(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 258/2011 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“).

(2)

31. maja 2011 je bil objavljen popravek (3), da bi se popravile nekatere tiskarske napake, zlasti imena nekaterih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so bila v Prilogi I k začasni uredbi napačno črkovana.

(3)

Po preverjanju nekaterih trditev, prejetih po objavi popravka, ki so se izkazale za upravičene, je bilo ugotovljeno, da so bila napačno črkovana tudi nekatera druga imena. Pravilna imena vseh družb, za katere velja tehtana povprečna dajatev, so navedena v Prilogi I k tej uredbi.

(4)

Opozoriti je treba, da se je postopek začel na podlagi pritožbe, ki jo je Evropska zveza proizvajalcev keramičnih ploščic (CET) („pritožnik“) vložila v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 30 % celotne proizvodnje keramičnih ploščic Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Komisija je v zvezi z gibanji, pomembnimi za oceno škode, analizirala podatke, ki so zajemali obdobje od 1. januarja 2007 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje, zaslišanja s pooblaščencem za zaslišanje pa so bila organizirana na zahtevo dveh zainteresiranih strani.

(6)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve.

(7)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz keramičnih ploščic s poreklom iz Kitajske in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so strani lahko predložile svoja stališča po tem razkritju.

(8)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi upoštevane.

(9)

Pri izbiri vzorca proizvajalcev izvoznikov je bila vključena „skupina“ družb vložnic, ker sta proizvajalca, vključena v domnevno skupino, glede na njun skupni obseg izvoza skupaj predstavljala tretjega največjega izvoznika na trg Unije po obsegu. Ti družbi sta se sklicevali na povezavo na podlagi člena 143(1)(b) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4), ki določa, da se strani štejeta za povezani, če „pravno nastopata kot družbenika“. V preiskavi je bilo naknadno ugotovljeno, da družbi nista povezani v tem smislu in sta bila proizvajalca, kot je navedeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, obravnavana kot ločeni pravni osebi.

(10)

Več proizvajalcev izvoznikov je predložilo stališča z zahtevo, da bi bilo treba ti družbi izključiti iz vzorca, ker sta predložili napačne ali zavajajoče informacije. Ti proizvajalci so trdili tudi, da bi bilo treba zaradi tega tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunati brez upoštevanja teh dveh vzorčenih družb.

(11)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so informacije, ki sta jih ti strani predložili pred izbiro vzorca, zadostovale, da bi se obravnavali kot povezani, pri čemer sta bili vključeni v vzorec na podlagi njunega skupnega obsega izvoza na trg Unije. Po preveritvenih obiskih prostorov teh dveh družb na kraju samem je bilo vprašanje njune povezanosti podrobno preučeno. Informacije, ki sta jih družbi predložili v podporo svoji trditvi, da sta povezani, so bile preverjene, vendar v nasprotju z njunim mnenjem o tej zadevi niso zadostovale, da bi bili obravnavani kot povezani. Posledično je bilo sklenjeno, da se ti družbi ne moreta obravnavati kot povezani v smislu člena 143(1)(b) Uredbe (EGS) št. 2454/93. Ker sta družbi sodelovali v preiskavi, med drugim tudi s predložitvijo informacij v zvezi z njuno domnevno povezavo, velja, da ni razloga za njuno izključitev iz vzorca. Zato se ta trditev zavrne.

(12)

Poleg tega bi bilo tudi ob predvidevanju, da bi vključitev drugih družb v vzorec med preiskavo prispevala k znatno večjemu obsegu izvoza na trg Unije med obravnavanim OP, v razpoložljivem času težko preiskati morebitne novoizbrane družbe. Zato kljub dejstvu, da se je za ti družbi izkazalo, da nista povezani, vzorec še naprej izpolnjuje merila, predvidena v osnovni uredbi. Nazadnje je treba poudariti, da ni bilo dokazov o tem, da sta družbi namerno trdili, da sta povezani, da bi bili vključeni v vzorec.

(13)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi 5 in 6 začasne uredbe potrdita.

(14)

Ena stran je po uvedbi začasnih ukrepov trdila, da niti eden od proizvajalcev Unije, ki podpirajo pritožbo, ni predložil odgovorov v zvezi z vzorcem in da jih je zato treba obravnavati, kot da niso sodelovali v postopku. Ta argument se je po dokončnem razkritju ohranil.

(15)

V zvezi s trditvijo, da bi nepredložitev odgovorov v zvezi z vzorcem pomenila, da proizvajalci Unije, ki podpirajo pritožbo, niso sodelovali, je treba opozoriti, da je bil CET zakonit predstavnik vseh družb pritožnic. Kot je bilo zahtevano, je CET v imenu pritožnikov zagotovil tudi dopolnilne informacije v zvezi s podatki za OP. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, so bile informacije o izbiri vzorca potrebne le za družbe, ki še niso predložile vseh potrebnih informacij. Iz tega izhaja, da so proizvajalci pritožniki v celoti sodelovali, saj so zagotovili vse potrebne informacije v fazi pritožbe in ker je njihov zakoniti predstavnik med preiskavo v njihovem imenu ustrezno dopolnil podatke za OP.

(16)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da vzorec zaradi razdelitve industrije Unije v različne segmente in zaradi njegove geografske pokritosti ni statistično veljaven. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je industrija keramičnih ploščic Unije zelo razdrobljena, saj vključuje več kot 500 proizvajalcev. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila industrija zastopana v vseh treh segmentih industrije, tj. v velikih, srednjih in malih družbah. Da bi se zagotovilo, da v analizi škode ne bi prevladovali rezultati velikih družb, ampak bi se primerno upošteval položaj malih družb, ki imajo skupno največji delež proizvodnje Unije, je veljalo, da morajo biti v vzorcu zastopani vsi segmenti (male, srednje in velike družbe). V vsakem segmentu so bile izbrane največje družbe, če je bilo mogoče zagotoviti geografsko reprezentativnost.

(17)

Ena zainteresirana stran je trdila tudi, da Komisija ni uspela dokazati, da je vzorec ostal reprezentativen po umiku poljskega proizvajalca, in da vzorec vsekakor ni zadostno reprezentativen v smislu obsega prodaje na trgu Unije.

(18)

Res je, da se je en poljski proizvajalec odločil prekiniti sodelovanje, zato ga je bilo treba izključiti iz vzorca. Vendar ni potrebno, da vzorec odraža natančno geografsko porazdelitev in težo držav članic proizvajalk, da bi bil reprezentativen. Glede na to, da je geografska porazdelitev le eden od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev reprezentativnosti, tak pristop z upravnega vidika ne bi bil izvedljiv. Nasprotno, zadostuje, če vzorec v veliki meri odraža deleže glavnih udeleženih držav proizvajalk. Na podlagi ocene tega merila je bilo ugotovljeno, da umik poljske družbe ni vplival na splošno reprezentativnost vzorca. Na podlagi tega je potrjeno, da je bil vzorec proizvajalcev Unije dovolj reprezentativen v smislu člena 17 osnovne uredbe.

(19)

Kar zadeva trditev v zvezi s splošno reprezentativnostjo vzorca, je treba opozoriti, da je glede na dejstvo, da je industrija Unije zelo razdrobljena, neizogibno, da družbe v vzorcu predstavljajo sorazmerno majhen delež celotne proizvodnje Unije. Vsekakor pa člen 17 osnovne uredbe določa, da se lahko preiskave omejijo na vzorce, ki so statistično utemeljene ali predstavljajo največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati, vendar ne navaja posebne količinske mejne vrednosti, kar zadeva stopnjo takšnega reprezentativnega obsega. Na podlagi navedenega je potrjeno, da je bil izbrani vzorec reprezentativen v smislu člena 17 osnovne uredbe.

(20)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija v vzorec ni vključila proizvajalcev Unije, ki ponujajo nizke prodajne cene in poslujejo v državah, kot sta Poljska in Češka, in da zato izbrani vzorec ni reprezentativen v smislu povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije.

(21)

Komisija je v odgovor na navedeno trditev ugotovila, da so bile povprečne prodajne cene vzorca industrije Unije enako visoke kot povprečne cene iz javno dostopnih statističnih podatkov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 125, je preiskava vsekakor pokazala, da se tudi ob upoštevanju javno dostopnih cen za navedene države dokončne ugotovitve ne bi bistveno spremenile.

(22)

Številne strani so predložile pripombe v zvezi z metodologijo, uporabljeno za izbiro vzorca industrije Unije, v primerjavi z izbiro vzorca kitajskih izvoznikov, ki je temeljila izključno na obsegu izvoza.

(23)

Kar zadeva različne metodologije za izbiro vzorca proizvajalcev Unije na eni in vzorca kitajskih proizvajalcev izvoznikov na drugi strani, je treba opozoriti, da so bile metodologije uporabljene v skladu s cilji vzorčenja. Komisija je morala v zvezi z industrijo Unije oceniti položaj celotne industrije in zato so bila izbrana merila, ki bi zagotovila največjo reprezentativnost celotnega sektorja. Kar zadeva kitajske izvoznike, je veljalo, da je primerno izbrati vzorec na podlagi največjega obsega izvoza zadevnega izdelka, zato so bili vzorčeni največji izvozniki. Opozoriti je treba tudi, da člen 17 osnovne uredbe ne zahteva, da sta oba vzorca izbrana na podlagi enakih meril. Poleg tega so v tem primeru sodelujoče kitajske strani in kitajski organi pred dokončanjem vzorca kitajskih proizvajalcev izvoznikov imeli možnost predložitve pripomb v zvezi s predlaganim vzorcem. Pripombe so bile prejete v zvezi s sestavo vzorca, ne pa v zvezi z njegovo reprezentativnostjo.

(24)

Eno od združenj uvoznikov je po dokončnem razkritju trdilo, da člen 17 osnovne uredbe pomeni, da je treba vzorec proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov izbrati na podlagi enakih meril. Več kitajskih strani je po dokončnem razkritju še naprej trdilo, da je pri izbiri ustreznih vzorcev prišlo do različne obravnave kitajskih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije.

(25)

V odgovor na trditev po dokončnem razkritju, da bi bilo treba pri izbiri vzorcev proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov uporabljati enaka merila, se iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 23, šteje, da se ti vzorci lahko izberejo na podlagi različnih meril. V teh okoliščinah se ta trditev zavrne.

