(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz polietilen tereftalata („PET“) s poreklom, med drugim, iz Indije („prvotna preiskava“). Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 192/2007 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev za nadaljnjih pet let. Protidampinški ukrepi so bili po delnem vmesnem pregledu („zadnja preiskava v zvezi s pregledom“) spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1286/2008 (4). Ukrepi so bili določeni na ravni odprave škode in jih sestavljajo posebne protidampinške dajatve. Stopnja dajatve je 87,5 do 200,9 EUR/tono za poimensko navedene indijske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 153,6 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih proizvajalcev („sedanje dajatve“).

(2)

Z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (5) je Svet uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz PET s poreklom, med drugim, iz Indije. Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (6) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let. Izravnalni ukrepi so bili po zadnji preiskavi v zvezi s pregledom spremenjeni z Uredbo (ES) št. 1286/2008. Izravnalne ukrepe sestavlja posebna dajatev. Stopnja dajatve je 0 do 106,5 EUR/tono za poimensko navedene indijske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 69,4 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih proizvajalcev („sedanji izravnalni ukrepi“).

(3)

Komisija je s Sklepom 2000/745/ES (7) sprejela ponudbe o zavezi več proizvajalcev izvoznikov glede določitve najnižje uvozne cene („zaveza“).

(4)

Zahtevek za delni vmesni pregled je v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vložila družba Reliance Industries Limited, indijski proizvajalec izvoznik PET („vložnik“). Zahtevek je bil po obsegu omejen na damping in na vložnika. Vložnik je hkrati zahteval pregled sedanjih izravnalnih ukrepov. Preostale protidampinške in izravnalne dajatve se uporabljajo za uvoz izdelkov, ki jih proizvaja vložnik, prodajo vložnika v Unijo pa ureja zaveza.

(5)

Vložnik je predložil dokaze prima facie, da nadaljnja uporaba sedanjih dajatev na sedanji ravni za izravnavo dampinga ni več potrebna. Vložnik zlasti trdi, da je prišlo do bistvenih sprememb v proizvodnih stroških družbe, ki so od uvedbe sedanjih dajatev privedle do znatno nižje stopnje dampinga. V skladu z vložnikovo primerjavo domačih cen z njegovimi izvoznimi cenami za Unijo kaže, da je bila stopnja dampinga bistveno nižja od stopnje sedanjih dajatev.

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda („ta pregled“), zato je z obvestilom o začetku (8), objavljenim 10. junija 2010 v Uradnem listu Evropske unije, začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na preiskavo dampinga v zvezi z vložnikom.

(7)

Izdelek, ki se pregleduje, je polietilen tereftalat („PET“) z viskoznim številom 78 ml/g ali več, v skladu s standardom ISO 1628-5, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 3907 60 20 in je s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“).

(8)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek, proizveden v Indiji in prodan v Unijo, ter izdelek, proizveden in prodan na domačem trgu v Indiji, enake fizikalne in kemične lastnosti ter enako uporabo. Zato je bilo ugotovljeno, da so izdelki, prodani na domačih in izvoznih trgih, podobni izdelki v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe. Ker je bil ta pregled omejen na določitev dampinga glede vložnika, v zvezi z izdelkom, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, ni bilo sprejetih sklepov.

(9)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(11)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, ki so potrebne za preiskavo, ta pa je izpolnjen vprašalnik vrnil v roku.

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga. Komisija je preveritveni obisk opravila v prostorih vložnika v Mumbaju v Indiji.

(13)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(14)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so se okoliščine v zvezi z dampingom bistveno spremenile in ali se lahko štejejo za trajne.

(15)

Vložnik je trdil, da so bile spremembe njegove normalne vrednosti in izvoznih cen od prvotne preiskave, v kateri je bila določena njegova stopnja dampinga, posledica bistvene spremembe v proizvodnih stroških. Trdil je tudi, da je sprememba njegovih proizvodnih stroškov povezana z znižanjem carin, ki se uporabljajo za uvoz iz Indije osnovnih surovin, ki se uporabljajo v njegovem proizvodnem postopku. Vložnik je prav tako trdil, da je znižanje carin privedlo do znižanja izvoznih spodbud, kar je spremenilo cene domače prodaje, uporabljene za določitev normalne vrednosti.

(16)

Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile kljub znižanju carin in izvoznih spodbud domače prodajne cene družbe, ki so se uporabljale za določitev normalne vrednosti v OPP, višje od cen iz prvotne preiskave, ki so bile uporabljene za določitev stopnje dampinga vložnika. Višje domače prodajne cene so bile posledica, med drugim, povečanih stroškov nekaterih surovin in drugih vložkov.

(17)

Izvozne cene v Uniji so bile v OPP določene v skladu s členom 2(8) in (9) osnovne uredbe. V zvezi s tem je bilo treba zlasti analizirati, ali je obstoj cenovne zaveze, v skladu s katero je moral vložnik v OPP prodati svoj izdelek na trg Unije po ceni, višji od najnižje uvozne cene, določeni za vsak mesec, vplival na izvozne cene vložnika. Sklenjeno je bilo, da je zaradi spodaj navedenih razlogov cenovna zaveza dejansko vplivala na izvoz v Unijo. Ker je moral vložnik izpolnjevati obveznosti iz zaveze najnižje uvozne cene, se je odločil, da v posebnih mesecih OPP, ko so bile njegove izvozne cene za druge izvozne trge pod najnižjo uvozno ceno, ne bo izvažal v Unijo.

