bila nizka stopnja goljufij in napak tudi znamenje pomanjkljivosti nadzornih sistemov in obratno; poziva Komisijo na podlagi konkretnih podatkov po državah članicah in področjih politike, naj poroča Parlamentu o uspešnosti mehanizmov upravljanja in nadzora ter da skupaj z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) izvede strožji nadzor glede porabe denarja Unije;

37.

poziva Računsko sodišče, naj v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije izda mnenje o kakovosti nacionalnih revizijskih organov na področju deljenega upravljanja, zlasti glede tehničnega strokovnega znanja in neodvisnosti;

38.

ugotavlja, da je sedanja izjava o zanesljivosti izraz pravilnosti in zakonitosti splošnega finančnega upravljanja v Uniji in da ne vsebuje informacij o stopnji napak v posameznih državah članicah;

39.

verjame, da je izjemno pomembno analizirati, ali se nekatere napake približno enako pogosto pojavljajo v vseh državah članicah; če je temu tako, ugotavlja, da bi bila rešitev v sprejetju ukrepov na ravni celotne Unije; vendar nadalje ugotavlja, da če se nekatere napake pojavljajo pretežno v posameznih državah članicah ali regijah, je treba predvideti drugačne rešitve;

40.

verjame, da bi bila zahtevana tabela o kakovosti kontrol v vsaki državi članici in za vsako področje politike pomemben element v takšni analizi, ter poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s to zahtevo pravočasno za postopek o razrešnici za leto 2010 in začne z zbirnim poročilom o letu 2011;

41.

predlaga, naj Računsko sodišče izvaja občasne revizije na podlagi istega matričnega modela, da bo za vseh 27 držav izvedena revizija določenega političnega področja, kar bo omogočilo komparativno oceno kakovosti kontrol;

42.

poleg tega poziva Komisijo, naj v zbirnem poročilu objavi jasne in nedvoumne informacije o vrednosti podanih nalogov za izterjavo zoper posamezne države članice ter sistematično predstavi rezultate mehanizmov za izterjave in popravke;

43.

ugotavlja, da veliko držav članic izvaja težavne fiskalne prilagoditve svojih domačih proračunov in da so stroškovna učinkovitost, uspešnost in preglednost postale vse pomembnejše v okviru domače javne porabe;

44.

meni, da so takšne fiskalne prilagoditve in prihranki pomembna sredstva pri obnavljanju javnega zaupanja v nacionalne institucije in institucije Unije;

45.

meni, da bi morali zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja ter pravilno uravnotežen proračun ustreznega obsega pomagati pri doseganju stroškovne učinkovitosti tako domačih proračunov kot tudi proračuna Unije; v skladu s tem verjame, da bi morali biti načeli stroškovne učinkovitosti in preglednosti v osrčju vseh ukrepov za izboljšanje finančnega upravljanja sredstev Unije;

46.

v zvezi s tem zahteva, naj Komisija zagotovi javno dostopnost letnih povzetkov držav članic kot del postopka razrešnice za naslednje leto in posodobi informacije, ki jih ti povzetki vsebujejo, da se omogoči predstavitev verodostojne slike o uspešnosti finančnega upravljanja držav članic; poudarja, da bi morali javni dostop do letnih povzetkov držav članic obravnavati kot korak naprej k nacionalnim izjavam o upravljanju in ne kot cilj, namenjen samemu sebi;

47.

meni, da bi moral pregled finančne uredbe temeljiti na oceni obstoječe uredbe; ugotavlja, da pregled ni sam sebi namen;

48.

verjame, da cilj kontrolnih sistemov ne more biti ničelno tveganje na vseh področjih porabe, in sicer ne le zato, ker bi to bilo izjemno drago, ampak tudi zato, ker je malo verjetno, da bo ničelno tveganje na vseh področjih porabe kadar koli doseženo; sprejema dejstvo, da bo določeno tveganje napake zmeraj prisotno pri izvrševanju vseh programov porabe; poudarja, da dopustno tveganje ni isto kot dopustna napaka, in ponovno potrjuje, da mora Komisija uporabljati pristop nične tolerance do vseh primerov slabega finančnega upravljanja in goljufij;

49.

ugotavlja, da ta razprava poteka le na ravni Unije in opozarja, da stopnje napak nacionalnih uprav pri izvrševanju nacionalnih programov niso znane;

50.

poziva Komisijo, naj opredeli pomanjkljivosti v sedanjih sistemih upravljanja in kontrole ter naj preuči stroške in koristi različnih možnih sprememb; poudarja, da so, če je težko doseči zadosti visoko raven spoštovanja sistemskih pravil, na voljo druge možnosti, kot so poenostavitev pravil, ponovna zasnova programa, ostrejše kontrole ali prekinitev programa;