(26)

V zvezi z dejstvom, da glede reprezentativnosti vzorca, kot je navedeno v uvodni izjavi 23, niso bile prejete nobene pripombe, so te strani trdile, da kitajske strani v času izbire vzorcev niso bile obveščene, da se za izbiro vzorcev uporabljajo različna izbirna merila, in da zato v zvezi s tem niso mogle predložiti pripomb.

(27)

V zvezi z dejstvom, da kitajske strani niso bile obveščene o uporabi različnih meril pri izbiri vzorcev, je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe standardna praksa, da se o sestavi predlaganih vzorcev s stranmi posvetuje za njihovo kategorijo, npr. s proizvajalci izvozniki se posvetuje le o predlaganem vzorcu proizvajalcev izvoznikov. V teh okoliščinah se trditev teh strani o nezmožnosti predložitve pripomb glede različnih izbirnih meril za različne vzorce v času izbire vzorcev ne upošteva.

(28)

Ena zainteresirana stran je po dokončnem razkritju trdila, da je Komisija s tem, ko je pri izbiri vzorca upoštevala različne segmente, kršila člen 4(1) osnovne uredbe, ki določa, da je treba analizo izvesti v povezavi z industrijo Unije kot celoto in ne v povezavi z nekaterimi skupinami ali vrstami družb.

(29)

Trditev, da razdelitev vzorca v tri segmente krši člen 4(1) osnovne uredbe, ni utemeljena. Kot izhaja iz uvodne izjave 23, je izbrani vzorec predstavljal celotno industrijo Unije in ne le posebne skupine družb, kot je trdila zadevna stran. Poleg tega člen 17(1) osnovne uredbe izrecno dopušča izbiro vzorca za določitev škode. Ta trditev je bila zato neutemeljena in kot taka zavrnjena.

(30)

Ista zainteresirana stran je po dokončnem razkritju izpodbijala dejstvo, da je bila pri izbiri vzorca upoštevana geografska porazdelitev, pri čemer je trdila, da je Unija enoten trg in da člen 17(1) osnovne uredbe dopušča izbiro vzorca le na podlagi največjega reprezentativnega obsega.

(31)

Kar zadeva trditev o uporabi merila geografske porazdelitve, je treba opozoriti, da gre za razdrobljeno industrijo in da se za oceno reprezentativnosti izbranih družb uporablja geografska porazdelitev proizvajalcev med državami članicami, da bi se odražale različne razmere, ki se lahko pojavijo v Uniji. Vzorec zajema države članice, ki predstavljajo približno 90 % proizvodnje Unije; po umiku poljske družbe je ta stopnja ostala visoka pri približno 80 %. Tako je metodologija, ki jo je uporabila Komisija, zagotovila, da je bil vzorec reprezentativen za proizvodnjo Unije kot celoto in je bil v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Zato je bila trditev zavrnjena.

(32)

Ena zainteresirana stran je po dokončnem razkritju trdila, da so bile v vzorec proizvajalcev Unije vključene le srednje in male družbe, ki so domnevno imele višje stroške in cene kot velike kitajske družbe.

(33)

Ta argument ni bil podprt z dokazi. Opozoriti je treba, da je vzorec vključeval družbe iz vseh segmentov. Poleg tega lahko na stroške poleg velikosti družbe vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so stroški surovin, amortizacija ali izkoriščenost zmogljivosti.

(34)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da zaradi pomanjkanja informacij o identiteti pritožnika zainteresirane strani ne morejo v celoti uveljavljati svojih pravic do obrambe. Trdila je tudi, da zahteva po anonimnosti ni upravičena, saj nekateri proizvajalci niso zahtevali nerazkrivanja njihovega imena.

(35)

Ena stran je ponovila svojo trditev, da ni bilo razlogov za odobritev zaupnosti v zvezi z imeni proizvajalcev pritožnikov in podpornikov pritožbe. Zlasti je trdila, da v dokumentacijo, ki je bila na voljo za preglede zainteresiranih strani, niso bili vključeni dokazi, ki bi podpirali zahteve za zaupnost. Trdila je tudi, da je nepoznavanje identitete vzorčenih družb pomenilo, da druge zainteresirane strani niso mogle predložiti pripomb glede pravilnosti ocene mikrokazalnikov.

(36)

Ista stran je v odgovor na dokončno razkritje podvomila, ali so vse povezane družbe vzorčenih proizvajalcev predložile izpolnjen vprašalnik.

(37)

Opozoriti je treba, da člen 19 osnovne uredbe omogoča zaščito zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali pa osebi, od katere je te informacije prejela. Velika večina pritožnikov je želela, da njihova identiteta ostane zaupna, in predložila ustrezne dokaze, da bi v primeru razkritja imen teh proizvajalcev res obstajala znatna možnost povračilnih ukrepov, med drugim v obliki izgube njihove prodaje. Službe Komisije so zato zahtevo teh družb sprejele.

(38)

V zvezi s trditvijo, da nekateri proizvajalci niso zahtevali zaupne obravnave njihovega imena, je treba opozoriti, da to dejstvo ne vpliva na pravico drugih družb, da zahtevajo to obravnavo, če navedejo zadostne razloge. Ocena takšnih zahtev je bila izvedena za vsak primer posebej, zato se trditev zavrne.

(39)

Kar zadeva vprašanje, ali so vse povezane družbe vzorčenih proizvajalcev Unije predložile izpolnjen vprašalnik, je treba opozoriti, da dejstvo, da ga nekatere povezane strani niso predložile, Komisiji načeloma ne preprečuje, da pride do zanesljivih sklepov o škodi, če je predložene vprašalnike mogoče preveriti. To velja zlasti za primere, kadar so povezane družbe ločene pravne osebe z ločenim računovodstvom.

(40)

Ena stran, ki zastopa interese proizvajalcev izvoznikov, je trdila, da bi bilo treba v obseg te preiskave vključiti uvoz zadevnega izdelka iz Turčije.

(41)

Kar zadeva nevključitev uvoza s poreklom iz Turčije v pritožbo, je treba opozoriti, da v začetni fazi v zvezi s to državo ni bilo dokazov o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ki bi upravičili začetek protidampinškega postopka za ta uvoz. Zato je trditev, da bi bilo treba Turčijo vključiti v obseg preiskave, zavrnjena.

(42)

Ena zainteresirana stran je po uvedbi začasnih ukrepov navedla, da je prišlo do sprememb oznak KN, ki zajemajo zadevni izdelek, iz uredbe o uvedbi začasnih ukrepov v primerjavi z oznakami iz obvestila o začetku, ter vprašala po vzrokih za te razlike in ali vsebujejo spremembo obsega izdelka.

(43)

V zvezi s tem je treba poudariti, da razlike med oznakami KN iz uredbe o uvedbi začasnih ukrepov in oznakami KN, navedenimi v obvestilu o začetku, niso povezane s spremembo opredelitve izdelka ali obsega preiskave. Spremembe ne vplivajo na vrste obravnavanih ploščic, temveč se nanašajo le na potrebo po upoštevanju splošnih sprememb kombinirane nomenklature, ki so bile uvedene z Uredbo Komisije (EU) št. 861/2010, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2011 (5).

(44)

Zainteresirana stran je zahtevala izključitev nekaterih keramičnih mozaikov iz obsega izdelkov. Stran je trdila, da bi v primeru ukrepov ta kategorija zadevnega izdelka izgubila konkurenčnost glede na druge izdelke, s katerimi je zamenljiva, in da v tem segmentu nikakor ne prihaja do dampinga.

(45)

V zvezi s to zahtevo je preiskava pokazala, da glede na enake osnovne fizične in tehnične značilnosti keramičnih mozaikov in drugih vrst keramičnih ploščic sprememba opredelitve izdelka ni utemeljena. V zvezi z domnevno odsotnostjo dampinga v tem segmentu, o kateri niso bili predloženi dokazi, pa mora analiza dampinga in škode odražati položaj za izdelek kot celoto. Zato se ta zahteva zavrne.

(46)

Ob upoštevanju navedenega in ker v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo nadaljnjih pripomb, se uvodne izjave 25 do 32 uredbe o uvedbi začasnih ukrepov potrdijo.

(47)

Ker v zvezi s tržnogospodarsko obravnavo ni bilo nadaljnjih pripomb ali ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 33 do 40 začasne uredbe potrdijo.

(48)

V zvezi z odločitvijo o odobritvi ali zavrnitvi IO posameznim družbam niso bile prejete nobene pripombe.

(49)

Vendar sta dva uvoznika podvomila v veljavnost celotne analize IO Komisije, pri čemer sta trdila, da Unija vsako leto razporeja subvencije prek sistema strukturnih skladov.

(50)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 9(5) osnovne uredbe določa pogoje, ki jih je treba izpolniti za upravičenost do statusa IO. Domnevni obstoj subvencioniranja v Uniji za navedeno preiskavo ni pomemben. Zato se ta trditev zavrne, sklepi iz uvodnih izjav 41 do 44 začasne uredbe pa se ohranijo.

(51)

Zahtevke za IP je v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe predložilo osem sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Sklenjeno je bilo, da se IP izvede za enega proizvajalca izvoznika, tj. Kito Group, ker izvedba ni predstavljala prevelike obremenitve. Ta skupina je predstavljala daleč največji obseg izvoza med osmimi proizvajalci, ki so zahtevali IP.

(52)

Ta skupina je zahtevala IO. Po preučitvi tega zahtevka je bilo prvotno sklenjeno, da se skupini Kito Group odobri IO, ker niso bilo ugotovljeni razlogi, zakaj tej družbi ne bi smela biti odobrena IO.

(53)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da člen 17(3) osnovne uredbe očitno ne dopušča omejenega števila zahtevkov za IP v primerih, kadar je prejeto veliko število zahtevkov. Pritožnik je trdil, da to stališče podpirajo tudi številne predhodne protidampinške preiskave. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za merilo iz člena 17(3) osnovne uredbe, na podlagi katerega se zahtevki za IP preučijo ali ne, velja, ali bi te preučitve predstavljale preveliko obremenitev in bi onemogočile, da se preiskava v primernem času zaključi. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 51, v tej preiskavi preučitev enega od osmih zahtevkov za IP ni predstavljala prevelike obremenitve. V zvezi s predhodnimi preiskavami, v katerih so bili obravnavani zahtevki za IP, je treba opozoriti, da je treba obseg obremenitve, ki jo predstavljajo takšni zahtevki, in potrebo po pravočasnem zaključku preiskave oceniti za vsak primer posebej. Ob upoštevanju navedenega se trditve pritožnika zavrnejo.