(18)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik prodajal svoj izdelek v Unijo le šest mesecev OPP. Po drugi strani je celo leto prodajal izdelke na druge izvozne trge, na katerih mu ni bilo treba izpolnjevati obveznosti, določenih v cenovni zavezi. Ugotovljeno je bilo, da so bile izvozne cene za tretje države v mesecih, ko vložnik ni izvažal v Unijo, bistveno nižje od določene najnižje uvozne cene. Zato se glede na navedeno upravičeno domneva, da vložnik ni prodajal izdelkov v Unijo v preostalih mesecih zgolj zato, ker je moral izpolnjevati svoje zaveze in ni mogel prodajati pod določeno najnižjo uvozno ceno.

(19)

Vložnik je nasprotoval ugotovitvi, da je neprodaja izdelka na trg Unije povezana z obstoječo zavezo. Glede njegove prodaje v OPP na druge večje izvozne trge je vložnik trdil, da so bili meseci, v katerih ni prodajal, in da neredne prodaje niso posebna značilnost trga Unije. Trdil je tudi, da bi mesečna primerjava uvoznih cen zadevnega izdelka za Unijo iz vseh drugih izvoznih držav in/ali uvoznih cen zadevnega izdelka s poreklom iz Indije z mesečno najnižjo uvozno ceno družbe pokazala, da bi vložnik lahko prodajal izdelke v Unijo vse mesece OPP, ne da bi kršil zavezo.

(20)

Argumentov vložnika ni mogoče sprejeti, ker je na eni strani družba osredotočila svojo dejavnost na izbrane posamezne trge, ki jih določajo njihove lastne tržne posebnosti in ne nakazujejo razloga za neprodajo družbe v Unijo. Na drugi strani so vložnikove primerjave temeljile na splošnih statističnih podatkih, ugotovitve tega pregleda pa temeljijo na podatkih posamezne družbe, na podlagi katerih je mogoče bolj ustrezno in zanesljivo sprejemati sklepe. Predstavljeni argumenti vložnika prav tako niso bili v celoti utemeljeni; v nekaterih mesecih so bile splošne uvozne cene v Unijo dejansko višje od najnižje uvozne cene, v drugih obdobjih pa so bile nižje od najnižje uvozne cene, zato ni mogoče sprejeti splošnih sklepov. Vendar je nesporno, da je vložnik prodajal v Unijo le v mesecih, ko so bile splošne uvozne cene za Unijo na isti ravni ali višje od najnižje uvozne cene.

(21)

Argument vložnika, da bi lahko, če bi želel, v šestmesečnem obdobju prodajal izdelke na trg Unije, ko je prodajal izdelke na druge izvozne trge po ceni, ki je nižja od njegove najnižje uvozne cene, se zavrne kot špekulativen in neutemeljen. Vložnik ni predložil nobenega drugega argumenta, zakaj v navedenih šestih mesecih ni prodajal izdelkov v Unijo, medtem ko je istočasno prodajal enake izdelke na druge izvozne trge po ceni, ki je bila nižja od njegove najnižje uvozne cene. Zato je bilo sklenjeno, da vložnik izdelkov v Unijo v določenem časovnem obdobju ni prodajal zaradi potrebe po izpolnjevanju svoje zaveze. Posledično izvozne cene, zaračunane na trgu Unije v OPP, niso zanesljive.

(22)

Primerjava je bila narejena tudi med prodajnimi cenami vložnika za trg Unije in cenami, doseženimi na drugih izvoznih trgih, za katere ni obstajala nobena cenovna zaveza. Ugotovljeno je bilo, da so bile izvozne cene za navedene trge brez cenovnih obveznosti v OPP vseskozi nižje.

(23)

Vložnik je podvomil v sklepe primerjave cen za Unijo in druge izvozne trge ter trdil, da pri analizi po posameznih državah obstaja več drugih izvoznih trgov, kjer so zaračunane cene nad cenami, zaračunanimi na trgu Unije. Vendar pa je glede tega primerjava povprečnih cen bolj ustrezna kot posamezne razlike pri primerjavi posameznih držav, kar je povezano z velikostjo in posebnimi konkurenčnimi dejavniki pri navedenih posameznih trgih.

(24)

Posledično izvozne cene za tretje trge bolje odražajo normalno vedenje družbe pri določanju cen. Razlika v ceni med izvoznimi cenami za Unijo in izvoznimi cenami za druge države kaže močne gospodarske argumente za težnjo vložnika k prodaji po nižjih cenah v Uniji, če najnižja uvozna cena ne bi bila v veljavi. V teh okoliščinah se šteje, da bodo tako vse novoizračunane stopnje dampinga, ki temeljijo na izvoznih cenah za Unijo v OPP, določene na osnovi cen, ki se niso znatno spremenile in ne bodo trajne. Enak sklep velja za trditev vložnika, kot je navedeno v uvodni izjavi 5, da bi primerjava njegovih domačih cen in izvoznih cen za Unijo pokazala stopnjo dampinga, ki je nižja od stopnje sedanjih dajatev.

(25)

Glede na navedeno pogoj iz člena 11(3) osnovne uredbe, da so se okoliščine v zvezi z dampingom bistveno spremenile, ni izpolnjen. Zato je nadaljnje izvajanje ukrepov na sedanji ravni za izravnavo dampinga potrebno.

(26)

Po razkritju je vložnik vztrajal, da so njegove cene, zaračunane na trgu Unije, popolnoma zanesljive. Ker so se te izvozne cene med obdobjem prvotne preiskave in OPP bistveno zvišale, je treba izvozno obnašanje družbe v temu obdobju tudi šteti kot bistveno spremenjeno in trajno. Zato bi se tudi stopnja dampinga družbe domnevno zmanjšala in ostala trajna.