51.

poudarja, da mora vsakršna primerjava med predvidenimi koristmi in stroški kontrole temeljiti na utemeljeni domnevi, da se kontrole izvajajo na učinkovit in uspešen način; poudarja tudi, da trenutno temu v celoti ni tako, kar ponazarja tudi dejstvo, da Računsko sodišče že vrsto let ugotavlja, da so nadzorni in kontrolni sistemi še vedno le delno uspešni;

52.

obžaluje, da Komisija uporablja pojem dopustnega tveganja napak izključno za obvladovanje tveganja napak in kot podlago za sprejetje odločitve o tem, kolikšno raven nepravilne uporabe sredstev je treba obravnavati kot sprejemljivo naknadno; meni, da bi moral v prihodnost usmerjen pristop glede morebitne uvedbe celostnega pojma dopustnega tveganja napak predvidevati, da se v finančno uredbo vključi zahteva, da mora Komisija predloge za porabo sredstev povezati z oceno tveganj nepravilnosti;

53.

zahteva, da se preuči razlikovanje med pragom pomembnosti, ki je povezan s potekanjem revizije, in je zato pomemben za vrednotenje s strani Računskega sodišča, ter dopustnim tveganjem napak, ki je pojem, povezan z notranjo kontrolo, za katero je pristojna Komisija;

54.

ugotavlja, da se v Komisiji izvaja notranja revizija s horizontalno službo za notranjo revizijo (SNR) in z vertikalnimi zmogljivostmi za notranjo revizijo (ZNR) v vsakem generalnem direktoratu; verjame, da je ta model lahko učinkovit le, če je delo, ki ga opravlja služba za notranjo revizijo, zanesljivo; vendar meni, da če SNR opravi revizijo rezultatov revizije ZNR, se to lahko dojame kot policijska dejavnost, ki lahko škodi odnosu med SNR in ZNR;

55.

poziva Komisijo, naj v skladu s tem izvede zunanji pregled kakovosti vseh služb za notranjo revizijo v Komisiji in o rezultatih obvesti Parlament;

56.

predlaga Komisiji, naj hierarhična razmerja moči porazdeli med osebe, ki knjižijo, in tiste, ki so pooblaščene za prenos sredstev, in sicer na podlagi varnostnih predpisov, ki se običajno uporabljajo pri notranjem nadzoru nad upravljanjem denarnih sredstev;

57.

je seznanjen z letnim poročilom Komisije organu za podelitev razrešnice (COM(2010) 447) o notranjih revizijah, izvedenih v letu 2009, in z mnenjem notranjega revizorja Komisije, da je treba opraviti pregled na ravni institucije, če naj bodo redni postopki, kot sta analiza tveganja in upravljanje neprekinjenega poslovanja, uspešni pri varovanju institucije kot celote ter pri zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja;

58.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo za pridobitev tega pregleda in za pripravo ustreznih priporočil odgovorni ustrezni organi, pri čemer je treba zagotoviti, da se odgovornost za izvajanje vsakega postopka ne bo zmanjšala; priporoča prilagoditev upravljavskega okvira Komisije, da se omogoči boljši institucionalni pregled; bi bil hvaležen za pravočasno obveščanje o razvoju dogodkov v zvezi s tem;

59.

poziva službo za notranjo revizijo, naj del svojih sredstev nameni preučitvi vprašanja, ali najpomembnejši generalni direktorati trošijo sredstva na učinkovit, gospodaren in uspešen način ter tako zaključi tekoče finančne revizije in revizije zakonitosti;

60.

nadalje poziva službo za notranjo revizijo, naj opravi revizijo metodologije, ki jo je treba uporabiti pri pripravi ocenjevalnega poročila iz člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije in pri ocenjevanju opravljenega dela;

61.

odločno poziva k uvedbi modela enotne revizije, pri katerem se revizije izvajajo, beležijo in se o njih pripravi poročilo v skladu z enotnim standardom – kar je predlagalo tudi Računsko sodišče v svojem mnenju št. 2/2004, Parlament pa ga je večkrat podprl – in vsaka raven kontrole temelji na prejšnji zaradi razbremenitve revidiranca in izboljšanja kakovosti revizijskih dejavnosti, vendar brez ogrožanja neodvisnosti zadevnih revizijskih organov; verjame, da bi morale notranje kontrole zagotoviti zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij ter spoštovanje načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ter poudarja, da je treba kontrole uskladiti, da se prepreči nepotrebno podvajanje; opozarja na dejstvo, da je Računsko sodišče zunanji revizor Unije in zato ni dejavnik notranje kontrole;

62.