(54)

Po dokončnem razkritju so bili prejeti informacije in dokazi, da skupina Kito Group morda ni razkrila vseh povezanih družb skupine, zaradi česar so ugotovitve za skupino morda nepopolne. Skupina je imela priložnost, da predloži pripombe na te informacije in je bila obveščena, da bo morda treba uporabiti člen 18 osnovne uredbe. Skupina Kito Group je v odgovoru potrdila, da v vprašalniku o dampingu ni razkrila dveh povezanih družb, vendar je navedla, da gre zgolj za spregled brez posledic, saj nista bili vključeni v proizvodnjo in/ali trženje zadevnega izdelka, zato to ne bi smelo vplivati na ugotovitve. Vendar dejstvo, da ti družbi nista bili razkriti, ni omogočilo pravilne ocene in preveritve dejavnosti skupine v zvezi z zadevnim izdelkom. Tako se sklene, da skupina ni predložila potrebnih informacij v ustreznih rokih, zato ugotovitve o družbi v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljijo na razpoložljivih dejstvih.

(55)

Dva uvoznika sta predložila pripombe zoper izbiro Združenih držav Amerike („ZDA“) kot primerljive države, pri čemer sta trdila, da ZDA niso ustrezne kot primerljiva država zaradi njihove zanemarljive lastne proizvodnje in nekonkurenčnosti na svetovnem trgu. Trdila sta tudi, da so bile ZDA izbrane na nesprejemljiv način in da je bilo pomanjkanje drugih primerljivih držav posledica neupravičenega pritiska združenja proizvajalcev Unije na proizvajalce iz drugih morebitnih primerljivih držav, da bi jih odvrnili od morebitnega sodelovanja. Dva uvoznika sta trdila, da Komisija ni upoštevala informacij morebitnih sodelujočih držav ter da javno dostopni podatki nacionalnih ali nadnacionalnih združenj proizvajalcev v tretjih državah niso bili upoštevani.

(56)

Kar zadeva zadnji argument, je treba opozoriti, da so za izvedbo preiskave stopnje dampinga potrebne informacije, ki so specifične za družbe. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(57)

V zvezi s trditvami o neupravičenem pritisku združenja proizvajalcev Unije, namen katerega naj bi bilo odvračanje od sodelovanja, je treba opozoriti, da niso bili predloženi nobeni dokazi. Zato teh pripomb ni bilo mogoče upoštevati.

(58)

Ta uvoznika sta trdila tudi, da je letni obseg proizvodnje keramičnih ploščic v ZDA znašal približno 60 milijonov m2 na leto in ne 600 milijonov m2, kot je navedeno v uvodni izjavi 51 začasne uredbe. To je bilo preverjeno, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ta trditev pravilna.

(59)

Kar zadeva ustreznost ZDA kot primerljive države glede na znatno nižjo stopnjo proizvodnje, je treba poudariti, da je trg ZDA zelo konkurenčen, saj obstaja več lokalnih proizvodnih družb, količine uvoza pa so znatne. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 52 začasne uredbe, ni nobenih dokazov o netarifnih ovirah, ki bi znatno ovirale konkurenco na trgu. V teh okoliščinah splošna sklepna ugotovitev, da so ZDA ustrezna primerljiva država, kljub nižjemu obsegu proizvodnje ostaja nespremenjena.

(60)

Dva uvoznika sta trdila, da so bile prodajne cene na enoto ploščic, proizvedenih v ZDA, na domačem trgu ZDA veliko višje kot na trgu Unije in da v primerjavi z izvoznimi cenami kažejo na obstoj dampinga. Za ta argument je bilo ugotovljeno, da ni pomemben za namen tega postopka, ker bi bilo takšne trditve ob predvidevanju, da bi za njih obstajali dokazi prima facie, mogoče temeljito preiskati le z ločenim protidampinškim postopkom v zvezi z ZDA. Zato ta argument ni bil upoštevan.

(61)

Ta uvoznika sta trdila tudi, da je sodelujoči proizvajalec iz ZDA v lasti proizvajalcev Unije ali je z njimi povezan in da je zato preiskava napačna, saj pridobljeni podatki niso neodvisni.

(62)

Opozoriti je treba, da so bili podatki, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec iz ZDA, preverjeni na kraju samem. Za to trditev je bilo ugotovljeno, da ni pomembna, in zato ni bila upoštevana.

(63)

Ta uvoznika sta trdila tudi, da je bil obseg izvoza ZDA omejen. Ta argument se je štel kot nepomemben za izbiro primerljive države, ker se podatki primerljive države uporabljajo za določitev normalne vrednosti in ne izvoznih cen. Zato je bil zavrnjen.

(64)

Nazadnje sta ista uvoznika trdila, da ohranjanje zaupnosti identitete sodelujočega primerljivega proizvajalca ter obsega, vrednosti in kakovosti njegove proizvodnje ni bilo upravičeno. Opozoriti je treba, da je sodelujoči primerljivi proizvajalec zahteval zaupnost zaradi bojazni pred trgovinskimi povračilnimi ukrepi, pri čemer je bilo za to zahtevo ugotovljeno, da je upravičena. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bi predložitev podatkov, ki jih uvozniki zahtevajo, celo v obliki razponov, lahko privedla do identifikacije proizvajalca iz primerljive države. Zato trditev uvoznikov ni bila upoštevana.

(65)

Navedena uvoznika sta po dokončnem razkritju ponovila več svojih že navedenih trditev, vendar nista zagotovila nobenih nadaljnjih utemeljenih dokazov. Zato njune trditve ostajajo zavrnjene.

(66)

Poleg tega sta ta uvoznika trdila tudi, da je sodelujoči ameriški proizvajalec domnevno pod nadzorom proizvajalca Unije, zato je izbira te ameriške družbe kot ustreznega proizvajalca iz primerljive države napačna. Zlasti sta trdila, da ameriška družba ni gospodarsko neodvisna in zato ne more predstavljati merila za damping. Uvoznika utemeljujeta to trditev s sklicevanjem na tretji in četrti odstavek člena 2(1) osnovne uredbe. V odgovor na to trditev je treba najprej navesti, da je sodelujoči ameriški proizvajalec, kot je navedeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe in uvodni izjavi 69, zahteval anonimnost in da je bila ta zahteva odobrena. V teh okoliščinah obstoja povezave med ameriško družbo in proizvajalcem Unije ni mogoče ne potrditi ne zanikati. Vendar je treba opozoriti, da se navedene določbe osnovne uredbe nanašajo na to, kako je treba obravnavati prodajne cene preiskovane družbe, kadar prodaja povezani strani. Te določbe se ne nanašajo na morebitno povezavo med proizvajalcem iz primerljive države in proizvajalcem Unije. Zato se trditev zavrne.

(67)

Eno združenje uvoznikov je po dokončnem razkritju podalo številne trditve. Najprej je trdilo, da ZDA zaradi domnevno majhnega obsega prodaje ameriških proizvajalcev na svojem domačem trgu v primerjavi s kitajskim izvozom v Unijo ne predstavljajo ustreznega trga primerljive države. V zvezi s tem je pri preučitvi morebitnih primerljivih držav eden od preučevanih elementov med drugim tudi stopnja konkurence. Podobne stopnje domače prodaje domače industrije in uvoza iz preiskovane države niso predpogoj za obravnavanje države kot ustrezne primerljive države. Kar zadeva te trditve, je bilo v okviru te preiskave ugotovljeno, da je ameriški trg, kot je navedeno v uvodni izjavi 59, dovolj konkurenčen ter je tako ustrezna izbira. Zato se ta trditev zavrne.

(68)

Združenje uvoznikov je trdilo tudi, da dejstvo, da je uvoz na ameriški trg znaten, po njegovem mnenju ni pomembno za izbiro ZDA kot primerljive države. Kar zadeva to trditev, je treba opozoriti, da je stopnja uvoza dejansko eden od pomembnih dejavnikov, ki se preučujejo pri izbiri ustrezne primerljive države. Kombinacija domače proizvodnje in velikega obsega uvoza prispeva h konkurenčnemu trgu, kot je navedeno v uvodni izjavi 59. Zato se ta trditev zavrne.

(69)

Združenje uvoznikov je hotelo vedeti tudi, katere dokaze je predložil sodelujoči proizvajalec iz primerljive države, da bi dokazal tveganje v zvezi s trgovinskimi povračilnimi ukrepi, kot je navedeno v uvodni izjavi 64. V zvezi s tem je ameriška družba poudarila, da je na ameriškem trgu veliko kitajskih proizvajalcev izvoznikov, s katerimi ameriška družba konkurira za iste stranke. V teh okoliščinah je ameriška družba izjavila, da se boji trgovinskih povračilnih ukrepov, če bi bila njena identiteta razkrita. Kar zadeva predložene dokaze o tveganju v zvezi s povračilnimi ukrepi, je treba opozoriti, da je bilo za morebitno tveganje, ki izhaja iz dejstva, da ameriška družba in kitajski proizvajalci izvozniki, ki so dejavni na ameriškem trgu, konkurirajo za iste stranke, ugotovljeno, da je verjetno. V teh okoliščinah je bila zahteva družbe po anonimnosti sprejeta.

(70)

Združenje je trdilo tudi, da ameriški izdelek ni „podobni izdelek“ uvoženemu izdelku iz Kitajske, saj je povprečna domača prodajna cena doma proizvedenih keramičnih ploščic v ZDA domnevno nekajkrat višja od cene uvoza Unije iz Kitajske. V zvezi s tem dejstvo, da se ti ceni razlikujeta, ni razlog, da se ameriški izdelek ne bi obravnaval kot podoben zadevnemu izdelku. Kot je navedeno v uvodni izjavi 32 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek in med drugim izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu ZDA, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo. Zato veljata za podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Zato se trditev združenja zavrne.

(71)

Nazadnje je združenje hotelo vedeti, zakaj se ob nesodelovanju tretjih držav, razen ZDA, Unija ni štela kot ustrezna primerljiva država. V zvezi s tem ni bilo potrebe po preučitvi morebitnih drugih ustreznih trgov, saj je bilo za ZDA, kot je navedeno v uvodni izjavi 59, ugotovljeno, da je ustrezna primerljiva država. Zato je trditev združenja zavrnjena.