(27)

Vložnik je prav tako trdil, da trajna sprememba okoliščin ni nujno odločilni element za oceno po začetku pregleda, bolj pomembno je, ali je ohranitev dajatev potrebna za izravnavo dampinga. Skliceval se je na temeljno načelo iz člena 11(1) osnovne uredbe ter člena 11.1 Protidampinškega sporazuma WTO, da protidampinški ukrepi ostanejo v veljavi samo tako dolgo in samo v takem obsegu, kot je treba, da se prepreči damping, ki povzroča škodo. Glede tega je vložnik trdil, da mora biti analiza nujnosti vnaprejšnja ocena, v kateri bi bila ugotovljena vsaj verjetna ponovitev dampinga na predhodno določeni ravni.

(28)

Člen 11(1) osnovne uredbe določa, da „protidampinški ukrep ostane v veljavi samo tako dolgo in samo v takem obsegu, kot je treba, da se prepreči damping, ki povzroča škodo“. To načelo velja tudi pri vmesnem pregledu, kot v tem primeru, kjer člen 11(3) osnovne uredbe, med drugim, določa: „[…] vmesni pregled se začne, če zahteva vsebuje dovolj dokazov, da nadaljnje izvajanje ukrepa ni več potrebno za preprečevanje dampinga in/ali da bi se škoda verjetno ne nadaljevala oz. se ne bi spet pojavljala, če se ukrep odstrani ali spremeni[…]“. Navedena določba določa referenčno merilo, ki ga je treba doseči, kadar zainteresirana stran meni, da je raven ukrepov prenizka ali previsoka in posledično zahteva pregled navedenih ukrepov. Ko se takšen pregled začne, člen 11(3) osnovne uredbe v nadaljevanju izrecno določa, da „pri izvajanju preiskave, o kateri govori ta odstavek, Komisija med drugim oceni, ali so se okoliščine glede dampinga […] bistveno spremenile […]. V tem pogledu se pri končnem odločanju upoštevajo vsi relevantni in ustrezno dokumentirani dokazi.“ Zato člen 11(3) za vmesne preglede določa dodatno merilo škode (tj. bistveno spremembo okoliščin), ki ga je poleg zahteve glede začetka (tj. oceno, ali so ukrepi na sedanji ravni še potrebni) treba proučiti med preiskavo, kot je trdil vložnik.

(29)

Treba je tudi opozoriti, da je pri vmesnih pregledih običajna praksa preiskav pregledati trajnost spremenjenih okoliščin, ugotovljenih med preiskavo. Glede tega sodna praksa Splošnega sodišča Evropske unije (9) potrjuje, da „imajo institucije široko diskrecijsko pravico, ki pri preizkusu potrebe po ohranitvi obstoječih ukrepov vključuje možnost sklicevanja na presojo politike cen zadevnih izvoznikov v prihodnosti“. Obravnavani dokazi kažejo, da izvozne cene, ki jih zaračuna vložnik na trgu Unije, ne odražajo dejanske cenovne politike vložnika in zato, kot je sklenjeno v uvodni izjavi 21, izvozne cene, zaračunane na trgu Unije v OPP, niso zanesljive in bi bile posledično novoizračunane stopnje dampinga, ki bi temeljile na teh cenah, določene na osnovi cen, ki se niso bistveno in trajno spremenile, kot je navedeno v uvodni izjavi 24.

(30)

Kljub sklepu, da se izvozne cene v Uniji niso bistveno in trajno spremenile, so se obravnavali argumenti vložnika in potrebnost ukrepov na njihovi sedanji ravni za preprečitev dampinga. Glede tega je vložnik trdil, da je trenutna raven ukrepov očitno previsoka glede na to, da bi bila njegova stopnja dampinga bistveno pod ugotovljeno stopnjo v prvotni preiskavi ter bo njegovo izvozno obnašanje na drugih trgih potrdilo, da stopnja dampinga odraža trend, ki se lahko upravičeno pričakuje v prihodnosti. Vendar dejstva niso govorila v prid temu argumentu. Prvič, glede izvoznega obnašanja vložnika na drugih trgih je bilo ugotovljeno, da so bile v nasprotju s trditvijo v zahtevku vložnika cene na teh trgih povprečno za 10 % nižje od cen za Unijo. Ti drugi izvozni trgi tretjih držav zajemajo številne države različnih velikosti trgov, med katerimi nekatere verjetno ne bodo imele domače proizvodnje PET. Te trge tako določajo njihove lastne individualne značilnosti konkurence, ki vodijo do cen in trendov, ki se razlikujejo od tistih na trgu Unije. Drugič, čeprav bi bilo ugotovljeno, da je treba sedanjo raven ukrepov spremeniti, ker dampinga ni več treba preprečevati, ni mogoče s sprejemljivo natančnostjo določiti ustrezne ravni v odsotnosti izvoznih cen, ki izhajajo iz normalnih pogojev na trgu Unije in jih odražajo.

(31)

Vložnik je menil, da bi bila lahko prilagoditev izvedena v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in zlasti z njegovo točko (k) za „razlike v drugih dejavnikih […], če se pokaže, da ti dejavniki vplivajo na primerljivost cen, kakor se zahteva v skladu s tem odstavkom“.

(32)

Glede na navedeni sklep, da se izvozne cene niso bistveno in trajno spremenile, stopnje dampinga ni mogoče določiti. Zato je zahtevek za prilagoditev nepomemben in se zavrne.