poziva Komisijo, naj predloži poročilo o izvedljivosti uvedbe modela enotne revizije, ki se uporablja za proračun Unije, s čimer se bo končalo sedanje prekrivanje sistemov notranje kontrole na nacionalni ravni in na ravni Unije; poziva Komisijo, naj za vzorčenje pri revizijah raje sprejme pristop, ki temelji na oceni tveganja, kot pristop, ki temelji na statističnem vzorčenju;

63.

opozarja na mnenje, izraženo v odstavku 65 svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 (12) o razrešnici za proračunsko leto 2004, v katerem je nacionalne revizijske organe pozval, naj prevzamejo odgovornost za nadzor nad lokalno porabo sredstev EU, da ne bi bilo treba razmišljati o vzpostavljanju nacionalnih uradov Računskega sodišča; meni, da je treba v primeru, da nacionalni revizorski organi od javnih organov posamezne države članice ne želijo prevzeti nadzora odhodkov iz proračuna Unije, premisliti o reorganizaciji Računskega sodišča, tako da bodo nekateri njegovi člani odgovorni za določena politična področja, drugi pa za skupine držav članic; ugotavlja, da se je število članov Računskega sodišča v zadnjih letih dobesedno podvojilo, medtem ko se to ni zgodilo s številom političnih področij, kar pomeni, da ne presegajo zmogljivosti Računskega sodišča;

64.

je seznanjen s sodbo Sodišča evropske unije v združenih primerih Volker in Markus Schecke GbR C-92/09 in Harmut Eifert C-93/09 (13) ter s posledično potrebo po ravnovesju pri interesu Evropske unije za zagotavljanje preglednosti njenih dejanj ter zagotavljanju najboljše uporabe javnih sredstev, ne da bi vplivali na pravico zadevnih upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja na splošno ter natančneje do varstva njihovih osebnih podatkov (primer Volker in Markus Schecke GbR, odstavek 77 sodbe); vendar poudarja, da je Sodišče Evropske unije opozorilo na veljavnost načela preglednosti (primer Volker in Markus Schecke GbR, odstavek 68), kot je navedeno v členih 1 in 10 Pogodbe o Evropski uniji in v členu 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter je prav tako poudarilo, da objava poimenskih podatkov zadevnih upravičencev na internetu […] krepi javni nadzor uporabe tega denarja ter prispeva k najboljši uporabi javnih sredstev (primer Volker in Markus Schecke, odstavek 75);

65.

poziva Komisijo, naj upošteva zahtevo Sodišča Evropske unije in naj nemudoma predlaga merila, pri katerih morata interes javnosti in preglednost prevladati nad varovanjem osebnih podatkov koristnikov sredstev Unije; opozarja, da je Sodišče Evropske unije predlagalo merila, kot so obdobja, med katerimi so fizične osebe prejele sredstva Unije, pogostost te pomoči ali tip ali vsota pomoči (primer Volker in Markus Schecke GbR, odstavek 89);

66.

poziva Komisijo, naj opredeli merila, ki jih omenja Sodišče Evropske unije v finančni uredbi, sektorski zakonodaji ali katerem drugem aktu tako, da bo omogočila visoko raven preglednosti ter zagotovila, da se lahko podatki koristnikov, ki ustrezajo tem merilom, ponovno objavijo; poziva Komisijo, naj spremlja obveznosti držav članic glede pravilne in pravočasne objave podatkov in zahteva, naj Komisija Parlamentu predstavi rezultate tega spremljanja v naslednjem zbirnem poročilu;

67.

opozarja na svoje zahteve iz razrešnice za leto 2008, naj se struktura in predstavitev podatkov o koristnikih standardizirata na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih spletnih mestih, vključno s podatki prejemnikov in njihovih projektov

68.

ponovno poudarja svoje prepričanje, da je preglednost med glavnimi instrumenti za doseganje zakonitih in regularnih odhodkov, ter meni, da si je treba zastaviti cilj oblikovanja enotnega in celostnega spletnega sistema (centralna baza podatkov), do katerega bo vsak posameznik zlahka dostopal in ki bi zato javnosti omogočil, da bo imela enostaven dostop do celotnih in popolnih informacij o stroških Unije po proračunski vrstici in po upravičencu; vztraja, naj Komisija zbere podatke v zvezi z upravičenci do sredstev v tej centralni bazi podatkov ter zagotovi, da so zbrani podatki lahko dostopni in uporabniku prijazni; nadalje zahteva, da se podatki objavijo v primerljivem, berljivem, odprtokodnem formatu, po katerem je možno iskati, v enem od uradnih jezikov Unije;

69.