(72)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb, je potrjeno, da je bila izbira ZDA kot primerljive države ustrezna in razumna v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, pri čemer se uvodne izjave 45 do 54 začasne uredbe potrdijo.

(73)

Dva uvoznika sta trdila, da brez informacij o obsegu proizvodnje proizvajalca iz ZDA zainteresirane strani niso mogle preveriti, ali bi zaradi ekonomije obsega lahko obstajala znatna razlika med proizvodnimi stroški proizvajalca iz ZDA v primerjavi z vzorčenimi kitajskimi proizvajalci, ki so letno proizvedli več kot 10 milijonov m2 keramičnih ploščic. Ta uvoznika sta trdila tudi, da obsega proizvodnje primerljivega proizvajalca in kitajskih proizvajalcev glede na manjši obseg proizvodnje primerljivega proizvajalca ali v primerljivi državi nista primerljiva. Opozoriti je treba, da je obseg proizvodnje sodelujočega primerljivega proizvajalca zaupen in ga ni mogoče razkriti. Opozoriti je treba tudi, da je kitajska industrija zelo razdrobljena in da je večinoma sestavljena iz MSP. Zato je bilo za te argumente ugotovljeno, da so neutemeljeni.

(74)

Ta uvoznika sta izpostavila, da je določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov ene same družbe napačna, saj drugi pododstavek člena 2(1) osnovne uredbe določa, da mora normalna vrednost temeljiti na cenah „drugih prodajalcev ali proizvajalcev“.

(75)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da ta postopek zadeva uvoz iz države brez tržnega gospodarstva, pri katerem je treba normalno vrednost določiti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(76)

Eno združenje uvoznikov je po dokončnem razkritju izjavilo, da po njegovem mnenju normalna vrednost v primerljivi državi ne more temeljiti na podatkih, ki jih je zagotovila ena družba. Vendar se ta trditev iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 75, zavrne.

(77)

Nazadnje sta ta uvoznika trdila, da izdelek primerljivega proizvajalca ni dovolj reprezentativen, ker naj bi po njunih domnevah služil izključno visokocenovnemu segmentu. Ker je bila zahteva primerljivega proizvajalca po zaupnosti odobrena, se ta trditev niti ne potrdi niti zavrne. Tudi če bi bila trditev pravilna, so bile, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61 začasne uredbe, za upoštevanje vseh vrst ploščic, vključno s preprodajo blagovne znamke, vsekakor izvedene prilagoditve konstruirane normalne vrednosti, kadar je bilo to upravičeno. Za to trditev je bilo ugotovljeno, da ni upravičena, zato je bila zavrnjena.

(78)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da so službe Komisije napačno razvrstile prodajo nekaterih vrst keramičnih ploščic v Uniji v OP in da bi bilo treba stopnjo dampinga za družbo ustrezno popraviti. V zvezi s tem je bilo med preveritvenim obiskom prostorov družbe ugotovljeno, da je družba napačno razvrstila nekatere keramične ploščice in da je bila družba o tem obveščena. Te keramične ploščice so bile nato pravilno ponovno razvrščene za namene natančnega izračuna dampinga. Zato se trditev družbe zavrne.

(79)

Isti proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da nekatere izvozne prodajne transakcije v Uniji v OP niso bile upoštevane pri izračunu stopnje dampinga za družbo. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da te transakcije niso bile upoštevane, ker so se računi nanašali na datume po koncu OP. Zato se trditev družbe zavrne.

(80)

Ker v zvezi z izvoznimi cenami ni bilo pripomb, se uvodna izjava 59 začasne uredbe potrdi.

(81)

Predložene so bile pripombe v zvezi s primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

(82)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba za izračun vrednosti CIF upoštevati dejstvo, da je bil izvoz izveden prek nepovezanih trgovcev. Za to trditev je bilo ugotovljeno, da je upravičena, pri čemer so se pozneje ponovno izračunale vrednosti CIF za tega izvoznika. Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da se ta ponovni izračun izvoznih cen ne bi smel izvesti, saj informacije, ki so jih zagotovili nepovezani trgovci, niso bile zanesljive glede na to, da so informacije domnevno zagotovili le nekateri trgovci, prek katerih proizvajalec izvoznik prodaja. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so informacije o ceni zagotovili vsi nepovezani trgovci, prek katerih je proizvajalec izvoznik prodajal. V teh okoliščinah je trditev zavrnjena.

(83)

Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da pri izračunu vrednosti CIF niso bili pravilno upoštevani stroški zavarovanja. Za to trditev je bilo ugotovljeno, da je upravičena, pri čemer so bile vrednosti CIF za tega izvoznika ustrezno popravljene.

(84)

Ena skupina izvoznih družb je trdila, da so bili stroški zavarovanja, vključeni v njene vrednosti CIF, napačno izračunani. Za to trditev je bilo ugotovljeno, da je upravičena, pri čemer so bile vrednosti CIF ponovno izračunane. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da pri določitvi vrednosti cene franko tovarna za eno od družb iz skupine niso bili upoštevani manipulativni stroški. Tudi to je bilo popravljeno.

(85)

Dva uvoznika sta trdila, da bi bilo treba pri izračunu izvoznih cen upoštevati gibanje menjalnega tečaja ameriškega dolarja med OP. Vendar je treba opozoriti, da so bili za pretvorbe valut med OP v skladu s standardno prakso Komisije uporabljeni mesečni menjalni tečaji, zato je bilo gibanje menjalnega tečaja med OP dejansko upoštevano.

(86)

En proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju trdil, da je glede na to, da normalna vrednost temelji na podatkih enega proizvajalca iz primerljive države in da zato natančnih podatkov zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti, pomembno zagotoviti, da se po potrebi izvedejo prilagoditve za zagotovitev primerljivosti izdelka za namene izračunov dampinga. V zvezi s tem so bile prilagoditve, kot je navedeno v uvodni izjavi 61 začasne uredbe, po potrebi izvedene za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno.

(87)

Dva uvoznika sta po dokončnem razkritju trdila, da sodelujoči ameriški proizvajalec služi izključno visokocenovnemu sektorju keramičnih ploščic, medtem ko kitajski proizvajalci izvozniki služijo nizkocenovnemu segmentu. V zvezi z zagotavljanjem poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno sta ta uvoznika trdila, da jima potrebne prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe niso bile razkrite. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so v uvodni izjavi 61 začasne uredbe pojasnjene prilagoditve, ki so bile izvedene za zagotovitev poštene primerjave.

(88)

Ob upoštevanju vseh navedenih pripomb so dokončne stopnje dampinga za sodelujoče vzorčene proizvajalce, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(89)

Zaradi sprememb pri izračunu stopenj dampinga, kot je navedeno v uvodni izjavi 88, tehtana povprečna stopnja dampinga vzorca, ki temelji na stopnjah dampinga štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, znaša 30,6 %. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila stopnja dampinga za družbo Heyuan Becarry Co. Ltd., ki ji ni bila odobrena niti TGO niti IO, izračunana na način, opisan v uvodni izjavi 88 začasne uredbe. V skladu s prvim stavkom člena 9(6) osnovne uredbe je bila ta stopnja dampinga uporabljena za izračun tehtane povprečne stopnje dampinga strani v vzorcu, ki se nanaša na sodelujoče izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec. Poleg tega, ker družbi Heyuan Becarry Co. Ltd. ni bila odobrena TGO in je bilo ugotovljeno, da je bila v njene odločitve o izvozu zelo vpletena država, bi se za uvozne dajatve za Heyuan Becarry Co. Ltd. morale uporabljati enake dajatve, ki se uporabljajo za uvoze sodelujočih izvoznikov, ki niso bili izbrani v vzorcu.

(90)

V zvezi z metodo izračuna stopnje dampinga za družbo Heyuan Becarry Co. Ltd., ki je bila, kot je bilo že navedeno, sodelujoči proizvajalec izvoznik, ki je bil vključen v vzorec, vendar mu ni bila odobrena IO, kot je navedeno v uvodni izjavi 65 začasne uredbe, bi se moralo sklicevanje iz navedene uvodne izjave na uvodno izjavo 64 navedene uredbe nanašati na uvodno izjavo 62.

(91)

Za družbo iz uvodnih izjav 51 do 54, ki je bila individualno preiskana, se glede na uporabo člena 18 osnovne uredbe uporablja stopnja dampinga na ravni države.

(92)

Ker v zvezi z izračunom stopnje dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike ni bilo pripomb, se uvodni izjavi 66 in 67 začasne uredbe potrdita.

(93)

Ob upoštevanju pripomb, navedenih v uvodnih izjavah 81 do 85, je stopnja dampinga na ravni države določena na 69,7 %.

(94)

Prejete so bile številne trditve, da je 13 proizvajalcev izvoznikov, vključenih na seznam družb, ki so upravičene do tehtane povprečne začasne dajatve, iz Priloge k začasni uredbi, zgolj trgovcev in ne proizvajalcev, zaradi česar ne bi smeli biti vključeni v Prilogo.

(95)

Po nadaljnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da te trditve držijo v primeru petih družb. Te družbe so bile obveščene o nameri, da bodo odstranjene iz zadevne priloge, pri čemer so imele možnost za predložitev pripomb. Tri od teh družb niso predložile nadaljnjih pripomb, medtem ko sta dve družbi v zvezi s tem podali nadaljnje trditve. Te nadaljnje trditve niso vsebovale dovolj dokazov, da bi pokazale, da so te družbe dejansko proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka, zato so bile zavrnjene. Teh pet družb je bilo ustrezno odstranjenih s seznama družb, ki so upravičene do tehtane povprečne dokončne dajatve.

(96)

Od razkritja začasnih ugotovitev je bila povezava med skupino dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov domnevno prekinjena zaradi sprememb v delniški strukturi. Posledično je ena od teh družb zahtevala individualno dajatev, neodvisno od dajatve za drugo družbo.

(97)

Glede na predložene informacije se zdi, da so bile povezave med tema dvema družbama prekinjene po OP. Učinek te domnevne delitve v strukturi skupine in zahtevek ene od družb po določitvi individualne stopnje dajatve je treba natančno preučiti. V zvezi s tem se lahko v primeru, da ena družba ali obe zahtevata pregled njunega položaja po domnevni delitvi, to pravočasno obravnava v skladu z osnovno uredbo. V teh okoliščinah je zahtevek družbe po določitvi individualne dajatve v tej preiskavi zavrnjen.