(33)

Glede na ugotovitve, da se okoliščine glede dampinga niso bistveno in trajno spremenile, se šteje, da bi bilo treba ta pregled zaključiti brez spremembe ravni dajatev za vložnika. Zato bi morali protidampinški ukrepi, uvedeni z Uredbo (ES) št. 1286/2008 na uvoz PET, ki ga proizvaja vložnik, ostati nespremenjeni.

(34)

Vložnik in druge zadevne zainteresirane strani so bili obveščeni o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi bil predlagan zaključek tega pregleda. Predložene niso bile nobene pripombe, zaradi katerih bi se zgornji sklepi spremenili.

(35)

Ta pregled bi bilo zato treba zaključiti brez spremembe Uredbe (ES) št. 192/2007 –

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz polietilen tereftalata („PET“) s poreklom, med drugim, iz Indije („prvotna protisubvencijska preiskava“). Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev za dodatno obdobje petih let. Izravnalni ukrepi so bili spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1286/2008 (4) po delnem vmesnem pregledu („zadnja preiskava v zvezi s pregledom“). Ti izravnalni ukrepi vključujejo posebno dajatev. Stopnja dajatve je od 0 EUR do 106,5 EUR/tono za poimensko navedene indijske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 69,4 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih proizvajalcev.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (5) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz PET s poreklom, med drugim, iz Indije („prvotna protidampinška preiskava“). Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo (ES) št. 192/2007 (6) uvedel dokončno protidampinško dajatev za dodatno obdobje petih let. Protidampinški ukrepi so bili spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1286/2008 po zadnji preiskavi v zvezi s pregledom. Ukrepi so bili določeni na ravni stopnje odprave škode in so vključevali posebne protidampinške dajatve. Stopnja dajatve se je gibala od 87,5 do 200,9 EUR/tono za poimensko navedene indijske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 153,6 EUR/tono, uvedeno na uvoz drugih proizvajalcev („trenutni protidampinški ukrepi“).

(3)

Komisija je s Sklepom 2000/745/ES (7) sprejela ponudbe o zavezi več proizvajalcev izvoznikov, v katerih je bila določena minimalna uvozna cena („zaveza“).

(4)

Zahtevek za delni vmesni pregled je v skladu s členom 19 osnovne uredbe vložila družba Reliance Industries Limited, indijski proizvajalec izvoznik PET („vložnik“). Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo subvencioniranja in vložnika. Vložnik je hkrati zahteval tudi pregled trenutnih protidampinških ukrepov. Preostale protidampinške in izravnalne dajatve veljajo za uvoz izdelkov, ki jih je proizvedel vložnik, vložnikovo prodajo v Unijo pa ureja zaveza.

(5)

Vložnik je predložil dokaze prima facie, da nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno za preprečevanje subvencioniranja, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vložnik je zlasti predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da se je znesek subvencije zmanjšal precej pod stopnjo dajatve, ki se trenutno uporablja zanj. Do tega splošnega zmanjšanja zneska subvencije naj bi prišlo zlasti zaradi znatnega zmanjšanja ugodnosti iz sheme za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme – DEPBS).

(6)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je zahtevek vseboval zadostne dokaze prima facie, in 10. junija 2010 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (8), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda („sedanji pregled“) v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Pregled je bil po obsegu omejen na proučitev subvencioniranja v zvezi z vložnikom.

(7)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(9)

Komisija je vložniku in indijski vladi poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, ta pa sta izpolnjena vprašalnika vrnila v predpisanem roku.

(10)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih vložnika v Bombaju v Indiji ter v prostorih indijske vlade v New Delhiju (Generalni direktorat za zunanjo trgovino in Ministrstvo za trgovino) in Bombaju (Regionalni urad Generalnega direktorata za zunanjo trgovino).

(11)

Preiskava subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(12)

Komisija je 10. junija 2010 (9) napovedala začetek delnega vmesnega pregleda trenutnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (10) („osnovna protidampinška uredba“), ki je po obsegu omejen na preiskavo dampinga glede vložnika.

(13)

V vzporedni protidampinški preiskavi je bilo ugotovljeno, da se razmere v zvezi z dampingom niso znatno in trajno spremenile, zato je bila preiskava zaključena brez spreminjanja trenutnih protidampinških ukrepov, ki veljajo za vložnika.

(14)

Izdelek, ki se pregleduje, je PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več, v skladu s standardom ISO 1628-5, ki je trenutno uvrščen v oznako KN 3907 60 20 in je s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“).

(15)

Preiskava je pokazala, da je zadevni izdelek, proizveden v Indiji in prodan v Unijo, po fizikalnih in kemičnih lastnostih ter uporabi enak izdelku, proizvedenemu in prodanemu na domačem trgu v Indiji. Zato se ugotavlja, da so izdelki, prodani na domačem trgu in izvoznih trgih, podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ker je bil sedanji pregled omejen na določitev subvencioniranja glede vložnika, v zvezi z izdelkom, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, ni bilo sprejetih sklepov.

(16)

Na podlagi informacij, ki sta jih predložila indijska vlada in vložnik, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(17)

Navedene sheme od (a) do (e) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado za izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih Zunanjetrgovinska politika („Foreign Trade Policy – FTP“), ki jih vsakih pet let izda Ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP tega primera se nanašata dva dokumenta Zunanjetrgovinske politike, tj. FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014. Slednji je začel veljati avgusta 2009. Poleg tega indijska vlada postopke, ki urejajo FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I” („HOP I 2004–2009“ oziroma „HOP I 2009–2014“). Priročnik o postopkih se tudi redno posodablja.

(18)

Shema (f) temelji na Zakonu o davku od dohodka iz leta 1961, ki se spreminja vsako leto z Zakonom o javnih financah.