zaradi povečanja preglednosti predlaga, da centralna zbirka podatkov o upravičencih do sredstev omogoča ne le pregled denarnih tokov v zneskih, ampak tudi povezav med različnimi akterji v projektu na različnih ravneh ob sočasnem upoštevanju varstva zasebnosti;

70.

poziva Komisijo, naj se pri vzpostavljanju osrednje zbirke podatkov zgleduje po ameriški Službi za odgovornost in preglednost pri obnovi gospodarstva (American Recovery Accountability and Transparency Board) ter po njenem spletnem mestu (www.recovery.gov);

71.

poudarja, da je treba izpolniti tri cilje, če naj javnost zaupa proračunu Unije:

ugotavlja, da se bo kljub temu, da se zagotovita prva dva pogoja, veliko sredstev izgubilo, če se tretjemu pogoju ne bo posvetila ustrezna pozornost;

72.

poziva Komisijo, naj pregleda svoje sisteme za ocenjevanje učinkovitosti odhodkovnih programov, da bi ocenila, ali prispevajo dodano vrednost, so ekonomsko najugodnejši in dosegajo cilje, zaradi katerih so nastali; vztraja, da je treba te ocene neodvisno izvajati in nato ocenjevati; zato poziva, naj se neodvisne ocene predložijo v pregled Parlamentu in njegovim zadevnim odborom;

73.

je seznanjen s sklepi Evropskega sveta z dne 28. in 29. oktobra 2010 (EUCO 25/1/10) in s tem, da se „voditelji držav ali vlad strinjajo s potrebo, da države članice vzpostavijo stalni krizni mehanizem za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja“;

74.

poziva Svet in države članice, naj pri oblikovanju stalnega kriznega mehanizma ustrezno preučijo naslednja vprašanja:

75.

poziva Komisijo, naj revidira poročilo in usposabljanje osebja v zvezi z naslovom II: Pravice in obveznosti Kadrovskih predpisov, da bi zagotovila, da je vse osebje v celoti seznanjeno s pogoji v njem in zlasti z obveznostmi iz člena 22a(96); poziva Komisijo, naj pristojnim odborom Parlamenta posreduje podrobnosti o opravljenem delu na tem področju;

76.

pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče ni ugotovilo napak, ki bi lahko postavile pod vprašaj zanesljivost računovodskih izkazov, ki so bili predmet revizije sodišča, ter zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij;

77.

poziva urad generalnega sekretarja evropskih šol, naj nemudoma zagotovi temeljite spremljevalne ukrepe na podlagi priporočil Računskega sodišča iz leta 2008 in 2009;

78.

izpostavlja povečanje skupnih stroškov v primerih, ko so bili učitelji, ki so jih imenovale države članice, dolgo odsotni, in jih je bilo treba nadomestiti z učitelji, ki so delali s skrajšanim delovnim časom; pričakuje, da bodo šole lahko posredovale podatke o teh dodatnih stroških;

79.

ugotavlja, da je ugled Unije močno odvisen od javnega mnenja o njenih javnih uslužbencih; ugotavlja, da se določbe kadrovskih predpisov z zadnjo reformo niso prilagodile spremenjenemu delovnemu okolju, prav tako niso zagotovile enakopravnega plačila za isto delo; ugotavlja, da vsebujejo zastarele bonitete in privilegije; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za celovito posodobitev kadrovskih predpisov, vključno z ukinitvijo zastarelih bonitet in privilegijev;

80.

pozdravlja konkretne ukrepe in ustrezne časovne razporede, ki jih je predstavila Komisija, kot rezultat konstruktivnih razprav znotraj postopka razrešnic;

81.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v zadnjih letih uspela zmanjšati stopnjo napak na približno 2 %; vendar ugotavlja, da se je stopnja napak malo povišala v letu 2009;

82.

poziva Komisijo, naj ukrepa in zagotovi, da bo stopnja napak ohranila trend iz leta v leto in da nepravilnosti ne bo več;

83.

opozarja, da so bili skoraj vsi odhodki za kmetijstvo in razvoj podeželja izvršeni z deljenim upravljanjem;

84.

ugotavlja, da na podlagi rezultatov svoje revizije Računsko sodišče ocenjuje, da je najverjetnejša stopnja napak za „Kmetijstvo in naravne vire“ (temu področju politik je namenjena skoraj polovica proračuna) med 2 % in 5 %;

85.

ugotavlja tudi, da so bile v letu 2009 pri 66 pregledanih transakcijah (27 %) od 241 ugotovljene napake in da so bile pri 42 (64 %) takšnih transakcijah ugotovljene količinsko opredeljive napake, ki zadevajo zlasti napake pri upravičenosti, izhajajoče iz prevelike količine prijavljenih upravičenih zemljišč;