(98)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da bi bilo treba za enega od povezanih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 97 izračunati ločeno dajatev, saj obstajajo dokazi, da je njegova stopnja dampinga višja od drugega proizvajalca izvoznika. V zvezi s tem je treba opozoriti, da če v okviru preiskave za proizvajalce izvoznike, ki so med OP povezani, ne bi bila izračunana ena tehtana povprečna stopnja dampinga in dajatev, bi se lahko proizvajalec izvoznik, za katerega velja višja dajatev, izognil dajatvam. Ker je bilo za zadevna proizvajalca izvoznika v tej preiskavi ugotovljeno, da sta bila med OP povezana, ni razlogov za določitev ločenih dajatev za vsakega posebej. Kot je navedeno v uvodni izjavi 97, se lahko v primeru, da ena družba ali obe zahtevata pregled njunega položaja po njuni domnevni delitvi, to obravnava v skladu z osnovno uredbo. V teh okoliščinah je trditev pritožnika zavrnjena.

(99)

Ker v zvezi s proizvodnjo Unije in industrijo Unije ni bilo pripomb ali novih ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 68 do 70 začasne uredbe potrdijo.

(100)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo pripomb ali ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 71 in 72 začasne uredbe potrdijo.

(101)

Ena zainteresirana stran je podvomila v analizo uvoza, pri čemer je trdila, da v pritožbi in začasni uredbi ni podatkov o obsegu uvoza, saj se meritev v m2 nanaša na površino in ne na obseg.

(102)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je razvoj dogodkov v zvezi s ceno in obsegom uvoza iz Kitajske le posledica normalnih tržnih nihanj ter da ga zato ni mogoče obravnavati kot damping s strani kitajskih izvoznikov.

(103)

Ena stran je po dokončnem razkritju podvomila v zanesljivost statističnih podatkov Eurostata, pri čemer je trdila, da so dejanske kitajske uvozne cene višje in da so zato primerljive z uvoznimi cenami iz drugih tretjih držav. Poleg tega je trdila, da bi to vplivalo na ugotovljene stopnje dampinga.

(104)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je njena lastna analiza statističnih podatkov Eurostata v zvezi s tržnim deležem in uvozno ceno nekoliko drugačna od analize iz začasne uredbe ter da je treba te ugotovitve ustrezno spremeniti.

(105)

Druga zainteresirana stran je trdila, da službe Komisije niso upoštevale povišanja cen kitajskega uvoza po OP, tj. leta 2010.

(106)

Kar zadeva trditev o merski enoti, uporabljeni za določitev obsega uvoza, se izraz „obseg“ iz člena 3(2) osnovne uredbe nanaša na „količino“ in ne na „prostornino“. Za vsak izdelek je treba uporabiti najbolj reprezentativno mersko enoto. V zvezi z zadevnim izdelkom subjekti na svetovnem trgu stalno uporabljajo kvadratne metre (m2). Zaradi tega je bila ta enota obravnavana kot najustreznejša za namen te preiskave, trditev v zvezi s tem pa je bila zavrnjena.

(107)

Kar zadeva razvoj dogodkov v zvezi s ceno in obsegom uvoza iz Kitajske, je res, da so razlike omejene, če se obravnavajo v absolutnem smislu. Kitajski uvoz se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %. Vendar je bilo treba sklepno ugotovitev v zvezi z obsegom kitajskega uvoza obravnavati v okviru splošnega zmanjšanja potrošnje na trgu Unije. Dejstvo, da se je kitajski uvoz v tem obdobju zmanjšal le za 3 %, medtem ko je splošna potrošnja upadla za 29 %, je očitno vplivalo na njegovo navzočnost na trgu Unije. Tako je z ohranjanjem stabilnosti uvoza kitajski uvoz lahko pridobil tržni delež v obdobju, v katerem so drugi subjekti imeli izgubo.

(108)

Kar zadeva razvoj kitajskih cen, so povprečne uvozne cene, navedene v uvodni izjavi 73 začasne uredbe, temeljile na statističnih podatkih Eurostata. Zastavljena so bila vprašanja v zvezi s točnostjo povprečnih uvoznih cen pri uvozu v nekatere države članice, vendar niso bile potrjene nobene spremembe uradnih statističnih podatkov. Opozoriti je treba, da so bili podatki Eurostata vsekakor uporabljeni le za določitev splošnih gibanj in da bi tudi v primeru prilagoditve kitajskih uvoznih cen navzgor slika o škodi kot celota ostala nespremenjena, vključno z visokimi stopnjami za nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen. V zvezi s tem je treba opozoriti, da pri izračunu škode in stopenj dampinga podatki Eurostata niso bili uporabljeni. Za določitev višine stopenj so bili uporabljeni le preverjeni podatki obiskanih družb. Zato tudi v primeru, da bi bile ugotovljene razlike v statističnih podatkih, to ne bi vplivalo na višino razkritih stopenj.

(109)

Kar zadeva trditev, da službe Komisije niso upoštevale podatkov Eurostata iz leta 2010, tega argumenta ni mogoče zagovarjati, saj je podatek za OP vključeval prvo četrtino leta 2010. Kar zadeva drugo, tretjo in četrto četrtino leta 2010, je treba opozoriti, da se ti podatki nanašajo na obdobje po OP, ki ga ni treba upoštevati. Poleg tega statistični podatki o uvozu tudi v primeru upoštevanja teh četrtin kažejo, da so se povišale tudi uvozne cene iz tretjih držav, kar kaže na to, da je šlo za splošno gibanje, ki ni veljalo izključno za kitajski uvoz.

(110)

Opozoriti je treba, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen na začasni stopnji, kot je navedeno v uvodni izjavi 76 začasne uredbe, opredeljeno kot tehtano povprečje prodajnih cen proizvajalcev Unije za to vrsto izdelka, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojeno na raven cen franko tovarna, ki se je primerjalo z ustreznim tehtanim povprečjem cen za uvoz iz Kitajske, zaračunanim prvi neodvisni stranki na trgu Unije ter določenim na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za sedanje carinske dajatve, stroške po uvozu in raven trgovine.

(111)

Ena stran je trdila, da izračuni v zvezi z izračunom izvozne cene, ki so bili razkriti stranem, ne ustrezajo obrazložitvi iz uvodne izjave 76 začasne uredbe. Po preverjanju je bilo potrjeno, da je bila v besedilu navedene uvodne izjave napaka. Na začasni stopnji je bila prilagoditev ravni trgovine dejansko izvedena za prodajne cene proizvajalcev Unije na ravni cene franko tovarna, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, pri čemer pri izračunu povprečne izvozne cene ni bila izvedena nobena prilagoditev za stroške po uvozu. Na dokončni stopnji so bile cene CIF meja Unije proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države prilagojene za sedanje carinske dajatve in stroške po uvozu (stroški, nastali na pristanišču Unije zaradi uvoza, prevoza in skladiščenja, pred preprodajo s strani uvoznikov) na podlagi informacij, ki so jih zagotovili sodelujoči nepovezani uvozniki.

(112)

Druga stran je trdila, da bi bile cene v primeru prilagoditve navzdol zaradi upoštevanja stroškov distribucije/trženja podobne cenam kitajskih izvoznikov. Začasni izračun je te prilagoditve že vključeval. Zaradi tega je bila ta trditev neutemeljena in posledično zavrnjena.

(113)

V preiskavi so bile ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen med 43,2 % in 55,7 %, kar se nekoliko razlikuje od začasnih ugotovitev (glej uvodno izjavo 77 začasne uredbe). Razlog za to spremembo je izračun nove vrednosti CIF za proizvajalca izvoznika, navedenega v uvodnih izjavah 83 do 85, in izračun individualne izvozne cene CIF za proizvajalca izvoznika Kito Group, navedenega v uvodni izjavi 51.

(114)

Ker v zvezi z uvozom iz tretjih držav, razen Kitajske, ni bilo pripomb ali ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 78 do 80 začasne uredbe potrdijo.

(115)

Ker v zvezi s proizvodnjo, zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti ni bilo pripomb ali ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 84 in 85 začasne uredbe potrdijo.

(116)

Ker v zvezi z obsegom prodaje in tržnim deležem ni bilo pripomb ali ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 86 in 87 začasne uredbe potrdijo.

(117)

Ker v zvezi z zaposlenostjo in produktivnostjo ni bilo pripomb ali ugotovitev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 88 in 89 začasne uredbe potrdijo.

(118)

Stopnje dampinga so navedene v uvodnih izjavah 88 do 93. Potrjeno je, da so vse stopnje, ki so bile določene, znatno nad stopnjo de minimis. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza je zato potrjeno, da vpliv dejanske stopnje dampinga ne more veljati za zanemarljivega.

(119)

Ena stran je izpodbijala pravilnost podatkov iz uvodnih izjav 93 do 95 začasne uredbe. Stran je trdila, da je bila vrednost zalog kot odstotek proizvodnje skozi celotno obravnavano obdobje znatno nižja od vrednosti, ki je navedena v preglednici 10 iste uredbe. Ti izračuni so bili pregledani, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so bili napačno izračunani le podatki o deležih za leto 2009 in OP ter da je bil v teh obdobjih delež zalog dejansko nekoliko višji od predhodno navedenega deleža. Pravilna različica tega izračuna je v preglednici 1 te uredbe.

(120)

Ista stran je trdila, da če je bila industrija Unije prisiljena povečati obseg svojih zalog vse do šestmesečne proizvodnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 94 začasne uredbe, bi to predstavljalo delež zalog v višini 50 % nad celotno proizvodnjo in ne 59 %, kot je navedeno v preglednici 10 začasne uredbe.

(121)

V zvezi s tem je treba poudariti, da sta bili analizi iz uvodnih izjav 93 in 94 začasne uredbe dopolnilni, vendar ne enaki. V prvi analizi je bil prikazan delež zalog vzorčenih družb, merjenih v kvadratnih metrih, v primerjavi s proizvodnjo vzorčenih družb, prav tako izraženo v kvadratnih metrih (61 % za OP). V drugi analizi, ki se je prav tako nanašala na vzorčene družbe, je bilo prikazano število mesecev proizvodnje zalog glede na dvanajst mesecev v letu (50 % za OP).