(19)

Shemo (g) upravlja vlada Gudžarata in temelji na politiki industrijskih spodbud Gudžarata.

(20)

Ta shema je podrobno opisana v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014 ter odstavkih 4.1 do 4.30A HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(21)

Shema AAS je sestavljena iz šestih podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi 22. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do sheme AAS za fizični izvoz in do sheme AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do sheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, omenjene v odstavku 8.2 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto (Export Oriented Unit – „EOU“), so upravičeni do sheme AAS za predvideni izvoz. Nenazadnje so vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom upravičeni do ugodnosti za „predvideni izvoz“ iz podshem vnaprejšnje pripustitve naročil (Advance Release Order – „ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva (back-to-back inland letter of credit).

(22)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)   fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz vložkov za proizvodnjo posebnega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v odobritvi;

(ii)   letne potrebe: takšna odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, ampak na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in podobni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določenega mejnega zneska, ki je določen glede na njegov pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse vložke, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v tako skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli nastalega izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov;

(iii)   vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in razdeliti proizvodni postopek. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in je za ta namen upravičen do ugodnosti iz sheme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je dolžan izvoziti končni izdelek;

(iv)   predvideni izvoz: ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati vložke, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ proda kategorijam kupcev, navedenih v odstavku 8.2.(b) do (f), (g), (i) in (j) FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na transakcije, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Kot predvideni izvoz se šteje več kategorij dobave, če se blago izdeluje v Indiji, npr. dobava blaga izvozno usmerjeni enoti (EOU) ali družbi v posebni ekonomski coni (Special Economic Zone);

(v)   ARO: imetnik AAS, ki namerava pridobivati vložke iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko te pridobiva prek ARO. V teh primerih so vnaprejšnje odobritve validirane kot ARO in odobrene domačemu dobavitelju ob dobavi v njej določenih predmetov. Z odobritvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kakor so določene v odstavku 8.3 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014 (tj. sheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in vračila končne trošarine). Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(vi)   vzajemni notranji akreditiv: ta podshema spet zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka razveljavi odobritev samo za neposreden uvoz glede vrednosti in količin domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot je določeno v odstavku 8.3 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014 (tj. sheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in povračilo končne trošarine).

(23)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči izvoznik v OPP pridobil koncesije le za eno podshemo, povezano z zadevnim izdelkom, in sicer shemo AAS za predvideni izvoz. Zato ni treba določiti možnosti uvedbe izravnalnega ukrepa za preostale neuporabljene podsheme.

(24)

Indijska vlada v zvezi z uporabo sheme AAS za predvideni izvoz v OPP določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je zapisano na odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi indijska vlada na podlagi standardnih vhodno-izhodnih normativov (Standard Input-Output Norms – SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, izdaja pa jih indijska vlada.

(25)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi evidenco dejanske potrošnje brez dajatev uvoženega/brez trošarin domače nabavljenega blaga v predpisani obliki (odstavka 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014). To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu s Prilogo 23, v vseh pogledih verodostojne in pravilne.

(26)

Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku (24 mesecih z možnostjo dveh podaljšanj po 6 mesecev) po izdaji odobritve.

(27)

Ugotovljeno je bilo, da ni bilo povezave med uvoženimi vložki in izvoženimi končnimi izdelki. Upravičeni vložki so lahko tudi surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelkov z zgornjega dela proizvodne verige. Prav tako je bilo ugotovljeno, da vložnik ni vodil evidence potrošnje za vsa dovoljenja iz uvodne izjave 25, ki jo mora preveriti zunanji računovodja, čeprav je to obvezno. Kljub kršitvi te zahteve je vložnik še naprej prejemal ugodnosti iz sheme AAS, ki so bile glede na ugotovljeno precenitev SION tudi višje od tistih, ki jih določa zakonodaja.

(28)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki je preiskovanemu izvozniku prinesel ugodnosti.

(29)

Poleg tega so ugodnosti iz sheme AAS za predvideni izvoz očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(30)

S tem pregledom je bilo tako potrjeno, da se glavna podshema, uporabljena v tem primeru, ne more šteti kot dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz Priloge I (točka (i)), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bili vložki porabljeni pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Sam SION ni mogoče šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, saj je bilo ugotovljeno, da je premalo strog in da indijska vlada ne zahteva vračila presežkov prejetih ugodnosti. Indijska vlada namreč ni izvajala nobenega učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence dejanske potrošnje. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejansko vključenih vložkov, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Nenazadnje je bilo potrjeno, da vključitev pooblaščenih revizorjev v postopek preverjanja v praksi ni zagotovljena, čeprav je zakonsko obvezna.

(31)

Proti shemi AAS za predvideni izvoz se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(32)

V odsotnosti dovoljenih sistemov povračila dajatev ali sistemov nadomestnega povračila pomeni ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu vložkov. Glede tega se opozarja, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ni ustreznega postopka spremljanja, se navedena oprostitev za sheme povračila ne uporablja in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne ustreznost domnevnega sistema preverjanja.

(33)

Znesek subvencije za vložnika je bil izračunan na podlagi izpadlih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v okviru podsheme za predvideni izvoz v OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celoten prihodek od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(34)

Ugotovljena stopnja subvencije za to shemo v OPP za vložnika znaša 0,52 %.

(35)

Shema DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014 ter poglavju 4 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(36)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(37)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za dobropise DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Take stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi SION (glej uvodno izjavo 24) in učinka carin na domnevne uvozne količine, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DEPBS za zadevni izdelek v OPP sedanje preiskave je bila 8 % z najvišjo dovoljeno vrednostjo 58 Rs/kg.