(122)

Nadaljnja analiza je omogočila izboljšanje ocene razvoja števila mesecev proizvodnje zalog. V tem smislu so imeli vzorčeni proizvajalci leta 2007 zaloge približno petmesečne proizvodnje (43 %), vendar jih je pritisk dampinškega uvoza prisilil k povečanju zalog na več kot sedem mesecev proizvodnje (kar ustreza 61 % celotne letne proizvodnje) med OP. V preglednici 1 je količina zalog izražena tudi v obliki števila mesecev v primerjavi z letno proizvodnjo.

(123)

Preglednica 1

Zaloge

(124)

Zato se sklepna ugotovitev, da gibanje zalog kaže na stanje škode, potrdi.

(125)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 20, je ena zainteresirana stran izpodbijala ugotovitve v zvezi s prodajnimi cenami industrije Unije iz uvodnih izjav 96 do 99 začasne uredbe, pri čemer je trdila, da Komisija v svojo določitev cene Unije na enoto ni vključila proizvajalcev s Poljske in Češke ter da ugotovitve niso v skladu z dejanskimi javnimi podatki.

(126)

Kar zadeva to trditev, je bila izvedena simulacija, ki je vključevala prodajne cene, registrirane na Poljskem, ki predstavlja približno 10 % celotne proizvodnje Unije. Za Češko, katere proizvodnja znaša manj kot 3 % celotne proizvodnje v Uniji, simulacija ni bila izvedena. Simulacija je pokazala, da se tudi ob upoštevanju poljskih cen dokončne ugotovitve ne spremenijo bistveno. Nazadnje, Komisija je v skladu s svojo metodologijo izračunala prodajne cene industrije Unije po opravljeni ustrezni prilagoditvi za določitev cen, zaračunanih prvi neodvisni stranki, da bi zagotovila primerljivost s kitajskimi prodajnimi cenami.

(127)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je obrazložitev v uvodni izjavi 97 začasne uredbe, ki pojasnjuje, da je bila industrija Unije prisiljena prodajati manjše količine z večjo raznovrstnostjo, napačna, saj bi morala industrija Unije v tem primeru domnevno izgubiti veliko več kot 2 % tržnega deleža.

(128)

Opozoriti je treba, da osredotočanje na prodajo manjših serij ne pomeni nujno izgube večjega tržnega deleža. Prvič, industrija Unije ni bila v celoti izrinjena s trga za večje, enotne serije izdelka kljub dejstvu, da je pritisk nizkocenovnega kitajskega uvoza v navedenem sektorju še posebej izrazit. Drugič, industrija Unije je uspela ohraniti svojo navzočnost na celotnem trgu s stiskanjem svojih prodajnih cen in proizvodnjo dražjega izbora izdelkov, kar je privedlo do manjše dobičkonosnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 100 začasne uredbe. Zato je dejstvo, da industrija Unije ni izgubila večjega tržnega deleža, pojasnjeno z odločitvijo o ohranitvi navzočnosti na trgu kljub cenovnemu pritisku Kitajske.

(129)

Ena stran je trdila, da obstajajo velike razlike v dobičkonosnosti med velikimi in malimi družbami. Zaradi tega je ta stran trdila, da bi moral povprečni dobiček veljati za nereprezentativnega, saj vzorec vsebuje le podatke ene velike družbe.

(130)

Druga stran je trdila, da so veliki proizvajalci Unije v dobrem finančnem stanju. Ista stran je trdila, da se povprečna stopnja dobička industrije Unije, kot je prikazano v uvodni izjavi 101 in preglednici 12 začasne uredbe, tudi z vključitvijo malih družb ni zmanjšala in da zato ni mogoče dokazati nobene splošne škode.

(131)

Opozoriti je treba, da so bili za zagotovitev usklajenosti ugotovitev z reprezentativnostjo vzorca vsi kazalniki škode (vključno z dobičkom) pretehtani glede na delež vsakega segmenta v celotni proizvodnji Unije. Po drugi strani je reprezentativnost velike družbe, kar zadeva položaj večjega segmenta, potrjena. Splošni kazalniki, kot so bili pridobljeni z analizo vzorčenih družb, so torej reprezentativni za položaj celotne industrije Unije, zato je bilo treba navedeno trditev zavrniti.

(132)

V zvezi s trditvijo, da velike družbe niso imele škode, je treba opozoriti, da je treba v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe analizo izvesti v povezavi z industrijo Unije kot celoto in ne v povezavi z nekaterimi skupinami ali vrstami družb. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 130, dejstvo, da v OP ni bilo izgub, samo po sebi ne pomeni, da ni prišlo do nobene škode.

(133)

Ena zainteresirana stran je izpodbijala sklepno ugotovitev, da so se stroški proizvodnje industrije Unije povečali za 14 % zaradi povečanja zalog in spremembe izbora izdelkov. Po navedbah te strani ta sklepna ugotovitev ni pravilna, ker obseg zalog in izbor izdelkov nista del stroškov proizvodnje.

(134)

To trditev je treba zavrniti, ker velik obseg zalog predstavlja znatne finančne stroške, ki so vključeni v analizo stroškov proizvodnje. Po drugi strani večkratna sprememba izbora izdelkov pomeni dodatne proizvodne stroške, saj mora proizvajalec pogosto spreminjati proizvodni postopek: ta dejavnost je lahko draga, saj povzroča obdobja mirovanja in nezadostno izkoriščenost strojev.

(135)

Ena zainteresirana stran je podvomila v sklepno ugotovitev iz uvodne izjave 107 začasne uredbe, da je zmanjšanje potrošnje negativno vplivalo na industrijo Unije. Po navedbah te strani zmanjšanje potrošnje ni moglo povzročiti škode, saj je splošni tržni delež ostal nespremenjen.

(136)

Kar zadeva pripombo o stabilnosti tržnega deleža proizvajalcev Unije kljub zmanjšanju potrošnje, je treba opozoriti, da tržni delež ni edini pomemben kazalnik škode. Proizvajalci Unije so uspeli ohraniti svoj delež na trgu Unije le na račun dobičkonosnosti, ki se je med obravnavanim obdobjem zmanjšala. Zato ni mogoče skleniti, da stabilnost tržnega deleža proizvajalcev Unije izključuje navzočnost škode.

(137)

Ob upoštevanju navedenega se sklepne ugotovitve o škodi, kot so navedene v uvodnih izjavah 107 do 111 začasne uredbe, potrdijo.

(138)

Komisija je prejela pripombe glede začasnih ugotovitev v zvezi z vzročno zvezo. Navedene pripombe so bile ponovljene pripombe, ki so bile že obravnavane v uvodnih izjavah 128 do 132 začasne uredbe v zvezi s samopovzročeno škodo. Predloženi niso bili nobeni nadaljnji dokazi, ki bi spremenili začasne sklepne ugotovitve. Zato se sklepne ugotovitve, kot so navedene v uvodnih izjavah 135 in 136 začasne uredbe, potrdijo.

(139)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe se je na začasni stopnji preučilo, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije.

(140)

Nekatere strani so trdile, da je bil upad proizvodnje in prodaje industrije Unije posledica zmanjšane potrošnje. Trdile so tudi, da so bili učinki kitajskega uvoza zagotovo omejeni, saj se je kitajski tržni delež povečal le za 1,6 %, od tega pa je bil lahko s tržnim deležem industrije Unije povezan največ 1 %.

(141)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v preiskavi ugotovljeno časovno sovpadanje med povečanim tržnim deležem kitajskega uvoza ter zmanjšanjem dobičkov in povečanjem obsega zalog industrije Unije. Poleg tega industrija Unije ni bila pod pritiskom le zaradi povečanega tržnega deleža, temveč bolj zaradi cenovnega obnašanja in visokih stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(142)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 113, so bile v preiskavi ugotovljene znatne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ugotovljeno je bilo tudi, da so industrija Unije in uvozniki v veliki meri prodajali istim strankam, kar je pomenilo, da sta bila industrija Unije in dampinški uvoz v neposredni konkurenci za naročila.

(143)

Na splošno to pomeni, da sta bila zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije in poslabšanje večine kazalnikov škode posledica cenovnega pritiska in ne le obsega uvoza.

(144)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da uvoz keramičnih ploščic iz Kitajske ni mogel povzročiti škode industriji Unije, ker ni primerljiv. V zvezi s tem so trdile, da keramične ploščice iz Kitajske oskrbujejo trg z enovitimi izdelki, medtem ko je proizvodnja industrije Unije usmerjena v naročila v manjših serijah. Trdile so tudi, da kitajska industrija in industrija Unije nista v konkurenci, saj kitajska industrija deluje v nizkem do srednjem segmentu, medtem ko industrija Unije deluje v srednjem do visokem segmentu. V zvezi s tem je bila kot dokaz navedena omejena izguba tržnega deleža industrije Unije.

(145)

Čeprav niso bili predloženi nobeni utemeljeni dokazi v podporo navedenim trditvam, je bilo pozorno preučeno, ali je kitajski uvoz dejansko konkuriral ploščicam, proizvedenim v Uniji.

(146)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je Komisija izvedla zelo podrobne primerjave, ki so omogočile razlikovanje med več sto različnimi vrstami ploščic. V tem primeru je bila v preiskavi ugotovljena znatna stopnja ujemajočih se vrst med industrijo Unije in izvozniki. To jasno dokazuje, da sta industrija Unije in kitajski uvoz v konkurenci, kar zadeva vrste izdelkov. Opozoriti je treba tudi, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so industrija Unije in proizvajalci izvozniki v neposredni konkurenci, ker si delijo iste stranke.

(147)

V zvezi s trditvijo, da keramične ploščice iz Kitajske oskrbujejo trg z enovitimi izdelki, medtem ko industrija Unije proizvaja naročila v manjših serijah, je treba opozoriti (glej uvodno izjavo 95 začasne uredbe), da je ravno pritisk s strani kitajskega uvoza prisilil industrijo Unije v preusmeritev na manjše serije izdelkov z večjo raznovrstnostjo po barvah in velikosti. Industrija Unije je še vedno navzoča v vseh segmentih trga, pri čemer je treba vzorec, ki kaže na to, da se je morala industrija Unije osredotočiti na posebne vrste izdelkov, v nasprotju z navedenimi trditvami obravnavati kot dokaz navzočnosti neposredne konkurence.

(148)

Glede na navedeno argumenta, da kitajski uvoz ni povzročil škode industriji Unije, ker nista v konkurenci, ni mogoče zagovarjati.