(38)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvozne transakcije, mora izvoznik indijskim organom podati izjavo, s katero navaja, da izvoz poteka v okviru sheme DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek dobropisa DEPBS, ki se dodeli za navedeno izvozno transakcijo. Na tej točki je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi dobropisa DEPBS. Primerna stopnja DEPBS za izračun ugodnosti je tista, ki se je uporabljala v času podajanja izvozne izjave. Tako stopnje ugodnosti ni možno spreminjati za nazaj.

(39)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropisi DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Takšni dobropisi se lahko uporabljajo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se uvaža neomejeno, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takimi dobropisi, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Dobropisi DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje.

(40)

Vloge za dobropise DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih transakcij. Rok za predložitev vlog je 3 mesece po izvozu, vendar, kakor je jasno določeno v odstavku 9.3 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenega zneska).

(41)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP uporabljal to shemo.

(42)

Shema DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis DEPBS je finančni prispevek indijske vlade, saj bo dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, s čimer se bo zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis DEPBS za izvoznika pomeni ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(43)

Shema DEPBS je prav tako zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(44)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, kot je trdil vložnik. Ne izpolnjuje namreč strogih predpisov iz Priloge I (točka (i)), Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene vložke. Nadalje ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, kateri vložki so porabljeni v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v pomenu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža vložke. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme DEPBS.

(45)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(46)

Ugotovljeno je bilo, da so bile ugodnosti, ki izhajajo iz sheme DEPBS, osredotočene na zadevni izdelek. Zato se šteje za ustrezno, da se ugodnosti iz sheme DEPBS izračunajo kot vsota dobropisov, prejetih za vse izvozne transakcije zadevnega izdelka v okviru te sheme v OPP.

(47)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih dobropisov, pri čemer je znesek subvencije postal števec.

(48)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(49)

Glede na navedeno stopnja subvencije, ugotovljena v OPP za vložnika v okviru te sheme, znaša 7,52 %.

(50)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014 ter poglavju 5 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(51)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so povezani s podpornimi proizvajalci in izvajalci storitev.

(52)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in rabljenega, starega do deset let) po znižani stopnji dajatve. V ta namen izda indijska vlada po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine dovoljenje EPCGS. EPCGS določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vso investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu s FTP 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(53)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru domači proizvajalec investicijskega blaga lahko izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi ugodnost predvidenega izvoza glede na dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(54)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(55)

Shema EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(56)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Takšni dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabi pri proizvodnji izvoznih izdelkov.

(57)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago, uporabljeno na področju petrokemije in v drugih sektorjih, za katere je vložnik prejel ugodnosti, v obdobju, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Da bi se odrazila polna vrednost ugodnosti skozi čas, so bile temu znesku dodane obresti. V ta namen se je štela kot primerna komercialna kreditna obrestna mera, ki jo je vložnik uporabljal za prodajo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(58)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na prihodek od izvoza v petrokemičnem sektorju in drugih sektorjih, za katere so bile v OPP prejete ugodnosti, kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza.

(59)

Ugotovljena stopnja subvencije za to shemo v OPP znaša 1,49 %.

(60)

Shema FMS je podrobno opisana v odstavkih 3.9.1 do 3.9.2.2 FTP 2004–2009 in odstavkih 3.14.1 do 3.14.3 FTP 2009–2014 ter v odstavkih 3.20 do 3.20.3 HOP I 2004–2009 in odstavkih 3.8 do 3.8.2 HOP I 2009–2014.

(61)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(62)

V okviru te sheme je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v Dodatku 37(C) k HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014, upravičen do dobropisa za carine v višini 2,5 % do 3 % vrednosti FOB izdelkov, izvoženih po tej shemi. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz te sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, ruda, žito, sladkor in naftni derivati.

(63)

Dobropisi za carine iz sheme FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenosti do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli vložkov ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(64)

Certifikat o upravičenosti do dobropisa po opravljenem izvozu ali odpremi blaga izda pristanišče, iz katerega je bil opravljen izvoz. Dokler vložnik zagotavlja organom kopije vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), indijska vlada nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za carine.

(65)

Shema FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za carine FMS je finančni prispevek indijske vlade, ker bo ta dobropis naknadno uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za carine FMS zagotavlja ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(66)

Shema FMS je prav tako zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(67)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz Priloge I (točka (i)), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene vložke. Na voljo ni sistema ali postopka za ugotavljanje, kateri vložki so porabljeni v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I in prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli vložke. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, upravičeni do ugodnosti iz sheme FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za carine FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne porabi v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(68)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, je bil izračunan glede na ugodnost za prejemnika za izvoz zadevnega izdelka, ki je bila ugotovljena v OPP, kot jo je vložnik, ki uporablja shemo, po obračunskem načelu knjižil kot prihodek na stopnji izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(69)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih dobropisov, pri čemer je znesek subvencije postal števec.

(70)

Ugotovljena stopnja subvencije za to shemo v OPP za vložnika znaša 0,87 %.

(71)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da vložnik v OPP ni prejel nikakršnih ugodnosti iz sheme FPS. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

(72)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da vložnik ni prejel nikakršnih ugodnosti iz sheme ITES v OPP. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

(73)

Država Gudžarat upravičenim industrijskim podjetjem priznava spodbude v obliki oprostitev in/ali odložitev prometnega in nakupnega davka, da bi spodbudila industrijski razvoj gospodarsko zaostalih območij te države.

(74)

Ta shema, kot jo izvaja vlada Gudžarata, je podrobno opisana v Resoluciji vlade Gudžarata št. INC-1095/2000(3)/I z dne 11. septembra 1995, v obvestilu vlade, oddelek za finance št. (GHN-43) VAT-2006/S.5(2)(2)-TH z dne 1. aprila 2006 in v predpisu 18A Predpisov o davku na dodano vrednost Gudžarata (2006).

(75)

Družbe, ki ustanavljajo nove industrijske obrate ali izvajajo veliko širitev obstoječega industrijskega obrata na zaostalih območjih, so upravičena do ugodnosti iz te sheme. Kljub temu pa obstajajo izčrpni seznami industrij, ki do teh ugodnosti niso upravičene, kar podjetjem iz nekaterih področij delovanja onemogoča koriščenje teh spodbud.

(76)

V okviru te sheme morajo podjetja investirati v zaostala območja. Ta območja, ki predstavljajo nekatere ozemeljske enote Gudžarata, so glede na gospodarski razvoj razdeljena na različne kategorije, hkrati pa obstajajo območja, kjer je uporaba teh shem spodbud izključena oziroma „prepovedana“. Glavni merili za določitev višine spodbud sta velikost naložbe in območje, kjer se podjetje nahaja ali se bo nahajalo.

(77)

Spodbude se lahko dodelijo kadar koli, ker ni časovnih omejitev niti glede izpolnitve vloge za spodbude niti glede izpolnjevanja količinskih meril.

(78)

Ta shema določa subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek vlade Gudžarata, ker dodeljene spodbude, v tem primeru oprostitve od prometnega in nakupnega davka, zmanjšajo prihodek od davka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega te spodbude pomenijo ugodnost za podjetje, saj izboljšajo njegovo finančno stanje, ker sicer zapadli davki niso plačani.

(79)

Nadalje je ta shema regionalno specifična v smislu člena 4(2)(a) in člena 4(3) osnovne uredbe, ker je na voljo samo tistim podjetjem, ki so investirala v nekatera geografska območja v pristojnosti zadevne države. Ni na voljo podjetjem zunaj teh območij, poleg tega pa je stopnja ugodnosti odvisna od zadevnega območja.

(80)

Proti shemi CIIS in vladi Gudžarata se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(81)

Vložnik je trdil, da za enega od svojih obratov ni več upravičen do ugodnosti iz sheme CIIS. S preiskavo je bila ta trditev potrjena. Upravičenost do ugodnosti za drugi obrat je potekla med sedanjo preiskavo. Subvencije, prejete za dejavnosti teh obratov, zato niso bile upoštevane pri izračunu zneska subvencije.

(82)

Višina subvencije je bila izračunana na osnovi višine prometnega in nakupnega davka, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru te sheme ostal neplačan. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije (števec) dodeljena na celotno prodajo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine. Stopnja subvencije je znašala 0,31 %.

(83)

Višina vseh subvencij skupaj, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določena v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, znaša 10,73 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(84)

Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe šteje, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP.

(85)

V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so se okoliščine glede subvencioniranja v OPP znatno spremenile.

(86)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP še naprej koristil subvencioniranje indijske vlade, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi indijske vlade. Nadalje je stopnja subvencioniranja, ugotovljena v sedanjem pregledu, nižja od stopnje, ugotovljene v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom. Dokazov o tem, da se sheme v bližnji prihodnosti ne bodo nadaljevale ali da bodo uvedene nove sheme, ni na voljo.

(87)

Ker je bilo dokazano, da je vložnik deležen mnogo manjšega subvencioniranja kot prej in da obstaja verjetnost, da bo še naprej prejemal zneske subvencij, ki so nižji od ugotovljenih v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom, se sklene, da je nadaljevanje veljavnih ukrepov višje od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo, ter da je zaradi novih ugotovitev treba spremeniti raven ukrepov.

(88)

V skladu s členom 19 osnovne uredbe in razlogi za sedanji pregled iz obvestila o začetku je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za vložnika zmanjšala s 13,8 % na 10,7 % in je treba zato ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je uvedena za tega proizvajalca izvoznika z Uredbo (ES) št. 1286/2008.

(89)

Spremenjeno stopnjo izravnalne dajatve je treba določiti na ravni nove stopnje subvencioniranja, ugotovljene pri sedanjem pregledu, ker so stopnje škode, izračunane pri prvotni protisubvencijski preiskavi, ostale višje.

(90)

Da bi preprečili, da bi se zaradi nihanj cen PET, ki so posledica sprememb cen surove nafte, pobirale večje dajatve, je bilo v prvotni protisubvencijski preiskavi sklenjeno, da morajo biti ukrepi v obliki posebne dajatve. Iz istega razloga se šteje, da je treba temu pristopu slediti tudi v sedanjem pregledu. Zato znaša spremenjeni znesek posebne dajatve 90,4 EUR/tono.

(91)

Sprememba stopnje izravnalne dajatve bo vplivala na dokončno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 192/2007 na uvoz PET, ki ga je proizvedel vložnik.