(149)

Nekatere strani so vztrajale pri argumentu, da je treba vpliv turškega uvoza obravnavati kot znatnega. V zvezi s cenami je ena stran izpodbijala sklepno ugotovitev, da je bilo povišanje turških cen za 19 % znatno.

(150)

Ta argument je bil obravnavan v uvodni izjavi 118 začasne uredbe, pri čemer niso bili ugotovljeni nobeni novi dokazi, ki bi razveljavili sklepno ugotovitev z začasne stopnje. V zvezi s tem je potrjeno, da je treba povišanje turških cen za 19 % obravnavati kot znatno. Poleg tega je treba, kot je navedeno v uvodni izjavi 41, opozoriti, da ni bilo nobenih dokazov o dampinškem uvozu iz te države, ki bi povzročil škodo industriji Unije, zato tega argumenta ni mogoče zagovarjati.

(151)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je zmanjšanje potrošnje vplivalo večinoma na Španijo in Italijo, kjer je bila domnevno povzročena največja škoda. Po drugi strani so bile glavni cilj kitajskega uvoza severne države članice, kjer se potrošnja ni zmanjšala in kjer so proizvajalci Unije domnevno utrpeli manjšo škodo. Ista stran je trdila tudi, da si je španska industrija keramičnih ploščic leta 2010 opomogla, kar kaže na to, da med kitajskim izvozom ter proizvodnjo in prodajo industrije Unije ni nobene povezave.

(152)

Ena stran je trdila, da bi bilo treba povečanje zalog, zabeleženo s strani industrije Unije, pripisati zmanjšanju potrošnje Unije in ne dampinškemu kitajskemu uvozu.

(153)

Trditve, da zmanjšanje potrošnje ni vplivalo na severnoevropske države članice in da je bil uvoz iz Kitajske usmerjen le v severno Evropo, niso bile podprte z nobenimi utemeljenimi dokazi. Podatki vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov kažejo ravno nasprotno, in sicer da je ta prodaja enakomerno porazdeljena po Uniji. Poleg tega Španija in Italija skupaj predstavljata 28 % te prodaje, pri čemer je ta delež le nekoliko manjši od prodaje Nemčiji (32 %). Na podlagi tega so bile te trditve zavrnjene.

(154)

Komisija v zvezi s trditvijo, da bi bilo treba povečanje zalog, zabeleženo s strani industrije Unije, pripisati zmanjšanju potrošnje Unije, opozarja na obrazložitev iz uvodne izjave 108 začasne uredbe, tj. da je bil pritisk kitajskega uvoza zelo velik zlasti v sektorju prodaje velikih serij in da je to očitno vplivalo na zaloge proizvajalcev Unije. Povečanja zalog v obravnavanem obdobju ni mogoče pojasniti le s težavo pri prodaji izdelkov, ampak tudi s potrebo po ohranitvi razpoložljivosti številnih različnih izdelkov v zalogah. Zato se sklepna ugotovitev o škodljivem učinku kitajskega uvoza na zaloge potrdi.

(155)

Več zainteresiranih strani je vztrajalo, da je gospodarska kriza resnični vzrok za težave, s katerimi se sooča industrija Unije. Kot dokaz so predložile dejstvo, da se je položaj najbolj poslabšal med letoma 2008 in 2009, tj. tistega leta, ko je nastopila kriza, medtem ko so se razmere v naslednjem obdobju ublažile. Izpostavile so tudi, da je obravnavano obdobje vključevalo poraste in padce v ciklu, pri čemer je najvišjo točko predstavljal razcvet v gradbenem sektorju, najnižjo pa finančna kriza in zmanjšanje izvoza zaradi ustanovitve novih proizvodnih obratov v državah tretjega sveta.

(156)

Ena zainteresirana stran je po dokončnem razkritju vztrajala, da je poslabšanje številnih kazalnikov škode posledica gospodarske krize in ne dampinškega uvoza. Po navedbah te strani je recesija vplivala na povečanje povpraševanja po veliki količini nizkocenovnih izdelkov. Zato se je morala industrija Unije bolj osredotočiti na proizvodnjo za naročila v velikih količinah, pri čemer je bila Kitajska v tem segmentu že dejavna, posledica tega pa je bilo povečanje obsega zalog. Poleg tega je recesija v Uniji domnevno povzročila višjo inflacijo v primerjavi s Kitajsko, kar je prispevalo k povečanju stroškov proizvodnje za proizvajalce Unije, zaradi česar je industrija Unije domnevno prodajala po cenah, ki so bile nižje od stroškov proizvodnje.

(157)

Druga stran je trdila, da se je dobiček industrije Unije v zadnji četrtini OP znatno povečal in da to dokazuje, da si je industrija Unije po gospodarski krizi opomogla. Ta stran je zahtevala, da bi moral biti dobiček za OP naveden po četrtinah, kar bi verjetno kazalo na znatno višjo dobičkonosnost proti koncu OP.

(158)

Dejstvo, da je gospodarska recesija vplivala na uspešnost industrije Unije, je bilo priznano že v uvodni izjavi 120 uredbe o uvedbi začasnih ukrepov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ustrezni pravni standardi določajo, da se lahko vzročna zveza ugotovi v primeru, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije. Vendar ni nujno, da je dampinški uvoz edini vzrok za škodo.

(159)

Poleg tega je preiskava pokazala, da se je povečanje kitajskega izvoza lahko nadaljevalo kljub gospodarski krizi. Kitajska je bila dejansko edina udeleženka na trgu, ki je bila zmožna ohraniti svoj tržni delež v težkih gospodarskih razmerah.

(160)

Kar zadeva strukturno spremembo povpraševanja v Uniji, navedeno v uvodni izjavi 156, niso bili predloženi nobeni dokazi v podporo tej trditvi. Opozoriti je treba, da je preiskava, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106 začasne uredbe, pokazala ravno nasprotno, in sicer da je morala industrija Unije spremeniti svoj izbor izdelkov z dobavo po vrsti, barvi in velikosti raznovrstnejših izdelkov ter povečati svoje zaloge, da bi se lahko zelo hitro odzvala na zelo posebna naročila. Zato je treba to trditev zavrniti.

(161)

Kar zadeva vpliv inflacije na stroške proizvodnje, je treba opozoriti, da stopnja inflacije v Uniji med obravnavanim obdobjem v povprečju ni bila višja od stopnje inflacije na Kitajskem in da zato ne more pojasniti težav proizvajalcev Unije pri prodaji po trajnostnih cenah. Poleg tega glede na stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen ni mogoče skleniti, da je industrija Unije prispevala k znižanju kitajskih uvoznih cen. Na podlagi tega je bilo treba trditev, ki jo je podala ta stran, zavrniti.

(162)

Po drugi strani je treba v zvezi s položajem industrije Unije opozoriti, da je začasna uredba (uvodna izjava 126) pokazala, da je agresivno cenovno obnašanje kitajskih izvoznikov med obravnavanim obdobjem vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije že pred svetovno gospodarsko recesijo. To dokazuje, da je tudi ob odsotnosti krize pritisk nizkocenovnega uvoza iz Kitajske sam po sebi zadostoval za povzročitev znatne škode industriji Unije.

(163)

To dejstvo, če je obravnavano skupaj z dampinškimi cenami, potrjuje sklepno ugotovitev, da vzročna zveza med kitajskim izvozom in škodo, povzročeno industriji Unije, zaradi gospodarske recesije ni prekinjena.

(164)

Kar zadeva zahtevo, da se dobiček za OP navede po četrtinah, to v trenutni preiskavi ni veljalo za pomembno, saj bi bilo treba dobiček tudi v primeru izrazitega izboljšanja primerjati s ciljnim dobičkom v višini 3,9 %.

(165)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba škodo proizvajalcem Unije pripisati njihovemu neprestrukturiranju, saj so se na krčenje trga v višini 29 % odzvali le z zmanjšanjem zmogljivosti za 7 % in zmanjšanjem zaposlenosti za 16 %.

(166)

V tem sektorju je zmanjšanje proizvodne zmogljivosti težaven postopek, saj je povečanje zmogljivosti v primeru morebitnega okrevanja trga zelo drago za proizvajalce. Stopnja zmanjšanja zaposlenosti iz zadevnega obdobja je bila enaka stopnji zmanjšanja trga. Ni nujno, da gibanje zaposlenosti popolnoma odraža gibanje proizvodnje, saj niso vsa delovna mesta neposredno povezana z dejansko proizvodnjo. Nazadnje, dejstvo, da zmanjšanje zmogljivosti in delovne sile v industriji ni popolnoma ustrezalo krčenju trga, ne kaže na neprestrukturiranje. Zato je treba zmanjšanje zmogljivosti za 7 % in zmanjšanje zaposlenosti za 16 % v nasprotju s trditvami in ob upoštevanju strukture industrije obravnavati kot znatno.

(167)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je zmanjšanje izvoza industrije Unije posledica visokih cen in ne učinka kitajskega uvoza.

(168)

V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da si je izvoz industrije Unije po gospodarski krizi opomogel. Zato trditve, da bi imel izvoz znaten škodljiv učinek na rezultate industrije Unije, ni mogoče sprejeti.

(169)

Niti eden od argumentov, ki so jih predložile zainteresirane strani, ne dokazuje, da je vpliv dejavnikov, razen dampinškega uvoza iz Kitajske, tako velik, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo. Sklepne ugotovitve o vzročni zvezi iz začasne uredbe se potrdijo.

(170)

Komisija je ob upoštevanju pripomb strani izvedla nadaljnjo analizo vseh argumentov v zvezi z interesom Unije. Vsa vprašanja so bila preučena in sklepne ugotovitve iz začasne uredbe so bile potrjene.

(171)

Ker v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo pripomb, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 137 do 141 začasne uredbe potrdijo.

(172)

Ena stran je trdila, da je uvedba ukrepov ogrozila gospodarski obstoj uvoznikov, saj bi lahko dodatne stroške dajatev le delno prenesli na svoje stranke.

(173)

Dve strani sta po dokončnem razkritju nasprotovali sklepni ugotovitvi, da se lahko uvozniki zlahka preusmerijo s kitajske oskrbe na druge oskrbovalne vire, zlasti ker kakovost in cene niso primerljive.