(92)

V prejšnjih preiskavah je bila protidampinška dajatev prilagojena, da bi se izognili dvojnemu štetju učinka ugodnosti zaradi izvoznih subvencij. V zvezi s tem člen 14(1) osnovne protidampinške uredbe in člen 24(1) osnovne uredbe določata, da za noben izdelek ne veljajo sočasno protidampinški in izravnalni ukrepi za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali izvoznega subvencioniranja. V prejšnjih preiskavah in sedanjem pregledu je bilo ugotovljeno, da so nekatere preiskovane subvencijske sheme, za katere je bilo ugotovljeno, da se lahko proti njim uvede izravnalni ukrep, predstavljale izvozne subvencije v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Glede drugih subvencijskih shem in zlasti sheme CIIS vlade Gudžarata ni bilo predloženih dokazov in ni bilo argumentirano, ali in v kakšnem obsegu so iste subvencije dvakrat izravnane, kadar so protidampinške in izravnalne dajatve sočasno uvedene za isti uvoženi izdelek. Še posebej ni bilo dokazov, da je bila s shemo CIIS znižana izvozna cena izdelka na drugačen način kot cena izdelkov, prodanih na domačem trgu. Tako shema CIIS vpliva na cene, po katerih proizvajalec prodaja svoje blago na domačem trgu in na izvoznih trgih na enak način in v enakem obsegu.

(93)

Te subvencije so kot take vplivale na izvozno ceno vložnika in povzročile višjo stopnjo dampinga. To pomeni, da so bile dokončne stopnje dampinga, ugotovljene pri prvotni protidampinški preiskavi, delno posledica obstoja izvoznih subvencij.

(94)

Zato je treba dokončne stopnje protidampinške dajatve za vložnika prilagoditi, da se spremenjena stopnja ugodnosti zaradi uvoznih subvencij v OPP upošteva pri sedanjem pregledu, da izraža dejansko stopnjo dampinga, ki po uvedbi prilagojene dokončne izravnalne dajatve ostane za izravnavo učinka izvoznih subvencij.

(95)

To pomeni, da bo treba nove stopnje subvencij upoštevati pri prilagoditvi prej ugotovljenih stopenj dampinga.

(96)

Zato bi morala biti stopnja protidampinške dajatve za vložnika 132,6 EUR/tono.

(97)

Vložnik in druge zainteresirane strani so bili obveščeni o dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagal zaključek preiskave –

(1)

Z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1105/2010 je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra (razen sukanca za šivanje), nepripravljene za prodajo na drobno, vključno z monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), ki se trenutno uvršča pod oznako KN 5402 20 00 („zadevni izdelek“).

(2)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK, sodelujočih v preiskavi, ki je privedla do uvedbe protidampinške dajatve („prvotna preiskava“), je bil izbran vzorec kitajskih proizvajalcev izvoznikov; za družbe, vključene v vzorec, so bile uvedene individualne stopnje dajatve v višini od 0 % do 5,5 %, za druge sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, pa je bila določena stopnja dajatve v višini 5,3 %. Dvema sodelujočima nevzorčenima družbama je bila odobrena posamezna preiskava v smislu člena 17(3) osnovne uredbe; zanju je bila določena dajatev v višini od 0 % do 9,8 %. Za vse druge družbe v LRK je bila uvedena stopnja dajatve v višini 9,8 %.

(3)

Člen 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1105/2010 novim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki izpolnjujejo merila iz navedenega člena, omogoča, da se jim odobri stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, tj. 5,3 %.

(4)

Dve družbi („vložnika“) sta zahtevali odobritev „statusa novega proizvajalca izvoznika“ („SNPI“).

(5)

Za ugotovitev, ali oba vložnika izpolnjujeta merila za odobritev SNPI iz člena 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1105/2010, je bilo s preiskavo preverjeno, ali za posameznega vložnika velja, da:

(6)

Vložnikoma so bili poslani vprašalniki z zahtevo, da predložita dokaze o izpolnjevanju navedenih meril.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za določitev izpolnjevanja meril iz člena 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1105/2010. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih obeh vložnikov:

(8)

Preiskava predloženih informacij glede enega vložnika, Jiangsu Hengli Chemical Fibre Co. Ltd, je pokazala, da je predložil zadostne dokaze o izpolnjevanju meril iz člena 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1105/2010. Zato se temu vložniku lahko odobri tehtana povprečna stopnja dajatve za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec (tj. 5,3 %), v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1105/2010, in ga je treba dodati na seznam proizvajalcev izvoznikov iz člena 1(2) navedene uredbe.

(9)

Preiskava predloženih informacij glede drugega vložnika, Amann Twisting Yancheng Co. Ltd, je pokazala, da ni predložil zadostnih dokazov o izpolnjevanju meril iz člena 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 1105/2010. Preiskava je zlasti pokazala, da proizvajalec ne proizvaja preje visoke trdnosti iz poliestra, glavne surovine, uporabljene v proizvodnem postopku, ampak jo nabavlja pri nepovezanih dobaviteljih. Filament je obdelan v različnih proizvodnih fazah, vključno s sukanjem, na koncu pa se izvaža pod opredelitvijo zadevnega izdelka. Ker vložnik ni proizvajal zadevnega izdelka, ampak ga je dejansko le obdeloval, je bilo sklenjeno, da se Amann Twisting Yancheng Co. Ltd ne more šteti za proizvajalca zadevnega izdelka. Zato ne izpolnjuje zahteve SNPI, da mora biti družba, ki zahteva SNPI, „proizvajalec“ zadevnega izdelka.

(10)

Zahtevek te družbe za SNPI je bil zato zavrnjen.

(11)

Glede na ugotovitve preiskave iz uvodne izjave 8 se ugotavlja, da je treba družbo Jiangsu Hengli Chemical Fibre Co. Ltd dodati na seznam družb s stopnjo dajatve 5,3 %, navedenih v členu 1(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 1105/2010.

(12)

Vložnika in industrija Unije so bili obveščeni o ugotovitvah preiskave in so imeli možnost predložiti svoje pripombe.

(13)

Vsi argumenti in stališča zainteresiranih strani so bili analizirani in upoštevani, če so bili utemeljeni –