(174)

V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da za velik del uvoza dajatve ne veljajo, saj ni kitajskega porekla. Lastnosti izdelka, ki se proizvaja po vsem svetu s primerljivo kakovostjo, kažejo na to, da so ti izdelki zamenljivi in da so zato kljub trditvam na voljo številni nadomestni viri. Tudi za uvoznike, ki se zanašajo na kitajski uvoz, za katerega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je dampinški in da se prodaja po cenah, ki so znatno nelojalno nižale prodajne cene izdelkov s poreklom iz Unije, je preiskava pokazala, da lahko uvozniki pri svojih prodajnih cenah uporabljajo pribitke, ki presegajo 30 %. To skupaj z dejstvom, da je bilo za uvoznike ugotovljeno, da so ustvarili dobiček v višini približno 5 %, in njihovo možnostjo, da vsaj del morebitnih povišanih stroškov prenesejo na svoje stranke, kaže na to, da lahko obvladajo vpliv ukrepov.

(175)

Poleg tega uvedba ukrepov v skladu s sklepno ugotovitvijo iz uvodne izjave 144 začasne uredbe ne bi ovirala uvoznikov Unije pri povečanju njihovih deležev uvoza izdelkov iz drugih nedampinških virov, ki so jim na voljo v Uniji in drugih tretjih državah.

(176)

En uvoznik je trdil, da bodo za določeno vrsto izdelkov kitajske cene trenutno višje od cen industrije Unije in da zato ukrepi v prihodnje ne bodo dopuščali izvoza te posebne vrste.

(177)

Ta trditev ni bila podprta z nobenimi dokazi. Poleg tega je na podlagi razpoložljivih informacij ta vrsta izdelkov predstavljala le majhen delež trga in ne bo imela znatnega vpliva na stanje oskrbe na trgu Unije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(178)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bo vpliv na uporabnike znaten. Zlasti so trdile, da bo tudi minimalno povišanje cen za 32,3 % preprečilo kakovostne nakupe strank. Trdile so tudi, da bo vpliv na velike raznolike trgovine z izdelki za hišna popravila morda res omejen, vendar bo na majhne specializirane trgovine znaten.

(179)

Kar zadeva vpliv na končne uporabnike, Komisija potrjuje, kar je bilo začasno sklenjeno v uvodnih izjavah 152 in 153 uredbe Komisije o uvedbi začasnih dajatev, tj. da bo cenovni učinek omejen.

(180)

Gradbeni sektor, ki je eden od večjih strank proizvajalcev keramičnih ploščic, se je odločil, da ne bo sodeloval v preiskavi. Po uvedbi začasnih ukrepov je bilo Evropsko združenje gradbene dejavnosti (FIEC) ponovno pozvano k predložitvi statističnih podatkov o tem, v kolikšni meri bi nanj vplivala uvedba ukrepov oziroma ali bi sploh imela kakršen koli vpliv. Združenje FIEC je potrdilo, da je kljub temu, da niso neposredno na voljo nobene informacije, stroškovni vpliv ukrepov na njihovo splošno poslovanje zelo majhen. Pojasnilo je tudi, da je treba pomanjkanje interesa s strani članov združenja obravnavati kot znak podpore predlogu Komisije.

(181)

Nazadnje, Komisija v zvezi z majhnimi specializiranimi trgovinami ni mogla pridobiti nobenih dokončnih podatkov, ki bi potrdili velikost in obseg vpliva protidampinškega ukrepa. Vzporedno s tem, kar se zgodi z uvozniki, je treba upoštevati, da se keramične ploščice proizvajajo v Uniji in v številnih nedampinških tretjih državah, zato je resno tveganje v zvezi s pomanjkanjem oskrbe za maloprodajne trgovine mogoče izključiti.

(182)

Prizadevanje je bilo usmerjeno v pridobitev podrobnejše ocene učinka od potrošnikov. Preiskava je pokazala, da bo vpliv verjetno omejen.

(183)

Prvič, absolutna vrednost ukrepov je izračunana glede na uvozno ceno, tj. na osnovi, ki je veliko nižja od končne maloprodajne cene zadevnega izdelka. Ta vrednost se lahko, preden doseže končno stranko, v različnih fazah (uvozniki, veletrgovci, prodajalci na drobno) zmanjša. Tudi če bi uvozniki in preprodajalci prenesli celotno breme dajatve na stranke, je treba opozoriti, da je na trgu velika ponudba izdelkov, za katere ukrepi ne veljajo ter ki jih proizvajajo proizvajalci Unije in proizvajalci iz tretjih držav.

(184)

Komisija je izračunala vpliv protidampinških dajatev na cene, zaračunane potrošnikom, tako da je ocenila znesek dajatev, ki ga je treba plačati, glede na dejanski uvoz iz Kitajske, in ob predvidevanju, da bodo uvozniki, veletrgovci in prodajalci na drobno prenesli vse dodatne stroške na končne potrošnike, dodelila ta znesek neposredno potrošnikom. Stroškovni vpliv, izračunan na takšen način, je znatno manjši od 0,5 EUR na m2. Opozoriti je treba, da je bilo v začasni uredbi sklenjeno, da znaša povprečna letna potrošnja s strani potrošnikov v Uniji približno 2,2 m2 na osebo. Zato bo povišanje stroškov glede na majhen vpliv dajatve na kvadratni meter verjetno omejeno tudi v primeru, da bi potrošnik kupil znatno količino zadevnega izdelka za gradbena ali obnovitvena dela.

(185)

Za učinke uvedbe ukrepov se lahko pričakuje, da bodo pomagali industriji Unije, in sicer prek posledičnih pozitivnih učinkov na konkurenčne pogoje na trgu Unije ter zmanjšanja nevarnosti v zvezi z zapiranjem in zmanjšanjem zaposlenosti.

(186)

Poleg tega se lahko za uvedbo ukrepov pričakuje, da bo imela omejen vpliv na uporabnike/uvoznike, ki bodo lahko kupovali izdelke od velikega števila različnih dobaviteljev na trgu Unije in iz drugih tretjih držav.

(187)

Na podlagi navedenega ni mogoče skleniti, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije.

(188)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da bi morala Komisija razkriti stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen v začasni uredbi, ena od njiju pa je trdila, da nerazkritje teh podatkov pomeni, da zainteresirane strani niso mogle oceniti, ali je bilo pravilo nižje dajatve pravilno uporabljeno.

(189)

V odgovor na navedeno so bile začasne stopnje naslednje:

(190)

Ena stran je trdila, da je Komisija za določitev škode uporabila neusklajen pristop in da bi morale njene sklepne ugotovitve temeljiti na tehtanem povprečju podatkov celotne industrije.

(191)

V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da ugotovitve o stopnji odprave škode temeljijo na preverjenih podatkih, ki so specifični za družbe in so veljali za najzanesljivejšo podlago za upoštevanje vseh ustreznih dejstev za namene primerjave. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(192)

Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti ukrepe za preprečitev nadaljnje škode industriji Unije, ki jo povzroča dampinški uvoz iz Kitajske.

(193)

Za namen določitve stopnje teh dajatev so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(194)

Zato je veljalo za primerno, da se stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen izračuna na podlagi cen, določenih iz podatkov, ki so jih predložili proizvajalci Unije in kitajski izvozniki.

(195)

Pri izračunu zneska protidampinške dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je veljalo, da bi bilo treba dajatev izračunati tako, da bi industriji Unije omogočila, da krije svoje stroške proizvodnje in ustvari razumen dobiček. Veljalo je, da je ta razumen dobiček pred obdavčitvijo enak dobičku, ki ga je industrija te vrste ustvarila od prodaje zadevnega izdelka v Uniji pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. v odsotnosti dampinškega uvoza. Ta dobiček je bil ocenjen glede na dobičkonosnost v višini 3,9 %, ki jo je Unija dosegla leta 2007, kot je prikazano v preglednici 12 začasne uredbe.

(196)

Stopnje škode, ki so bile določene, so naslednje:

(197)

Opozoriti je treba, da je bila stopnja škode za „vse druge sodelujoče proizvajalce“ določena brez uporabe podatkov skupine Kito Group, ker skupina Kito Group ni bila del vzorca in ker je bilo to v skladu z načinom izračuna stopnje dampinga za „vse druge sodelujoče proizvajalce“ (glej prvi stavek člena 9(6) osnovne uredbe). Za Kito Group se glede na uporabo člena 18 osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 54, uporablja preostala stopnja škode.

(198)

Opozoriti je treba tudi, da so stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen višje od stopenj dampinga, določenih v uvodnih izjavah 88 do 93, zato mora stopnja dampinga služiti kot podlaga za določitev stopnje dajatve v skladu s pravilom nižje dajatve.

(199)

Za zagotovitev enakega obravnavanja morebitnih novih proizvajalcev izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečno dajatev, uvedeno za slednje družbe, ki jih je treba uporabljati za morebitne nove proizvajalce, ki sicer ne bi bili upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, saj člen 11(4) ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(200)

Statistični podatki o zadevnem izdelku so pogosto izraženi v kvadratnih metrih. Vendar takšna dodatna enota za zadevni izdelek ni navedena v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (6). Zato je treba zagotoviti, da v izjavi o sprostitvi v prosti promet ni navedena le teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kvadratnih metrov zadevnega izdelka, ki se uvaža.

(201)

Ob upoštevanju višine ugotovljenih stopenj dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, velja, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati.

(202)

Če so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, bi bilo treba dokončno pobrati le zneske, zavarovane na stopnji začasnih dajatev, medtem ko bi bilo treba zavarovane zneske, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostiti.

(203)

Ena zainteresirana stran je predlagala, naj bodo ukrepi v obliki minimalne uvozne cene (MIP) namesto v obliki dajatev ad valorem. Vendar MIP za zadevni izdelek ni ustrezna, saj slednji obstaja v številnih vrstah izdelkov, katerih cene se znatno razlikujejo, zato je tveganje navzkrižnega nadomestila znatno. Poleg tega se pričakuje, da se bodo vrste izdelkov dodatno razvile pri oblikovanju in končni obdelavi, zato MIP ne bo več zagotavljala ustrezne podlage za stopnjo dajatve. Zato je zahteva po uvedbi ukrepov v obliki MIP zavrnjena.

(204)

Druga stran je zahtevala, naj bodo ukrepi v obliki uvoznih kvot. Vendar uvozne kvote niso v skladu z osnovno uredbo ali mednarodno dogovorjenimi pravili. Zato je bilo treba zahtevo zavrniti –